Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK. 24. JUNIJA 1993 IS o oddajanju poslovnih prostorov in o posojilih za prenovo stanovanj Med zadevami, ki jim je kamniški izvršni svet na seji 17. junija posvetil največ pozornosti, je pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem, ki so lastnina občine. Potreba po tem pravilniku se je pokazala zaradi uvajanja ekonomskih oz. tržnih najemnin in zaradi vprašanj, kateri organi so na tem področju odločujoči. OB 25. JUNIJU - DNEVU DRŽAVNOSTI VSEM KAMNIČANOM ISKRENO ČESTITAMO! PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK IN ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VABITA OBČANE NA PRAZNIČNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK V POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI, KI BO V ČETRTEK, 24. JUNIJA, OB 20. URI NA VRTU KAVARNE VERONIKA. Po pravilniku, ki ga je IS sprejel, bo komisija pri tem organu odločala o načinu oddaje poslovnega prostora, določala pogoje javnega natečaja, predlagala oddajo poslovnih prostorov in prenehanje najemnih pogodb. O najemu, odpovedi najema in o namembnosti prostorov pa bo odločal izvršni svet. Najpomembnejši del pravilnika so merila za določitev višine najemnin. Letna stopnja najemnine bo odvisna od revalorizirane vrednosti poslovnega prostora in seveda od dejavnosti in lokacije lokala. V prvo skupino za uporabo poslovnih prostorov so uvrstili družbene dejavnosti in krajevne skupnosti, v drugo trgovine z živilskimi izdelki in dejavnosti, ki jih bo posebej določil izvršni svet, v tretjo skupino pa gospodarske in druge dejavnosti. Glede na lokacijo pa so prostori razvrščeni v pet območij, od lokalov v najožjem mestnem jedru do lokalov v najbolj oddaljenih krajih občine. Posebej so določili, da najemnina v prvem območju ne sme biti nižja kot 10 DEM, v petem območju pa 5 DEM za m2 površine lokala. Kot primer naj navedemo podatek iz izračuna najemnin po sprejetih merilih, da bo najemnina za gostinski lokal v mestu znašala okrog 18 DEM/ m2 mesečno, za trgovski lokal pa k^čna KOČNA, d. d. Cenjenim kupcem sporočamo, da na kamniški obvoznici odpiramo NOV MODEREN DISKONT v izmeri 1.300 m2 površine, kjer boste lahko kupovali po diskontnih in maloprodajnih cenah; privatni trgovci, gostinci in podjetniki pa tudi po grosističnih cenah. Odprtje diskonta bo v ponedeljek, 28. junija, ob 8. uri. Pričenjamo tudi z veliko NAGRADNO-PRODAJNO AKCIJO v vseh poslovalnicah Kočne z glavno nagrado okrog 12 DEM za m2, seveda v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ob tem pa lahko IS pri lokalih, večjih od 50 m2, v izjemnih primerih uporabno površino pomožnih in tehničnih prostorov zmanjša za polovico. Zato bo držala ugotovitev, ki smo jo slišali na seji, da nove najemnine ne bodo dohajale najemnin, ki jih za svoje lokale določajo zasebni lastniki. Na podlagi stanovanjskega programa, ki ga je občinska skupščina sprejela na zadnji seji, je IS sklenil razpisati stanovanjska posojila za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj v skupni višini 20 milijonov tolarjev. Na ta posojila bodo lahko računali le lastniki stanovanjskih hiš in stanovanj, starejših od 30 let, in tisti, ki morajo sedanje neprimerno stanovanje nadomestiti z novim. Do posojil ne bodo upravičeni lastniki, ki so stanovanja odkupili po novem stanovanjskem zakonu, in tisti najemniki v stanovanju, ki bi ga lahko kupili po določilih stanovanjskega zakona. Ker mora po sklepu banke mesečna vsota vrnjenega posojila znašati najmanj 10.000 tolarjev, so določili tudi najnižji znesek posojila v višini 10.000 DEM v tolarski protivrednosti. Obrestna mera za posojilo bo zelo ugodna, saj bo realno znašala le 4%. Razliko do 15%, kolikor bo obresti zaračunala SK banka, pa bo krila občina iz sredstev stanovanjskega programa. Posojilo bo treba vrniti v štirih letih. Računajo, da bo na ta način zlasti tistim lastnikom hiš v mestnem jedru in drugod v občini, ki so spomeniško zaščitene, olajšano breme prenove, ki ga sedaj zaradi velikih stroškov ne zmorejo. To pa je gotovo tudi naš skupen interes, če zares želimo ohraniti prvobitno podobo našega mesta. F. SVETEU Str. 3 Kamniške turistične zablode Str. 3 Slovenska vojska Nabor za naše fante Str. 4 Idriart letos tudi v Kamniški okolici Str. 8 Gorski tek V spomin na junijske dogodk t Str. 9 40 let brezplačnega krvodajalstva Naslednja Številka Kamniškega občana bo bM* t. julija. Prispevke sprejemamo do četrtka, l.janja; oglase, zahvale, obvestila ipd, pa do vključno 5. julija. /© ljubljanska banka ljubljanska banka KAMNIK OBVESTILO Obveščamo vas, da borno v agenciji Bakovnik s 1. 7. 1993 spremenili poslovni čas. Agencija Bakovnik bo po novem odprta: - dopoldne od 8.00 do 11.00 - popoldne od 13.30 do 17.30 - ob sobotah banka na Bakovniku ne bo poslovala. SE PRIPOROČAMO! /O ljubljanska banka ljubljanska banka KAMNIK Zakon o gozdovih Te dni smo po več kot dveletnih razpravah končno dočakali zakon o gozdovih. Seveda so ga težko čakali tudi lovci, ker so pričakovali, da bo koreniteje posegel tudi na področje lovstva. Vendar se to ni zgodilo. Zakon o gozdovih določa le, da so lovsko-gojitveni načrti sestavni del načrtov za gospodarjenje z gozdovi in da je nosilec lovsko-gojitvenega načrtovanja Zavod za gozdove Slovenije. Pri izdelavi teh načrtov pa sodelujejo lovci, kmetijci, naravovarstveniki in drugi, katerih dejavnost je povezana z divjadjo. V zakonu je še rečeno, da mora lastnik gozda dovoliti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi. (fs) AVTO R-5 IN VELIKO PRAKTIČNIMI NAGRADAMI. Ob nakupu nad 2.000 SIT v vseh naših trgovinah dobi kupec nagradni kupon za žrebanje. Dolgo pričakovani nakupovalni center je sedaj nared, zato vas vabimo, da ga obiščete. PREPRIČAJTE SE O NAŠI BOGATI PONUDBI, POŠTENIH CENAH IN PRIJAZNI POSTREŽBI! Diskont bo odprt od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Poslovodja JANEZ HUMAR in njegova ekipa vas vabijo k nakupom v nov diskont! Po posvetu o ogroženih občinah Postopoma izravnati javno porabo Pred tednom dni so se v Kot-Ijah pri Ravnah na Koroškem sestali predsedniki izvršnih svetov in drugi predstavniki slovenskih občin, ki imajo letos določeno javno porabo manjšo od 90% poprečne porabe na prebivalca Slovenije. Posveta se je udeležil tudi Miha Novak, predsednik kamniškega izvršnega sveta. Glede na to, da se tudi v naši občini srečujemo s proračunskimi težavami, smo želeli slišati njegovo mnenje o tem trenutno zelo aktualnem vprašanju. V Kotljah ste se pred dnevi sestali predsedniki izvršnih svetov tako imenovanih ogroženih občin. Kaj pomeni ta označba? Ali tudi Kamnik sodi v to skupino slovenskih občin? Javna poraba, ki jo določa vlada za posamezne občine, se v bistvu ne določa v občini, pač pa v Ljubljani. Nekatere občine imajo javno porabo na prebivalca pod povprečjem. To pomeni, da imajo na prebivalca na voljo manj denarja, kot pa ga v povprečju pride na enega prebivalca Slovenije. Sedaj je še vedno 38 občin, ki imajo določeno porabo pod 90% slovenskega povprečja. Celotna javna poraba v Kamniku je 666 milijonov. Če to delimo s številom prebivalcev, dobimo 88,92% povprečja. Čeprav je treba povedati, da je državni zbor sklenil, da mora biti spodnja meja 90% povprečja. Mi smo se proglasili za ogrožene oziroma za finančno podvrednotene občine, ker ne dosegamo slovenskega povprečja. Smatramo, da bi morala biti povprečna poraba na prebivalca povsod enaka. Potem se pa lahko upošteva prednosti posameznega okolja ali potrebe in dejavnosti, vezane na centre in podobno. To pa bi ovrednotili z dodatnimi merili. Tudi zakon o javni porabi govori o tem, da republika in občine skupaj določajo javno porabo. Vendar je praksa precej drugačna. V tem proračunskem obdobju oz. v času delovanja nove vlade se predsedniki izvršnih svetov z vlado še nismo srečali. Na katerih področjih, ki se financirajo iz občinskega proračuna, se letos srečujete z največjimi težavami? S seje iS Za večji red pri najemanju javnega prostora Največje težave pri proračunskem financiranju so pri tekočem in investicijskem vzdrževanju fonda zavodov, na infrastrukturi in na vseh zadevah v zvezi z varovanjem okolja. Dodatne težave povzroča dejstvo, da so cene komunalnih storitev zamrznjene. To je nepošteno, ker bodo na koncu vsi davkoplačevalci nosili breme izgub, ki bodo nastale zaradi tega, ker porabniki storitev ne plačujejo tržne cene teh storitev. Občine bodo namreč morale komunalnim podjetjem pokrivati zaradi prenizkih cen nastalo izgubo. Za kakšne rešitve pri financiranju občin ste se zavzeli na posvetu. Kaj ste kot predstavnik kamniške občine še posebej podprli? Sodeloval sem v komisiji petih predsednikov izvršnih svetov, ki je oblikovala sklepe na posvetu v Kotljah. Predvsem smo poudarili, da se mora najprej uresničiti sklep parlamenta o 90% povprečju javne porabe kot spodnji meji. Dalje smo se dogovorili, da se pripravijo predlogi za uresničitev sklepa škofjeloškega posveta, po katerem bi se morala spodnja meja postopoma povečati na 95% povprečja v republiki. Že prejšnja vlada je namreč sprejela usmeritev, da se mora javna poraba na prebivalca postopoma izenačevati. Leta 1991 Po mnenju izvršnega sveta je treba pri oddajanju prostora na trgih, v parkih, na pločnikih in drugih javnih površinah, s katerimi gospodari občina, glede na dosedanjo zelo ohlapno ureditev, ki je slonela na odloku o cestnem prometu, precej stvari spremeniti in bolje urediti. Doslej je pogodbe za oddajo teh površin v najem sklepalo Komunalno podjetje. ■Za okolje in prostor pristojni upravni organ je zato pripravil predlog pravilnika o začasni uporabi javnih površin. Po tem pravilniku, ki ga je izvršni svet na seji 10. junija tudi sprejel, so javne površine v občini (trgi, ceste, ulice, pločniki, parki) razdeljeni na tri območja: v prvo spada ožje območje starega mestnega jedra, v drugo širše območje mestnega jedra in v tretje drugo območje občine. Za postavitev stojnice bodo morali prodajalci v prihodnje odšteti tolarsko protivrednost v višini deset DEM na dan oziroma 190 DEM na mesec. Za postavitev kioska bodo trgovci ali gostinci plačali po 20 DEM od m2 funkcionalnega zemljišča na mesec. Gostilniški vrtovi, podaljšani na javne površine, in druga ponudba pred poslovnimi prostori bo najemnike stala pet DEM za m2 na mesec. Povedati je treba, da navedene cene veljajo le za najem javnih površin v najožjem mestnem jedru, medtem ko so v drugem območju za 15% nižje, v tretjem območju, torej zunaj mesta pa za 25% nižje. Denar od pobranih najemnin se bo stekal v občinski proračun, razen za stojnice, ki jih postavlja komunalno podjetje. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo določanje cen za postavitev stojnic ob različnih prireditvah prepuščeno organizatorjem teh prireditev. Na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja manj razvitih območij bo naša občina priglasila na prvem mestu izgradnjo vodovoda Palovče - Trebel-no, kolikor pa bo na voljo več sredstev, pa naj bi pri tem natečaju upoštevali še sanacijo usada v Spitaliču ter obnovo cest Smrečje - Gozd in Podbreg — Praproče v Šmartnim. Predlog prostorsko ureditvenih pogojev za območje Velike planine bo kot najugodnejši ponudnik po sklepu izvršnega sveta izdelal Razvojni zavod Domžale. Ta zavod je leta 1990 že izdelal razvojni program za to območje, ki ga je občinska skupščina že sprejela. Devetega julija se bo iztekel trimesečni rok, v katerem so lahko črnograditelji z vlogo na upravni organ za urejanje prostora odložili izvršbo odstranitve brez dovoljenj zgrajenih objektov. Zato je izvršni svet sprejel informacijo (v celoti je objavljena v današnji številki Kamniškega občana), v kateri je pojasnjen celotni postopek za možno legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor. Vsak predlagatelj bo moral svoji vlogi priložiti potrdilo o plačilu depozita v višini 2500 tolarjev na m2 bruto etažne površine zgrajenega objekta, vendar ta znesek ne sme biti manjši od 150.000 tolarjev. Seveda pa bo vloga šla v postopek samo, če graditelj po 9. aprilu letos, ko je bil sprejet spremenjen zakon o urejanju prostora, ni nadaljeval z nedovoljeno gradnjo. Zdi se, da prav različna razlaga tega določila lahko povzroči precej zapletov. Prav zato bodo morali upravni organi, inšpekcijske službe in drugi svoje delo pri reševanju teh problemov čimbolj uskladiti. Izvršni svet je priporočil pristojnim občinskim upravnim organom, naj tiste vloge za legalizacijo posegov v prostor, ki so bile vložene do 9. aprila, in vloge, ki jih je na podlagi že sprejetih prostorskih aktov možno legalizirati, obravnavajo po postopku, ki je veljal pred spremembo zakona, seveda če graditelj ne nadaljuje del. Dograjeni del osnovne šole v Komendi bo s programom Sig-ma opremila ljubljanska Lesnina. Tako je sklenil izvršni svet, potem ko se je seznanil z 11 ponudbami, ki jih je z razpisom zbral Lokainvest iz Škofje Loke, ki ga je za ta opravila pooblastil gradbeni odbor. Vrednost opreme bo znašala okrog devet milijonov tolarjev. Izvršni svet je sprejel tudi odgovor Zavoda za urbanistično načrtovanje na vprašanje Matevža Skamna na zadnji seji občinske skupščine. Vprašal je, po katerem določilu poslovnika skupščine se prostorski akti sprejemajo po enofaznem postopku. V odgovoru je rečeno, da mora najmanj mesec pred sprejemanjem odloka v skupščini biti prostorski akt javno razgrnjen in v tem času opravljena javna obravnava. Šele potem lahko izvršni svet na podlagi 179. člena občinskega statuta predloži dopolnjen osnutek akta kot predlog občinski skupščini v obravnavo in sprejem. p. SVETEU smo bili na 87%, v letu 1992 smo prišli na 90%, normalni trend bi bil, da gremo letos na 95% povprečne porabe. Tretji zaključek je bil, da je treba v skladu z zakonom o proračunu pripraviti kriterije za opredelitev javne porabe, ki jih še vedno ni, vsaj javno še niso bili objavljeni. Pripombe smo imeli tudi k zakonu o demografsko ogroženih območjih, ki zahteva, da mora tako območje za naložbe zbrati 30% oz. obmejna območja 50% potrebnih sredstev. Teh pa glede na materialni položaj teh občin nikakor ni mogoče zagotoviti. Zato demografsko ogrožena območja v takih občinah tudi republiških sredstev ne bodo dobila. Kakšna bo nadaljnja pot sprejetih stališč in predlogov in kako jih nameravate uresničiti, morda tudi v sodelovanju s parlamentom? Že na aprilskem posvetu v Škofji Loki, ki so se ga udeležili tudi predsedniki občinskih skupščin, smo sprejeli apel poslancem državnega zbora. V Kotljah smo se pa dogovorili, da se ustanovi iniciativni odbor, ki bi pripravil neko organizacijsko obliko delovanja ogroženih občin. Da bi dobili nek formalni položaj, s katerega bi se lahko bolj povezano dogovarjali, tako z državnim zborom kot z držav- Številke govore: Občina Kamnik je letos po javni porabi na prebivalca z 22.888 SIT na 36. mestu v Sloveniji. Poprečna javna poraba na prebivalca v Sloveniji pa je 25.739 SIT. Med republiškim povprečjem so občine Ljubljane, Piran, Koper, Sežana. Če bi obveljala 90% spodnja meja, bi morala kamniška občina prejeti iz republiškega proračuna še okrog 8 milijonov SIT. Tako bi občinski proračun letos ime! na voljo 674 milijonov SIT. V podobnem položaju je poleg Kamnika še 37 od 58 slovenskih občin. nim svetom. Smatram, da v sedanjem zaostrenem položaju moramo težave reševati z dialogom in postopoma. Nisem za take rešitve, da bi rekli, če ne bo priznana 95% ali 100% poraba, bomo šli pa recimo v zapore cest in podobno. Sem proti temu. Moram pa še enkrat poudariti, da smo na posvetu v Kotljah rekli, da ne moremo prevzeti polne odgovornosti za stanje v občinah, če nam bo republika odmerjala sredstva, nam pa je prepuščeno reševanje problemov. Smo priča povečani centralizaciji v republiki, lahko bi celo rekel tudi nacionalizaciji občinskega premoženja. Recimo, kamniški šolski center ni več naš, čeprav smo gradili s samoprispevkom. Podobno velja tudi za kmetijska zemljišča. In še zadnji primer zakona, ki ureja nedovoljene posege v prostor. Reševati jih bo morala občina, denar gre pa v republiški stanovanjski sklad. Kaj ste želeli doseči z amandmajem k zakonu o proračunu, ki ste ga poslali poslanskim skupinam državnega zbora? Letošnji odhodki javne porabe so načrtovani realno za 3% višji kot lani, sredstva republiškega proračuna so realno za 5,3% višja, le poraba v občinah naj bi se letos zmanjšala za 4,3%, čeprav gre del na račun prevzetih obveznosti republike na področju socialnega varstva. Zato sem predlagal, naj bi se sredstva za potrebe občin v republiškem proračunu povečala tako, da bi preprečili realno zmanjšanje in da bi dosegli letos vsaj 92% povprečne porabe na prebivalce Slovenije kot spodnjo mejo in s tem tudi enakomernejši regionalni razvoj. Tako pa so najbolj zmanjšali sredstva za razvoj demografsko ogroženih območij in za posege na področju vodnega gospodarstva, kjer so spet prizadete občine. Vemo pa, da še sedaj niso odpravljene posledice poplav pred tremi leti. To pa pomeni: kljub temu da si v občinah sami prizadevamo za nadaljevanje del, lahko prvi večji dež spet napravi veliko škodo kot leta 1990 ali pa še večjo. FRANC SVETEU Na podlagi 97. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/ 91), Stanovanjskega programa občine Kamnik za leto 1993 (sprejet na 30. skupni seji ZZD, ZKS in DPZ dne 26. 5. 1993) Izvršni svet občine Kamnik po sklepu 32. seje z dne 17. 6. 1993, objavlja RAZPIS stanovanjskih posojil za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanjskih objektov v občini Kamnik I. UPORABNIKI SREDSTEV PO RAZPISU Razpis stanovanjskih posojil je namenjen občanom, državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem na območju občine Kamnik, ki ustrezno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje v občini Kamnik z: - vzdrževanjem, prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše v lasti občanov, ki je starejša od 30 let, - nadomeščanjem sedanjega neprimernega oz. nefunkcionalnega stanovanja z novim. POSOJILA NISO NAMENJENA: - LASTNIKOM STANOVANJA, ODKUPLJENEGA PO STANOVANJSKEM ZAKONU. - NAJEMNIKOM V STANOVANJU, KI BI GA LAHKO KUPILI PO DOLOČILIH STANOVANJSKEGA ZAKONA. II. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA Skupni razpisani znesek je 20.000.000 SIT. III. RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA V razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da je državljan Republike Slovenije, - da ima stalno bivališče na območju občine Kamnik, - da ima veljavno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, če gre •za vzdrževanje, prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da ima veljavno odločbo o priglasitvi del za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, - da je lastnik ali solastnik nepremičnine, za katero prosi posojilo (lastništvo ali solastništvo mora biti zemljiško-knjižno izkazano), - da so sami ali/in soplačniki kreditno sposobni, - da si stanovanjskega vprašanja niso in ne rešujejo z nakupom stanovanja po Stanovanjskem zakonu. Posojilo, ki pripada občanu, znaša največ 40% predračunske vrednosti. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za prenovo, vzdrževanje oz. revitalizacijo 400 DEM/m2 v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve posojila. Doba vračanja posojila je največ 4 leta, odvisno od doseženih mesečnih prejemkov posojilojemalca in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je D + 15%, za posojilojemalca D + 4%, razliko v obrestni meri krije občina. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odplačilna doba ne more biti krajša od 24 mesecev. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje. Zavarovanje se sklene po pogojih banke. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. IV. MERILA ZA DOLOČITEV PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA Višina dodeljenega posojila bo odvisna tudi od: - socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine, - višine lastnih sredstev za prenovo, vzdrževanje oz. revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše, - primernosti in kvalitete dosedanjega stanovanja. Ob upoštevanju omenjenih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oz. jim bo dodeljeno večje posojilo: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - mladi, - družine z invalidnim članom, motenim v telesnem in duševnem razvoju oz. invalidi, - razširjene družine, - nepopolne družine z mladoletnim otrokom, - prosilci z daljšim časom stalnega bivanja v občini Kamnik. Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oziroma krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije ožjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 30 let, ali zakonca, mlajša od 30 let, ki nimata otrok. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100% telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo, potrjena od Centra za socialno delo občine Kamnik. Za daljši čas stalnega bivanja v občini se šteje, če le-to traja najmanj 10 let. Za nepopolno družino se šteje, če mladoletni otroci, ki so jih starši dolžni preživljati, živijo samo z enim roditeljem. V. POSTOPEK RAZPISA Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na predpisanem obrazcu in v vlogi priložijo še: 1. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško-knjižni izpisek in podobno); 2. veljavno gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje in rekonstrukcije); 3. veljavno odločbo o priglasitvi del, 4. zemljiško-knjižni izpisek; 5. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok; 6. potrdilo o skupnem gospodinjstvu; 7. potrdilo o času stalnega bivanja v občini Kamnik (za prosilca); 8. mnenje Centra za socialno delo za otroka, motenega v duševnem in telesnem razvoju ali trajno nesposobnega za delo; 9. mnenje Centra za socialno delo za status samohranilca prosilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine; 10. mnenje Zavoda za zaposlovanje, če prosilec ali za delo sposoben član ni po svoji volji oz. krivdi nezaposlen ali začasno nezaposlen; 11. sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o 100% telesni okvari prosilca oz. družinskega člana; 12. potrdilo Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da se revitalizira objekt, ki je s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaščiten oz. kulturni in zgodovinski spomenik. DOKAZILA OD TOČKE 5. DO 12. MORAJO BITI PREDLOŽENA V ORIGINALU IN NE SMEJO BITI STAREJŠA OD ENEGA MESECA. DOKAZIL PO ZAKLJUČKU RAZPISA NE BOMO VRAČALI. VI. ROK IN KRAJ PRIDOBITVE IN ODDAJE VLOG Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisnih pogojih, morajo oddati svojo vlogo na posebnem obrazcu, ki ga bodo lahko kupili od 28. 6. 1993 do 23. 7. 1993 na vložišču občine Kmanik, Titov trg 1, Kamnik (soba št. 10). Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na naslovu Občina Kamnik, Titov trg 1, Kamnik (soba 42/11), v času od 26. 7. 1993 do 7. 8. 1993. PO POŠTI POSLANIH VLOG TER VLOG, ODDANIH NA GORNJI NASLOV PO KONČANEM RAZPISU, NE BOMO UPOŠTEVALI. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija IS obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni red upravičencev, utemeljen na večkriterijskem modelu ocenjevanja upravičenosti. Težo posameznih kriterijev in medsebojno vplivnost posameznih kriterijev določi komisija. Predlog prioritetnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev predloži komisija Izvršnemu svetu, ki odloči o predlogu. Po sprejetju prednostnega vrstnega reda s predlogom višine dodeljenih sredstev upravičencem upravni organ obvesti vse udeležence o rezultatih razpisa. Udeleženci razpisa, ki bodo menili, da so jim bile kršene njihove pravice, bodo lahko podali ugovor v 15 dneh od prejema odpravka sklepa o dodelitvi posojila na Izvršni svet. Izvršni svet bo najkasneje v 30 dneh od prejema ugovora odločil o njem. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Iz krajevnih skupnosti Krajani Žal in centra za lepši jutri Prebivalci Žal, dela KS Kamnik Center so se 3. junija 1993 sestali pri Lanišku in proučili vrsto vprašanj, ki se vsak dan srečujejo z njimi. Ta del KS ne želi zaostajati. Že leta 1987 so iz svoje srede izvolili odbor, ki naj bi skrbel za uresničevanje nalog, kijih krajani lahko sami rešijo. Na Žalah je 34 gospodinjstev, na zbor pa je prišlo kar 25 ljudi. Za dnevni red zbora so sprejeli predlog dosedanje predsednice odbora. Obravnavali naj bi: pregled opravljenega dela, kabelsko televizijo kot osrednje vprašanje, govorili pa naj bi tudi o vrsti drugih zadev, ki jih bo moral novi odbor reševati v sodelovanju s krajani in pristojnimi institucijami. Volitve novega odbora Pri analizi opravljenega dela so ugotovili, da predvsem zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče rešiti mnogih zadev. Ugotovili so, da je odbor v okviru danih možnosti vendarle uspel rešiti določene naloge. Odboru je že pred časom potekel mandat. Za nemoteno nadaljevanje dela so predlagali v potrditev novi odbor, ki bo imel 6 članov, predsednika pa bodo člani izvolili na prvi seji. Kabelska televizija V nadaljevanju so govorili o iz- gradnji omrežja za kabelsko televizijo, ki je Žale še nimajo. Na zbor krajanov so prišli tudi predstavniki odbora za kabelsko TV, ki so prisotnim predstavili različne možnosti, zlasti tehnične in finančne, ki so pogoj, da bi krajani lahko čim prej sledili tudi drugim programom, ki jih je možno gledati na caTV. Na mnoga vprašanja so ti predstavniki točno in dokumentirano odgovarjali; mnenje prisotnih pa je bilo, da bi napeljava potekala po načrtu, tako da ne bi postavljali preveč dodatnih drogov, ampak bi čim več kabla vgradili v zemljo. Točne cene stroškov sicer še nimajo. Po približnih ocenah pa naj bi vsako gospodinjstvo za priklop plačalo ca 700 DEM, za obveznosti do odbora za kabelsko TV pa še 100 DEM. Ta sredstva bo odbor uporabljal za vzdrževanje in obnovo primarnega voda, stroške sekundarnega voda pa nosi vsaka KS sama. Po daljši razpravi so sprejeli predlog, naj odbor čimprej pripravi konkreten oredlos z vsemi tehničnimi podatki. Ob izdelavi študije je potrebno predvideti tudi način poravnavanja obveznosti naročnikov. Odbor krajanov naj v sodelovanju s KS Kamnik-Center, prisoten je bil tudi predsednik sveta KS, pro- uči možnosti angažiranja še drugih namenskih finančnih sredstev. Problemi Krajani se hudujejo nad vandalskim znašanjem nad javno razsvetljavo. Uničevanje žarnic je vsakdanji pojav. Poseben problem, ki tišči krajane Žal, je izreden hrup in razgrajanje v nočnih urah. K temu v mnogočem po mnenju prisotnih prispeva tamkajšnja picerija, ki se sploh ne drži urnika poslovanja, ampak ima odprta vrata v pozne nočne ure, nekateri obiskovalci pa potem razkazujejo svoja »junaštva«. V ta okvir sodi tudi nekontroliran promet z motornimi vozili, obiskovalcev picerije. Krajani predlagajo zgraditev »ležečih policajev«. Taka rešitev bi marsikoga prisilila k solidnejši vožnji. Naslednji problem so ceste. Ob pogrebih prebivalci Žal zaradi številnih avtomobilov skoraj nimajo nožnosti izhoda. Rešitev je v dodatni izgradnji parkirnih prostov, pa tudi možnost perspektivne povezanosti s Tunjiško cesto. Nekatere ceste so makadamske, voda odnaša pesek, zato bi bilo smotrno proučiti možnost dodatnega posodabljanja cest ob soudeležbi krajanov. Nekatere ceste so ozke, srečavanje je zelo težko. Problem je kanalizacija itd. Odbor krajanov naj za te in druge rešitve pripravi konkretne in ovrednotene predloge, da bi se krajani lahko odločali. K reševanju teh vprašanj, je potrebno povabiti tudi Komunalno podjetje in druge dejavnike. In kaj še? Z dosedanjim urejanjem vprašanj glede varstva okolja in ekologije krajani niso zadovoljni. Sami so pripravljeni prispevati svoj delež. Pripravljeni so se vključiti v očiščevalne akcije in druge aktivnosti. Za krajane je velik problem odlaganje odpadnega materiala. Tega bi moral tisti, ki ga pripelje, tudi zravnati z zemljo, ne pa čakati, da bodo to storili drugi. Na tem predelu je rezervoar za vodo. Krajani menijo, da bi morali pristojni organi in komunala posvečati več skrbi in kontrole njegovi varnosti. Sestajanje krajanov je težavno. Do sedaj so se zbirali pri Lanišku na Žalah, ki jim gostoljubno daje v uporabo primeren prostor. Soglasni so bili, da se bodo tudi v prihodnje srečevali tod. Ob teh vprašanjih so na zboru obravnavali še vrsto drugih. Novo izvoljeni odbor bo imel polne roke dela in, sodeč po pripravljenosti krajanov, bodo v naslednjem obdobju uspeli marsikaj od obravnavanega tudi uspešno rešiti. STANE SIMŠIČ Slovenska vojska Nabor za nase fante V prostorih Sekretariata za obrambo občine Kamnik je 15. in 16. junija potekal prvi del obveznega nabora, drugi del pa bo potekal že konec avgusta. Povabili so 80 fantov, rojenih leta 1975. Naborni komisiji je predsedoval major TO Anton Fišer, sodelovali so še člani: zdravnik dr. Bogdan Logar, psihologinja Nataša Brišnik in predstavniki Sekretariata za obrambo. Fantje so se vabilu odzvali skoraj stoodstotno, izostanke so opravičili zaradi šolskih obveznosti. Že prej so se zanimali za možnosti služenja, pri samem naboru pa komisija skuša upoštevati njihove želje, odločitev pa je odvisna tudi o njihove zdravstvene sposobnosti, izobrazbe, želje in potrebe oboroženih sil. Učni centri so v Cerkljah ob Krki, Kranju, Postojni, Ljubljani, Vrhniki, Ptuju in Slovenski Bistrici. Usposabljanja za posamezne specialnosti pa so v Mariboru, na Vrhniki, v Novem mestu, Murski Soboti, Ljubljani, Kranju in Kočevski Reki. Vojaški rok je mogoče odslužiti tudi v enotah policije v Tacnu. V čakalnici je bilo nabornikom na voljo strokovno gradivo: revija OBRAMBA, časopis SLOVENSKA VOJSKA in zloženka OD NABORNIKA DO VOJAKA. Nabornik, ki mu tako narekuje njegova religiozna, filozofska ali humanitarna opredelitev, lahko uveljavlja pravico do ugovora vesti, kar pomeni, da prosi za služenje vojaškega roka brez orožja. Kdor pa ne želi služiti vojske in vojski na noben način, lahko prosi za civilno službo, kar pomeni opravljanje državljanske dolžnosti v zdravstvenih, socialnih in rešavalnih organizacijah, v organizacijah za rehabilitacijo invalidov in v drugih organizacijah, ki opravljajo dejavnost javnega pomena. Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora ponovno na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben. Nabornik, ki je ocenjen kot sposoben ali delno sposoben, odide k vojakom praviloma v koledarskem letu, ko dopolni 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, lahko odide k vojakom, ko to šolo konča, vendar najkasneje v koledarskem letu, v katerem dopolni 22 let. Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje s študijem, lahko odloži služenje vojaškega roka do konca študija, vendar najdlje do koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Nabornik, ki nadaljuje s podiplomskim študijem, lahko odloži odhod v vojsko do koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let. Nabornik, ki prosi, da bi odšel Hura, počitnice! Za srednješolce se je letošnje šolsko leto končalo v četrtek, 17. junija. Kot po drugih srednjih šolah so tudi dijaki kamniške Srednje šole Rudolfa Maistra zapuščali šolsko poslopje, bolj ali manj zadovoljni s šolskim uspehom. Dijaki četrtih letnikov so s poukom končali že nekaj dni prej, zato so se v teh dneh mrzlično pripravljali na zaključni izpit. Ker bodo v teh dneh dobili spričevala tudi učenci osnovnih šol, naj veljajo iskrene želje za srečne počitnice tudi njim. VERA MEJAČ Boštjan Trobevšek, razporejen v artilerijo Boštjan Sladic, razporejen v oklepne enote k vojakom čimprej, je vpoklican v koledarskem letu, v katerem dopolni 18 let. Vojaški rok traja sedem mesecev, predsednik Republike Slovenije ga lahko skrajša za največ 30 dni, če to dovoljuje bojna pripravljenost oboroženih sil. Naš vojak praviloma služi vojaški rok čim bliže domačemu kraju, da ohrani stike z domom in prijatelji, toda za posamezne specialnosti se je mogoče usposobiti samo v določenih enotah in takrat je treba dlje od doma. Po opravljenem naboru sem nova vojaška obveznika Boštjana Sladica in Boštjana Trobevška poprosila za kratek intervju. Njune misli so podobne, zato jih lahko strnem. Oba sta ponosna nad našo slovensko vojsko, vesela sta, da slovenski fantje lahko služijo v slovenski vojski, kjer jim poveljujejo v slovenščini in kjer živijo s sovrstniki, podobnih navad in razmišljanj. Slovenska vojska je mlada, stara toliko kot naša samostojna država. Na tradicijah karantenskih bojevnikov, kmetov, ki so se v srednem veku borili s tujo gospodo in Turki, z izročilom prve slovenske vojske 1918—19 in borcev proti okupatorju 1941-45 je nastala nova slovenska vojska, ki je leta 1991 obranila svobodo in samostojnost naše domovine. Nabor je prvi korak, po katerem mladi fant postane njen pripadnik. Nihče ne bo branil ne nas in ne naše domovine, če se ne bomo branili sami! VERA MEJAČ Kamniške turistične zablode Ali ste že videli novi turistični prospekt Kamnika? Ne? Če ste Kamničan ali pa mesto poznate in vam je pri srcu, potem je bolje, da ne; prihranjeno vam bo veliko bridkosti! Naslovnica z malograjsko kapelo je sicer še kar obetavna, tudi oblikovanje bi bilo za naše razmere še kar sprejemljivo. Ko pa brošurico prelistamo, se lahko globoko zamislimo ob ugotovitvi, kam in za kaj vse gredo ne majhni denarji iz žepov davkoplačevalcev. Založnik, občina Kamnik, in izvajalec in oblikovalec, Momas Design, d.d., iz Ljubljane, sta nas, milo rečeno, popeljala »žejne čez vodo«. Človek se vpraša, kako je mogoče? Kot da v Kamniku ne bi imeli dobrih fotografov, piscev, poznavalcev, strokovnjakov in celo vrhunskih oblikovalcev. Pa poglejmo najprej slikovni del publikacije. Iz celostranskega slikovnega gradiva na petih straneh novega »kamniškega turističnega vodnika« izvemo za pet glavnih turističnih zanimivosti Kamnika, ki naj bi po mnenju Kompas Designa bile, poleg malograjske kapele, še sledeče znamenitosti. Prva znamenitost naj bi tako bila prepoznana gospa iz kamniške umetniške družine, oblečena v etnografsko nedoločljivo, pol meščansko, pol kmečko nošo iz prejšnjega stoletja, ki se nam na sliki nasmiha iznad kamniških streh. Druga znamenitost. Po menju ome(n)jenih eksportov naj bi bila najpomembnejša cerkev na Kamniškem cerkvica v Zakalu, ki je sicer nadvse ljubka arhitektura. Toda slikovno in tekstovno je predstavljena tako, kot da so v njej znamenite freske iz cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom, kar je podcenjevanje Kamničanov in večine Slovencev, ki mu ne poznam primerjave. Tretja znamenitost, iz sveta flore, naj bi bil encijan, ki naj bi, kot nam sugerira fotografija, veselo poganjal in najlepše cvetel in dehtel sredi zasnežene zimske Velike planine. Četrta znamenitost. Popolnoma se sicer strinjam, da je Arboretum Volčji Potok kamniška znamenitost. Ampak, da je slikovno predstavljen v rdeči preobleki, ki še najbolj spominja na kanadsko »indijansko poletje« (indian summer), pa je po mojem skromnem mnenju neumnost brez primere. Peta znamenitost. Po prepričanju vrlih oblikovalcev je poglavitni in najbolj množičen šport na kamniškem kajakaštvo (!), baje pa damo nekaj tudi na alpinizem; vsaj tako \e videti na omenjeni slikovni predstavitvi. Drugo slikovno gradivo trinajstih sličic (ni naključje, da je 13 nesrečno število) je v formatu poštnih znamk in ni omembe vredno. Kogar pa te sličice podrobneje zanimajo, naj vzame v roko povečevalno steklo. Seveda pa niso ne z besedo ne s sliko omenjeni vrhunski umetnostnozgodovinski spomeniki, kot so: biser baročne arhitekture cerkev v Tunjicah, Frančiškanski samostan z znamenito knjižnico, Sadnikarjeva muzejska zbirka in še bi lahko naštevali. Ko smo pretrpeli slikovno gradivo, pa pobrskajmo še po besedilcu, ki ga je, reci in piši, vsega skupaj za slaba dva ducata stavkov, kijih je sama ljuba idiličnost in glagoglasje. Tudi tu je nekaj prvovrstnih »cvetk«. Med drugim izvemo, da je Kamnik pravljično lepo mestece z labirintom ozkih ulic s »srednjeveškimi in baročnimi« pročelji. Ne vem, katera fasada v Kamniku bi bila lahko srednjeveška, pa tudi pravo baročno bi le težko Kajakaštvo je na kamniškem najbolj množičen šport! Na sliki v kamniškem turističnem vodniku: Kajakaš na reki Soči! našli. Ugotovljeno je še, da se v Kamnik »od vsepovsod stekajo množice ljubiteljev narave in planinstva.« Oh, da bi le bilo res! Izvemo tudi, da je v Arboretumu »preko 3000 (tri tisoč) različnih vrst dreves in grmov«, kar je tudi za nepoznavalca malce neresna trditev. Seveda pa je vsepovsod »polno gamsov, srnjadi, muflonov, jelenjadi, divjih petelinov in kozorogov« in to bi bilo skoraj vse. Skratka, prava Arkadija ali, če hočete, idiličen rajski vrt pod alpskimi vršaci. Nikjer pa ni omenjeno, da v Kamniku in okolici ni niti enega hotela, da o drugih turističnih pomanjkljivostih in zablodah ne govorimo. DUŠAN LIPOVEC Publicus, d.o.o., obvešča občane Kamnika, da se bo zamenjava posod za gospodinjstva nadaljevala v septembru 1993, razen v primerih, kjer je zamenjava nujna. Kamničani pri rojakih v italijanskih Brdih Prepričljiv vzorec zelenega turizma Kakor je nesporno, da je turizem kot pomembno vejo gospodarstva v Sloveniji (in znotraj nje seveda tudi v občini Kamnik) potrebno umestiti med prednostne panoge, tako je mogoče trditi tudi, da v teh prizadevanjih nemalokrat ubiramo odvečna ali nepotrebna pota, kot da bi hoteli ponovno odkriti Ameriko. Škoda, kajti številnim težavam bi se pogosto dalo izogniti morda preprosteje, kot si mislimo: če bi, denimo, tako glede idej kot izvedbenih možnosti želenih (turističnih) načrtov znali in hoteli pokukati kam, kjer morda (že) veje drugačen veter in kjer bi se o njih - pa še o marsičem, kar nas po-djetniško-ustvarjalno vznemirja - lahko koristno poučili, dopolnili vedenje, obogatili izkušnje. .. - Takšna hotenja so botrovala odločitvi za obisk dveh ducatov Kamničanov pri slovenskih rojakih na italijanski strani Brd, natančneje, pri poslovno uspešni družini Sirk, ki slovi po svojevrstni turistični ponudbi, »zelenem turizmu«. Udeležencem, članom Obrtne zbornice Kamnik, delujočim v različnih zvrsteh dejavnosti, med katerimi pa je vendarle mogoče izpostaviti gostinsko-turi-stično, je organizatorka strokovne ekskurzije, Marta Štebe iz Žej pri Komendi (1. krajcar d. o. o. - Pralnica Marta) konec letošnjega maja pripravila ne samo na moč zanimivo, temveč tudi poučno srečanje s posebno zvrstjo turistične dejavnosti, morda še najbližjo tudi pri nas poznanemu modelu »kmečkega turizma«: to je »zeleni turizem«, ki ga je kot del netradicionalne turistične ponudbe v mednarodnem smislu prepoznavno uveljavila družina slovenskega rojaka Joška Sirka v majhni vasici La Subida nedaleč od Krmina (Cormons) na italijanski strani goriških Brd; to je le dober streljal od slovensko-italijanske meje, prav toliko, kolikor od državne črte loči, denimo, furlanski Subidi v mnogo-čem sorodno Gradnikovo Meda-no na naši strani. »Zelenega turizma« družinskega kmečko-turističnega kompleksa, zraslega na posestvu nekdanje vaške »oštarije« Sirkovih prednikov, seveda ne predstavlja samo v duhu izročila preurejena gostilna z izborno domačo po- Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. 1. RS, št. 18/91), Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik (Ur. 1. RS, št. 25/93), Pravilnika o spremembi Pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini Kamnik (Ur. I. RS, št. 31/93). Stanovanjskega programa občine Kamnik za leto 1993 in sklepa 27. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 25. 5. 1993 objavljamo RAZPIS ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ V OBČINI KAMNIK 1. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI PROSILCI, DA SO UPRAVIČENI DO DODELITVE SOCIALNEGA STANOVANJA V NAJEM: - da je državljan(ka) Republike Slovenije; - da ima stalno prebivališče v občini Kamnik in na naslovu tudi resnično prebiva; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni najemnik ali lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oziroma druge nepremičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, ni bil imetnik stanovanjske pravice oziroma najemnik stanovanja, za katerega je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona pa so le-tega odtujili; - da je bil prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebiva, lastnik stanovanja, pa je le-tega odtujil; - da prosilec ali kdo izmed njegovih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso lastniki ali solastniki podjetja oziroma nosilci obrti, razen v primeru samozaposlitve; - da prosilec ni nezaposlen po lastni krivdi ali volji; - da skupni prihodek na člana družine ne presega višine: - za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 20.709,20 SIT; - za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 24.279,70 SIT; - za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 29.992.60 SIT; - za odrasle osebe 52% zadnje znane bruto povprečne plače v državi v višini 37.133,70 SIT. 2. POTRDILA, KI JIH JE POTREBNO PRILOŽITI K VLOGI ZA DODELITEV SOCIALNEGA STANOVANJA - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem prebivališču (z navedbo od kdaj) in skupnem gospodinjstvu - najemna oziroma podnajemna pogodba - potrdilo o zaposlitvi - potrdilo o denarnih prejemkih za zadnje 3 mesece (za zaposlene) - potrdilo o prijavi na Uradu za delo (za nezaposlene) - odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo (za nezaposlene) - potrdilo o prejemanju preživnine - potrdilo o prejemanju denarne pomoči od Urada za delo - potrdilo o nezaposljivosti - izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (kadar se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami) - potrdila pristojnih komisij (kadar gre za družino, ki živi z otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno bolezen ali težko telesno motnjo, in kadar gre za invalidnost, zaradi katere je prosilec ali odrasli član nesposoben za samostojno življenje in delo). 3. RAZPISNI ROK 20 dni od objave razpisa. Vse vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku, se zavržejo. 4. Število stanovanj, ki so na voljo, je 14. 5. Okvirni datum začetka uporabe stanovanj je 1/9-1993. 6. Vloge dobijo upravičenci v sprejemni pisarni Občine Kamnik. 7. Vloge z vsemi dokumenti naj upravičenci oddajo v vložišče Občine Kamnik z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA« ali pošljejo po pošti na naslov Občina Kamnik, Titov trg 1, Kamnik z oznako »ZA SOCIALNA STANOVANJA«. 8. Vse dodatne informacije dobite na Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik, tel. 831-511, int. 25. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK nudbo jedi in pijač (»To je še vedno naša ,hiša', ,dom\ kjer teče naše življenje«, pravi g. Joško Sirk), temveč so »zelene« tudi številne sicer novodobne pridobitve, ki v navidez skorajda nedotaknjenem okolju vinorodnih Brd zadovoljujejo tudi najzahtevnejše goste: bungalovi, restavracija, pivnica, bar, jezerce, konjušnica, kasaška šola, teniška igrišča, sprehajalne poti... Vse to je, upoštevajoč značilnosti krajine in »zlitja« občutij obiskovalcev z njimi, skrito očem v dobesedno idiličnem, neokrnjenem naravnem okolju, saj lastniki s posebno skrbjo negujejo gozd, ohranjajo rast »navadnega« drevja oz. rastlinja, si prizadevajo za čim manj umetnih posegov v okolje. Subida je tako idealen kraj za sproščen oddih, za resnični predah v žal vse bolj kaotičnem življenju. Da je prav to tisto, kar privlači sicer vsega udobja in razkošja vajene goste, dokazuje njihov obisk te oaze miru in domačnosti: kljub temu, da Subide ni mogoče najti v ponudbah posredniških agencij (pač pa glede propagande velja tisto staro in preverjeno, da dober glas seže v deveto vas), kar devetdeset odstotkov njenih obiskovalcev predstavljajo nemški in avstrijski gostje, ostalo so večidel Italijani. In teh (kot tudi oblasti) prav nič ne moti, da so Sirkovi še dandanes (tako kot v najtežjih časih) trdno odločeni ohranjati slovensko identiteto v tem delu Furlanije. Ta pa se - ne nazadnje - kaže tudi v posebnostih Sirkove kuhinje: tudi tod gre za prepoznavno stičišče dveh kulinaričnih kultur, dano »na pokušino« tudi kamniškim majskim spoznavalcem slo-vensko-furlanske turistične znamenitosti. Kosilo se tako prične še pred vstopom v hišo, »pod lopo«, s pršutom, ocvrto zelenjavo in penečim vinom. Pri pogrnjeni mizi je nato najprej na vrsti jelenov »karpaccio« s hrenom, sledijo skutni »njioki« z zelišči in okajenko, pa nadevani omleti v špargljevi omaki, potem »tagli-olini« s paradižniki in baziliko, nato postrežejo fazanove prsi v kisli malinovi omaki, pa sorbet, za njim še jelena na žaru z brusnicami, za poobedek pa - da se kosilo konča tako, kot se spodobi — sadje v šato omaki s sladoledom in pa piškote z breskovim likerjem. Dober tek - naj živi zeleni turizem in vsi tisti, ki jim je dano uživati mavrico dobrot, ki sestavljajo njegovo zdravo barvo! Kako, da smo pozabili za pijačo? Kje pa! Brezhibno postrežbo gostitelji med kosilom dopolnjujejo z izvrstnim sovinjonom, to-kajem, kabernejem in muškatom. Sirkova klet ne slovi kar tako daleč naokrog! Dobršen del pogovora Kamničanov z lastnikom in gospodarjem »Zelenega turizma« v La Subidi, g. Joškom Sirkom, je bil namenjen ekonomski predstavitvi gostiteljevega družinskega podjetja in seznanitvi s temeljnimi principi italijanske davčne zakonodaje za področje podjetništva, zlasti glede na investicijska vlaganja. Primerjave z razmerami pri nas so se seveda sprožale kar same od sebe; tod pa bi, žal, spet lahko uporabili uvodno misel o našem dostikrat prav tragikomičnem naprezanju za ponovnim odkritjem Amerike. Majskim popotnikom, ki jih je pot preko Krmina in Tržiča (Monfalcone) srečno pripeljala domov v Kamnik, je izlet v Subi-do ostal v spominu kot prijetno doživetje in koristno spoznanje. Zlasti slednjega v obilni meri priporočajo predvsem tistim, ki s svojim ravnanjem lahko pripomorejo, da bo ozelenel tudi naš turizem. Tako in drugače! T. FTIČAR Idriart letos tudi v kamniški okolici KMETI JSKO-GOZDARSKA ZADRUGA KAMNIK obvešča kmetovalce z višinskih območij občine Kamnik, da sklepa pogodbe o občinskih blagovnih rezervah govejega mesa v živem, namenjenega za osnovno preskrbo občanov občine Kamnik ob izrednih razmerah ali vojni. Informacije dobite na sedežu Kmetijsko-gozdarske zadruge Kamnik, Trg talcev 1, ali po tel. 831-147. O spremembah pravic iz naslova brezposelnosti Strah pred cesto Predlagane spremembe pravic iz naslova brezposelnosti, ki jih je javnosti predstavila ministrica za delo, so med delavce in uživalce teh pravic vnesle še več nemira in negotovosti. Zato je prav, da jih pogledamo pod drobnogledom in pobliže spoznamo, in to predvsem iz razloga, da nekaterih pravic ne bomo pomešali med seboj in si razlagali predvidenih sprememb še v temnejši luči, kot Prav tako niso predvidene spremembe v zvezi s podaljšanjem izplačila nadomestila zavarovancem, ki bodo najkasneje v treh letih ob izteku 24-meseč-nega prejemanja nadomestila izpolnili pogoj za upokojitev. Je pa predlagana sprememba pri odkupu delovne dobe (če bi se Zavod in zavarovanec tako odločila). Stroške dokupa naj bi si Zavod in zavarovanec delila (vsak polovico). Vendar takšnih primerov Pravica do denarnega nadomestila ostane (skoraj) nespremenjena Pravico do denarnega nadomestila si delavec pridobi, če mu je prenehalo delovno razmerje brez njegove krivde (stečaj, likvidacija podjetja, prenehanje delovnega razmerja za določen čas in trajno presežni delavci), če je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in če se je prijavil na Zavodu za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. V tem določilu ni predlaganih nikakršnih sprememb, prav tako tudi ne v času trajanja denarnega nadomestila! Še vedno se izplačuje zavarovancem nadomestilo v odvisnosti od časa zavarovanja (dolžine delovne dobe), torej najmanj 3 mesece (če je zavarovanec delal najmanj 9 mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih) in največ 24 mesecev (če je bil zavarovanec zavarovan 20 let in več). v praksi že do sedaj skoraj ni bilo (ker je dokup delovne dobe zelo drag). Predlagana pa je ukinitev denarnega dodatka k nadomestilu, ki ga je zavarovanec zdaj lahko uveljavljal za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana (predlagana sprememba predvideva prenos te pravice na področje socialnega varstva). Predlagana je tudi sprememba najvišjega možnega nadomestila. »Med več kot 40 državami se že več let plete barvna preproga tiso-čev osebnih prijateljstev...«, tako označuje del svojih prizadevanj ustanovitelj in vodja IDRIART (francoska kratica za: Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov skozi umetnost) festivala. Ze deve-tič bo letos festival IDRIART tudi na Bledu. Umetnik, violinist, organizator, kulturni ambasador Miha Pogačnik, rojen v Kranju, označuje Slovenijo kot »eno najvažnejših srednjeevropskih lokacij in uresničuje zamisel takih festivalov, ki naj poglabljajo medkulturne in medčloveške odnose, že 14 let. IDRIART deluje na vseh petih celinah! Kot zanimivost naj dodamo, da so letos načrtovani festivali v Estoniji (maj), v Dubrovniku 0un>j), na Bledu (julij), v Kirgiziji, v Tibetu (avgust) in v Pragi (september). Blejski festival bo od 23. do 30 julija 1993, ponovno pa se obeta izredno bogat program. Začetek bo 23. julija popoldne v Ljubljani, organizator predvideva precejšnje število tujih udeležencev in prav je, da spoznajo tudi stari del mesta Ljubljane. Poleg nastopa Tria Lo-renz v atriju Magistrata in predstavitev nekaterih predavateljev je predviden tudi koncert v Stolni cerkvi, ki naj bi se pridružila seznamu evropskih katedral, ki so že doslej bile koncertni ambient za Bachove solo-sonate v izvedbi violinista Mihe Pogačnika. Sobota, nedelja, sreda in četrtek (24., 25., 28. in 29. julija) so dnevi, predvideni za predavanja in tečaje, ponedeljek, torek in petek (26., 27., 30. julij) pa za izlete in potovanja po naši domovini. Preko vseh dni se kot dragocena nit prepleta vrsta koncertov. Ti bodo v skrbno izbranih ambientih, poleg blejske Festivalne dvorane še v cerkvi na Blejskem otoku, v cerkvi sv. Vol-benka v Poljanski dolini, na Sveti gori pri Gorici, pri sv. Primožu nad Kamnikom, v Gornjem Gradu. Nastopili bodo številni solisti in ansambli, med njimi violinist Miha Pogačnik, baritonist Christoph von Sicherer, Orkester Akademije Hamburg, Komorni pevski zbor Loka, godalni kvartet Kodalv iz Budimpešte, Ljubljanski madrigalisti in drugi. Kot posebnost obeta program uprizoritev Škofjeloškega pasijona z naslovom Duša in smrt, strokovno predstavitev cerkve in orgel pri sv. Primožu nad Kamnikom, srečanje z ljudskimi godci, predstavitev pastirskih opravil in petje pastirskih litanij na Veliki planini. Veliko pestrost obeta izbor predavanj, udeleženci se bodo med drugim lahko odločali za teme o bi-ološko-dinamičnem poljedelstvu, o čebelarjenju prihodnosti, o Wal-dorfski pedagogiki, o starejši in moderni umetnosti, lahko bodo poslušali predavanja iz zdravstva (posebej za laike in posebej za zdravnike), farmacije itd. Med delavnicami oziroma tečaji naj omenimo euritmijo (tonsko, govorno), petje, slikanje, ljudske plese itd. Predavatelji bodo priznani tuji in domači strokovnjaki (Maria Thun, dr. Georg Kiihlewind, dr. med. Otto Wolff, Marko Pogačnik, VVolfgang Findeisen, Jan Thiesen, Elmar Lampson in drugi). Festival ponuja številne možnosti za vsestransko poglabljanje, za doživljanje lepote slovenske pokrajine, odkrivanje glasbenih in likovnih vrednot v umetninah, za medsebojno druženje. Hkrati je to pravzaprav vedno znova promocija slovenske gostoljubnosti, prisrčnosti, kultiviranosti, ki jo doživljamo ob srečanjih z ljudmi na naših izletih in potovanjih. Letos bomo spoznavali Škofjeloško pogorje (Log, Volče, Malenski vrh, Gora, Javorje), del Primorske (Most na Soči, Tolmin, Nova Gorica), za zaključek pa še kamniško okolico (sv. Primož, Velika planina) in Gornji Grad. Dragocena doživetja, ki jih ponuja festival IDRIART, vsako leto razširijo tudi krog slovenskih udeležencev. Festival vsakič s svojo pestrostjo prijetno preseneča in navdušuje z bogastvom umetniških vtisov, z vrsto srečanj z mednarodno priznanimi strokovnjaki in tudi s človeškimi vezmi, ki jih stkejo dnevi skupnega druženja med udeleženci. Z željo, ki jo je zapisal ustanovitelj festivala, umetnik Miha Pogačnik, »naj umetnost postaja vse bolj ustvarjalna moč miru,« vas vabimo na festival in se še posebej veselimo dneva, ki ga bomo preživeli v vaši kamniški okolici. MILENA NOGRAŠEK OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN! Medtem ko znaša najnižje nadomestilo 80 odstotkov zajamčene plače, naj bi najvišje znašalo štiri-kratnik te (zdaj petkratnik), kar znese le 51.700 tolarjev (torej znaša najnižje nadomestilo okoli 13 1 tisočakov). Predlagano je tudi, naj bi pravica do nadomestila mirovala, če bo brezposelni po pogodbi ali s priložnostnim delom dosegel dohodke, ki bodo več kot dvakrat presegali višino nadomestila. Če bodo ti prejemki za polovico višji od nadomestila, bo nadomestilo ustrezno zmanjšano. Pri vseh navedenih spremembah je torej dobro vedeti, da se pravice do denarnega nadomestila (vsaj osnovnega) ne zmanjšuje (razen pri zavarovancih, ki prejemajo visoko nadomestilo), da se bodo dodatki k nadomestilu uveljavljali na socialnem varstvu in da bodo bolj nadzorovana nadomestila zavarovancem, ki bodo pridobivali dohodek iz drugih virov (pogodbena in priložnostna dela). Resnici na ljubo pa je, vsaj za zadnje treba zapisati, da je to skoraj nujno, saj skromno nadomestilo (več kot polovica zavarovancev namreč prejema najnižjega) ne zagotavlja socialne varnosti. Pravica do denarne pomoči se oži! Za denarno pomoč zaprosi zavarovanec, ko mu poteče denarno nadomestilo. Denarna pomoč in denarno nadomestilo torej nista eno in isto (kar ljudje pogosto istovetijo). Pri pravici do denarne pomoči vlada predlaga krajši čas prejemanja pomoči, in sicer le šest mesecev! Že doslej je bila ta pravica omejena na najbolj ogrožene zavarovance, saj je pogojevala upravičenost do te pomoči z dohodkom na družinskega člana (v povprečju ni smel presegati 80% zajamčene plače). Do denarne pomoči so bili upravičeni tudi zavarovanci - pripravniki z delovno dobo, krajšo od 9 mesecev (ti tudi niso upravičeni do denarnega nadomestila), to pa so vsi mladi, ki so končali poklicno ali srednjo šolo! Čas prejemanja denarne pomoči naj bi se tudi njim zmanjšal iz enega leta na šest mesecev. Žal! Javni protest sindikata Sindikati v javnosti že protestirajo proti predlaganim spremembam, za katere so izvedeli šele iz sredstev javnega obveščanja. Gre za očitno ignoranco predstavnikov delavcev, saj niso imeli nobene možnosti sodelovati pri oblikovanju predlaganih sprememb, ki bodo korenito posegle v dosedaj priznane pravice in še poslabšale socialno varnost odpuščenim delavcem in njihovim družinam. Ali bo državni zbor po hitrem postopku potrdil predlagane spremembe ali ne, bomo kmalu videli, vsekakor pa oženje pravic iz delovno pravne in socialne zakonodaje ne pomeni nič dobrega za osiromašeno slovensko delavstvo! Za konec le še to: Če bodo spremembe v državnem zboru potrjene, bodo posegle v pravice tistih zavarovancev, ki bodo le te iz naslova za primer brezposelnosti šele uveljavljali. Vsem uživalcem teh pravic pa bodo ostale pravice po starih, sedaj veljavnih določilih. Toliko v tolažbo! IVANA SKAMEN 24. JUNIJA 1993 odmevi, pisma, mnenja, stališča KAMNIŠKI OBČAN Bog obvaruj Veliko planino V Občanu je bilo v letošnjem letu objavljenih že kar nekaj člankov o Veliki planini in njenih razvojnih perspektivah. Glede na to, da naj bi bila Velika planina zaklad narave, kar nekaj preveč, kajti če Velika planina to res je, potem naj za njen razvoj poskrbi predvsem narava sama, ljudje pa s svojim trudom in tehnologijo vanjo posegajmo le toliko, kolikor je po strokovni presoji potrebno, da se v njej ohranja naravno ravnovesje. S stališča ohranjanja Velike planine kot zaklada narave se mi zato zdi zamisel o postavitvi pro-fitnega centra na njenih poboč- Gondola vozi pogosteje Nihalna žičnica na Veliko planino od 12. junija vozi po poletnem voznem redu, ki precej pogosteje prevaža potnike na Planino in z nje. Poletni vozni red bo veljal do 14. septembra. Od ponedeljka do četrtka vozi zdaj gondola med 8. in 18. uro vsaki dve uri. Če se na spodnji postaji zbere več kot pet potnikov, tudi vmesno uro. Ob koncu tedna (v petek, soboto in nedeljo), ko je obiskovalcev precej več, bo gondola vozila vsako polno uro od 8. do 19. ure. Sedženica na Veliko planino do nadalnjega ne bo vozila zaradi obnove. Izrabljeni in zastareli so namreč vitalni deli sedežnice - pogonski motor, reduktor, kolesne baterije, sor-niki, povratno kolo, prižemke sedežev itd. Obratovanje ni varno, zato je republiški inšpektor za žičnice na podlagi predhodnega pregleda sedežnice, ki ga je opravila pooblaščena organizacija za žičniške preglede, izdal odločbo o prepovedi obratovanja sedežnice. Ker za sanacijo obstoječe sedežnice oziroma za eventualno postavitev nove dvosedežnice finančna sredstva niso zagotovljena, direktor Velike Planine - zaklada narave Peter Brleč ne more napovedati pričetka ponovnega obratovanja. VERA MEJAČ jih, v katerega naj bi zaradi zniževanja stroškov na enoto storitve gnali turiste, kot ženejo plan-šarji poleti krave na pašo, nesprejemljiva. Bolj prijazna se mi zdi misel, naj planine še naprej ostanejo predvsem ljudem, ki jih imajo radi prav zato, ker tam ni tistega, kar bi mnogi z drugačnimi pogledi tam radi imeli, to je masovni turizem, elektriko, vodo, snežne topove... Sploh pa sem mnenja, da je za vse, ki bi se radi igrali tehnični svet in igre ponudbe in povpraševanja, v mestu še dovolj prostora in neizrabljenih podjetniških priložnosti, to je v okolju, v katerem se nam bo bilanca uspeha zagotovo lepše izšla, kajti tu je vse že zdaj na dosegu roke, pa zato tudi ne vidim pravih razlogov za dodatno zadolževanje iz trezorja narave. »Oblikuje se mesto: tu je morda kaj, tu se začenjajo možnosti, gibljivost, proces,« pravi Vladimir Memon, »narava: že biva na oni strani. Z naravo se ukvarjajo le še specialisti. Tehnični specialisti.« »Bog nam daj še nekaj zelenih zim,« pa pravim jaz, v želji pač, da bi enkrat tudi najvztrajnejše minilo potrpljenje. IGORGROŠEU Razmišljanje.,. 0 novogradnjah ▼ starem mestnem jedru Satirično razmišljanje Zapomnite si ime Atius - petič! Glede na nepričakovan odziv piscev na članke o ANUSU (Ars nova ustvarjalna skupnost), bi rubrika Zapomnite si ime ANUS lahko postala stalna kolumna v tem časopisu, v kateri bi svoje potenciale v obliki misli, vizij, pogledov, stremljenj, mnenj, strinjanj in nestrinjanj priobčeva-li kamniški literati in tudi vsi drugi pišoči prebivalci, ne glede na spolno, generacijsko, ideološko, versko ali politično pripadnost in seksualno orientiranost. Glede na to, da so do sedaj svoja mnenja podali: pesnica, dva pesnika in likovni kritik, bi pričakovali še gromki glas kakšnega lokalnega prozaista. In ker lahko ANUS pomeni tudi anus, bi bila dobrodošla tudi izčrpna strokovna ekspertiza kakšnega lokalnega me-dicinca in veterinarja, tudi fiziologa, anatoma ali seksologa, pa tudi delež psihiatra bi ne bil zanemarljiv. Pa se vrnimo k literaturi. Glede na izhodiščne možnosti ANU-SA, kot primarne literarne institucije, bi kot sekundarno dejav- nost lahko razpisali literarni natečaj za najboljšo zgodbo na temo ANUS. Kasneje bi se lahko zadeva širila in bi lahko začeli prirejati ANUS literarne večere, ANUS gledališke projekte, ANUS kinoprojekcije, ANUS multimedijske spektakle itd. itd. Ker pa je ANUŠ elastičen in raztegljiv pojem, bi se lahko širil z raznih umetniških tudi na družbena, politična in gospodarska področja, skratka, v vse segmente družbe. Vzemimo za primer marketing. Kako blagoglasno bi se npr. slišalo: ANUS kvaliteta, ANUS design, blagovna znamka ANUS. Poglejmo, kako lepo gre v anu... pardon, v uho: pleničke ANUS, erotično perilo ANUS, žvečilni gumi ANUS, kuhinja ANUS; kako prelestno zveni: ANUS obleka naredi človeka, da o toaletnem papirju ANUS sploh ne govorimo. Skratka, ANUS v vsak slovenski dom! Vsa Evropa bi »dol padla«. Kot rečeno, kapacitete in možnosti znotraj ANUSA so neizmerne. Seveda pa bi ANUS s tako širokim di- apazonom kompetenc, ob tako globokem, raztegljivo zasnovanem programu, ki bi prodrl v vse pore slovenskega bitja in žitja, ne bi bil več le ANUS (Ars nova ustvarjalna skupnost), temveč bi zasijal npr. kot: Anti-Nazadnja-ška Ustanova Slovencev ali Anti-Neumnostna Univerzalna Stranka, ali Arogantno Nastopaštvo Uradno Službojočih, ali Analno-Notorično upanje skopljenih, ali Astralno-Nuklearna uprava sveta. Možnosti so neizčrpne! Ker je ANUS izključno v domeni moškega spola (slovnično, opozarjam!), bi s premetanko ali anagramom lahko dobili kratico USNA, da bi zadostili tudi ženskemu spolu ter bi se tako izognili zmerjanju, da smo moški šovinisti. Ste uganili? Ne, USNA ne pomeni Uradna Svetovna Narcisoidna Alternativa niti Udarna Slovenska 'Nežnospolna Akcija. Da boste potešeni! USNA je kratica za: Utrjevanje Slovenske Neumnosti - Amen! globalne (z)možnosti ANUSA analiziral DUŠAN LIPOVEC Odgovor domnevnemu Nov, zanimiv vedutni pogled novogradnji. Novogradnji, ki stojita na lokaciji nekdanjega malograjskega stolpa in na prostoru obzidnega stolpa pri nekdanjih mestnih vratih proti Grabnu, po svoje osmi-šljata in zgodovinsko izpričujeta nekdanje arhitektonske predele starega mestnega jedra. Na Malem gradu je namreč na tem mestu verjetno res stal srednjeveški grajski obrambni stolp, verjetno romanskega ali vsaj gotskega porekla. V prejšnjem stoletju je tu stala, na starih temeljih stolpa pozidana, stolpasta, po vsej verjetnosti bivalna stavba, katere videz je fotografsko dokumentiran. Po tej ohranjeni fotografiji se zgleduje in ji arhitekturno sledi današnja novogradnja, zgrajena na ostankih malograjske razvaline. Približno na lokaciji druge stolpaste novogradnje v središču mesta, na začetku (ali koncu) glavnega trga, nasproti stavbe današnjega sodišča, je nekoč tudi stal stolp mestnega obzidja z mestnimi vrati proti predmestju Graben. Kakšen je bil videz teh objektov, je danes, žal, povsem neznano. Oba nova »stolpa« tako omogočata nov, zanimiv vedutni pogled na (Titov) trg v smeri proti Malemu gradu, (glej sliko!) O ar- v smeri od Grabna proti Malemu gradu, kjer dominira t a obe stolpasti » faliti« V noči s 26. na 27. marec nam )e bilo pred stanovanjem na ZI-KOVI 3/3 ukradeno moško kolo. Ko smo to ugotovili, smo pregledali bližnjo okolico, ker pa kolesa nismo našli, smo o kraji obvestili POLICIJO. Okoli enajste ure dopoldne pa smo dobili sporočilo, da je ukradeno kolo našel neki občan, ki pa se POLICIJI in ne nam ni hotel Predstaviti. Zato domnevam, da Je potencialni najditelj kolo ukradel, da bi si s tem pridobil nagrado ali pa bi kolo obdržal! Obrazložitev, zakaj sum v najditelja!!! Kmalu po sporočilu POLICIJE, da je kolo našel neki občan, se je le ta oglasil po telefonu in zahteval nagrado, Če pa mu je ne bi izplačali, bi kolo obdržal. Ker fe ni bilo doma, mu je žena dejala, naj se predstavi in da naslov, da bi prišla po kolo in mu izplačala nagrado. Domnevni najditelj pa je odložil slušalko. Kasneje je v tem dnevu še večkrat klical in zahteval mene, Janeza Štimaca. Ker me ni bilo doma, mu je žena dejala, naj poklice naslednji dan. Se zmerom pa je grozil, da, če ne bo dobil nagrade, bo kolo obdržal. Na nedeljo, 28. 3., me je »domnevni najditelj« poklical po telefonu in sporočil, da je pripravljen kolo vrniti, če mu izplačam 10% vrednosti kolesa. Rekel sem mu, naj mi da naslov, da pridem po kolo, pa je rekel, da ga bo sam pripeljal. Med tem časom pa sem poklical POLICIJO in jim sporočil, kaj zahteva domnevni najditelj. Rekli so mi, naj domnevnega »poštenega« najditelja zadržim, ker bi se tudi oni radi pogovorili z njim. Ko je pripeljal kolo, je hotel nagrado, pa sem ga povabil v stanovanje. Kmalu za tem sta prišla POLICISTA in ga vljudno povabila, naj gre z njima na POLICIJO, da bi se o tem pogovorili. Meni ne bi bilo težko dati primerne nagrade poštenemu najditelju, če bi se predstavil in resnično našel kolo. Ne morem pa plačevati nekomu, ki izsiljuje in anonimno kliče po telefonu. Po postopku s POLICIJO je še večkrat poklical in zahteval nagrado, pa sem mu odvrnil, naj da mir, ker se lahko srečava drugje. Lahko se zgodi, da pozabim ključe v avtomobilu, pa bo pritekel aninomni najditelj, odpeljal avto in potem spet zahteval nagrado. Če nekateri mislijo, da bi se preživljali na ta način, jim jaz ne mislim plačevati! JANEZ ŠTIMAC Božo Pile] predsednik ZL socialnih demokratov Na občinski konferenci Združene liste socialnih demokratov v občini Kamnik so člani obravnavali programsko izjavo, sprejeto na kongresu Združene liste. Zavzeli so se tudi za dosledno uresničevanje programskih usmeritev, sprejetih v posameznih strankah, Delavske stranke, Socialdemokratske unije in SDP, ki so bile sprejete v predvolilnem obdobju. Dobro so ocenili delo delegatov stranke v občinski skupščini in se zavzeli za večjo kulturo dialoga pri razreševanju perečih vprašanj v občini. Menili so, da strankarske razlike ne bi smele ovirati uspešnega dela občinske skupščine. Za predsednika občinskega vodstva Združene liste socialnih demokratov so izvolili Boža Pileja, za podpredsednika pa dr. Branka Božiča, p, jj. Zaradi gozda ne vidijo dreves V preteklem, pa tudi v letošnjem letu je lubadar naredil ogromno škode v naših gozdovih. V eni od marčevskih številk Kamniškega občana je gozdarska služba še posebej opozorila na pravočasno odstranjevanje prizadetih dreves, da bi se s tem preprečila nadaljnje pustošenje. Pristojni gozdarji so popisali in označili drevesa za posek in hkrati obvestili lastnike prizadetih gozdov, koliko dreves in do katerega datuma jih je bilo potrebno odstraniti. Za neupoštevanje teh navodil oziroma obvestil je bilo obljubljeno posredovanje posebne ekipe, ki naj bi na lastnikove stroške opravila posek in spravilo smrek. Upam, da so biia ta navodila upoštevana, sankcijam s posredovanjem pristojnih služb pa ne verjamem preveč. Ko se vsak dan vozim po cesti iz Kamnika proti Stranjam, mi ob betonski ograji KIK-a pogled nehote uide na nekaj smrek med cesto in Bistrico, ki so skoraj suhe, ne daleč so vidni sledovi lubadarja. Očitno je lastnik teh smrek kolonija lubadarjev, ki ima vse možnosti, da svoje lastništvo še razširi. Morda pa gozdarji teh okuženih dreves niti ne opazijo, ker so pač z mislimi v obsežnejših gozdovih, vendar je treba urediti tudi vhod v krajinski park ali Zaklad narave. hitekturni kvaliteti obeh objektov ne bom sodil, ker so se že dovolj lomila kopja okrog tega in še sedaj so nekateri za, drugi pa odločno proti. Moje mnenje je, da stavbi po arhitekturni plati dovolj prepričljivo obeležujeta obe zgodovinski zgradbi, ki sta stali približno na njunih sedanjih lokacijah. Zanimiva pa je ugotovitev, da pri prekritju skrajnega levega dela fotografije, ki spremlja pričujoče besedilo, le še stežka prepoznamo kamniški glavni trg. Toliko v razmislek urbanistom! Stolpasta zgradba (na fotografiji v ospredju) ima že od vsega začetka tudi funkcionalno, to je trgovsko-poslovno namembnost. Za malograjski stolp (na sliki v ozadju), žal, tega ne moremo reči. Občina ga kot lastnik ponuja v najem gostincem, muzealcem, galeristom, vendar, kot mi je znano, interesenta niso našli. Upajmo, da bo tudi ta objekt dobil svojo namembnost, če ne drugače, da bo vsaj dostopen kot razgledišče. DUŠAN LIPOVEC Zeleni Kamnika Kamniški vodovod in širjenje omrežja Zeleni Kamnika smo na seji sveta stranke dne 14. 6. 1993 govorili o predvideni priključitvi kamniškega vodovodnega omrežja na krvavški vodovod in sprejeli naslendje sklepe: 1. O tako pomembni dobrini, kot je voda, ne more odločati samo ozek krog ljudi, zato bomo sprožili delegatsko pobudo, da se razprava in odločanje prenese v skupščino. 2. Zahtevali bomo, da projektno dokumentacijo, ki jo pripravlja mariborska organizacija, dodatno pregleda in oceni neodvisna institucija, s tem da obe materialno odgovarjata za podatke ali enostavneje povedano, če bo zaradi širitve omrežja oziroma odjemnih mest prišlo do pomanjkanja vode na Kamniškem, sta organizaciji dolžni financirati iskanje in odpiranje novih vodnih virov. 3. Pridobiti je potrebno hidravlični izračun in s tem vpliv priklopa novih odjemnikov na naše omrežje. Izračun, kije bil izdelan pred približno šestimi leti, verjet- no ne ustreza dejanskemu stanju. Prav tako dvomimo, da imamo celovite podatke o dolgoročnem širjenju odjemnih mest na Kamniškem in razen osebnih, torej subjektivnih mnenj, izdelano karto možnih vodnih virov. 5. V občini jugozahodne Slovenije se je že zgodilo, da je upravljalec vodovoda, finančno zainteresiran za nova odjemna mesta, nesmotrno širil omrežje toliko časa, da so v visoki sezoni ostali brez vode. Iskanje in odpiranje novih vodnih virov pa je seveda bremenilo občino, v kateri je bil sedež upravljalca. Zato si ne želimo, da bi tudi v naši občini govorili o priklopih na pamet ali po z ničimer dokazanem občutku, da je vode dovolj, ker bomo morali novim odjemnikom dobavljati pogodbeno dogovorjene količine vode, pa če jo bomo sami imeli ali ne. Zato bomo vztrajali na strokovno preverjenih podatkih, ki bodo tudi ustrezno sankcionirani ter na zahtevi, da odločitve sprejema skupščina. ZELENI KAMNIKA Trgovina »VERIGA« Tomšičeva 17, Kamnik tel. 831-888 (v bližini tržnice) Po zelo ugodnih cenah vam ponujamo: jupol (25 kg) 1.650 SIT, jubolin kit (30 kg) 1.740 SIT, belton (0,90 I) 530 SIT, beltop (0,90 I) 740 SIT, nove lazure BORI (Helios) (0,75 I) 370 SIT, valit, hobi kit, gospodinjske strojčke Gorenje - električni rezalni strojček 4.810 SIT, zalivalke za vrt 500 SIT (10 I), stekleni izdelki, porcelan, gospodinjska plastika, sanitarne armature ARMAL, Candi program, lepilo za parket mitol (20 kg) 3.660 SIT, pampers plenice 1.625 SIT. Prodaja na tri čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. HOMAR, d.o.o., Trgovina Veriga se priporoča! Slovensko zborovsko petje v katakombah Ozki hodniki, temačnost sredi belega dne, strop tik nad glavo, levo in desno kamrice neznanega pomena. Vzdušje tik pod vreliščem, zrak pošasten. Beseda teče o minutah pred nastopom Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika na Naši pesmi 1993, ki že nekaj let prevzema vlogo slovenskega (zdaj državnega) tekmovanja odraslih pevskih zborov. Lihe letnice ima zdaj »v zakupu« Ljubljana, sode že od nekdaj Maribor. Nekoč je bilo tekmovanje bienalno, odslej naj bi potekalo vsako leto. Letošnje tekmovanje je potekalo konec aprila in je bilo trinajsto! Vtis, da smo v katakombah, je globlji Medijska prezrtost letošnjega tekmovanja meji na ignoranco. Če bi zlepili članke, s katerimi so se slovenski dnevniki z najvišjo naklado spomnili dogodka v Slovenski filharmoniji, bi dobili kar kvadratni decimeter (pa bi se morali zelo potruditi, da bi te prispevke našli, saj redko gledamo notranji spodnji del časopisa). Prireditev je osrednja slovenska televizijska hiša posnela šele na posredovanje ministrstva. Televizijski dnevniki in kulturniške oddaje so imeli vse minutke zasedene s pomembnejšimi dogodki. Vtisi s tekmovanja Kriterije so člani strokovne žirije na prejšnja leta poostrili, saj si težko drugače razložimo padec z zlate na bronasto plaketo pri nekaterih zborih. Kljub temu na rešetu ostajajo zbori, ki kažejo dvig kvalitete. V zadnjem času stopajo na tekmovalni oder mladi zborovodje, stari od 25 do 40 let, in zasedajo najvišja mesta. Letošnje tekmovanje si bomo zapomnili tudi zaradi obilice organizacijskih spodrsljajev, za katere nismo vedeli, komu naj jih pripišemo: »Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Slovenski pevski zvezi ali družbi z zvenečim imenom Gallus Carniolus, d. o. o. Vsekakor smo bili iz Maribora vajeni točnih začetkov (in izpolnjenih obljub o slikah in kasetah). Le hostesam ni bilo kaj očitati. Razloga za prepevanje v katakombah ZBOROVSKO PETJE NI MODERNO. Podobno kot šport zahteva množičnost, slepo zagnanost in obilo časa, da obrodi (redke) vrhunske sadove. Vendar ima šport to srečo da je spremljiv in zanimiv za širok krog ljudi. Zborovsko petje pa po splošnem ljudskem mnenju sodi nekam med »govejo muz-'ko« (narodne pesmi in priredbe) in »cviljenje« (kamor bi uvrstili umetne pesmi od renesanse dalje). Naši pevski kolegi na Nizozemskem, pa ne le tam, zato prepevajo pretežno zborovske priredbe uspešnic zvrsti »rock-pop-countrv ipd. Nekdanji vzhodno gravitirajoči svet postaja tako živi fosil negovanega večglasnega petja. ZBOROVSKO PETJE POLITIČNO NI VEČ ZANIMIVA OBLIKA KULTURNEGA DELOVANJA DRŽAVLJANOV, razen v predvolilnem obdobju. To občutimo na žepih (ki so praznine sicer že vajeni) in na medijski ignoranci. Cantemus na Naši pesmi 1993 Zbor je sodeloval na tekmovanju četrtič. Na kratko povzemi-mo: v 1984 je takratni Mešani študentski pevski zbor Kamnik presenetil sebe in žirijo in za rep ujel srebrno plaketo (le-ta pomeni od 80 do 90 odstotkov možnih točk); čez dve leti pa je kvaliteto potrdil z novim srebrom. Znova se je nabralo dovolj poguma v letu 1990; kljub zaostrenim kriterijem je zbor (takrat že Cantemus) spet dosegel nad 80 točk. V letošnjem letu je zborovodja Janez Klobčar poskusil še četrtič - in znova uspel. Z znatno pomlajeno in spremenjeno zasedbo zbora je pokazal, da pelje njegova pot še vedno navzgor, saj je letošnji srebrni plaketi manjkalo le nekaj odstotkov do zlate. Pred leti so Kamničani zaostajali za Ijubljan^ skim APZ Tone Tomšič za petnajst odstotkov točk, letos le še za šest. Le pet (zlatih) mešanih zborov je bilo uspešnejših. Naši sosedje, pevci Domžalskega komornega zbora, so sodelovali prvič in s polnim zvokom svojih pevsko in glasbeno šolanih pevcev ujeli zlato plaketo. Kamniško domžalsko vihanje nosu gor ali dol, res jih je bilo veselje poslušati. To vedo tudi tisti, ki so sredi aprila obiskali »javno vajo« Cantemusa, Domžalčanov in ljubljanske Glasbene Matice v avli Srednje šole Rudolfa Maistra. Med »dialenti« je torej Cantemus v vrhu. Skupna leta glasbe in solopevske izobrazbe pevcev lahko preštejemo na prste, pa tudi selekcije zborovodja ni izvajal in je na oder postavil vse pevce. • V prvih dneh tekmovanja smo prejeli čestitke kamniške Lire. Precej Lirašev smo opazili tudi na omenjeni »javni vaji«, ki je kljub precejšnji improvizaciji predstavljala enega najkvalitetnejših zborovskih dogodkov zadnjih let v Kamniku. Liraška pozornost je bila prva in zadnja te vrste. Opaziti pa je bilo nekaj pretirano molčečih mimohodov kamniških »glasbenikov« tik po tekmovanju • Cantemus ni obdarjen z več kot sto leti delovanja. Nima politično zanimive zgodovine, če izvzamemo prve mesece. Ne sedanji ne nekdanji njegovi člani nimajo želje po pisanju evforičnih člankov o koncertih in gostovanjih, nečlani pa še toliko manj. Tudi tale prispevek je nastal iz nakopičenih razmišljanj in čustev, ne pa zaradi novinarske žilice. • V zadnjih desetih letih je med kamniškimi in okoliškimi amaterskimi pevskimi sestavi le Cantemus (v prvi polovici še Mešani študentski pevski zbor Kamnik) redno sodeloval na »uradnih merjenjih moči« in tako edini ves čas potrjeval svojo kvaliteto izven svojega »kluba oboževalcev«. • V vsem tem času so uspehe mladega zbora spremljali morajo dvigujoči pojavi: - v letu prve srebrne plakete, 1984, neprekinjeno metanje polen pod noge; - večdnevne pevske vaje s kakimi desetimi urami petja dnevno, ki so jih pevci namenili pripravam kot »leglo razvrata«, drugi pa v kulturniških krogih za »nesramno razmetavanje denarja«. To, da so pevci stroške vsaj polovično krili sami, ostali »dolg« pa zamenjali v srebro, ni bilo vredno omembe; - gostovanja v tujini po mnenju »strokovnjakov za glasbo, moralo in finance« zaslužijo zgornja očitka še v večji meri. To, da so bili pevci na Nizozemsko in v Nemčijo povabljeni in da so gostitelji prevzeli vse stroške razen prevoza, pač zanemarimo; - še vedno dobi Mešani študentski pevski zbor Kamnik (ki ga že pet let ni več) kako pismo na fantovski naslov zborovodje Janeza Klobčarja (kamor zadnjih sedem let hodi le na obisk). Pošiljatelj ni kak Argentinec ali Avstralec, ampak običajno kako sila kamniško in sila pevsko usmerjeno telo. Gre za navadno malomarnost, ignoranco ali sprenevedanje? Kako lahko takle članek, kot je tale, vseeno prijazno končamo Brez podpore Glasbene šole, ki nam nudi dovolj prostora za vaje, Srednje šole Rudolfa Maistra, kjer potekajo generalke in koncerti, ter Fani in Toneta na Zvezi kulturnih organizacij Kamnik bi bilo teže priti do štirih srebrnih plaket (in novih uniform). Pevci Cantemusa se menjajo in zbor kot celota pomni le prijetne dogodke, dokumentirane v kroniki in spominih najdlje aktivnih pevcev. Zborovodja pridobiva tisto trdoto kože, ki je neobhoden atribut vsakega Kamničana, željnega preživetja. Le še sem ter tja žrtvuje noč brez spanca za kak povsem originalen »kulturniški« odmev za svoje delo. Najpomembnejše pa je tako ali tako skoraj čudežno sožitje pevcev, ki starostno in interesno že dolgo niso bili tako pisana druščina kot v zadnjem času - pravi svet v malem so. Osmega oktobra letos bo Mešani pevski zbor Cantemus praznoval petnajstletnico. Pevci si želijo pravega slavja - z nasmejanimi obrazi, ubranim petjem in najboljšimi željami. Povabili bodo vse svoje nekdanje člane; prvo vabilo vam, dobrega zborovskega petja željnim Kamničanom in okoličanom, pa naj bo kar tale prispevek. Seveda - če ste ga kljub njegovi dolžini in ostrini prebrali v celoti... Zaključek čistilnih akcij Učenci OŠ Moste z mentorji so v torek, 15. junija, v organizaciji Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik in Zelenih Kamnika čistili okolico šole, obrežje in strugo rečice Tunjščice. Najprej sta učence seznanili s pomenom in potekom čistilne akcije MOJCA LOGAR, dipl. ing., svetovalka za varstvo okolja občine Kamnik, in g. MARIJA REBA, predsednica Zelenih Kamnika. Naj ob zaključku čistilnih akcij povemo, da bo podjetje Publicus za nagrado učence, ki so letos sodelovali v čistilnih akcijah v naši občini, te dni popeljalo na zanimivo strokovno ekskurzijo. VERA MEJAČ P. S. Poldrugo desetletje petja pomeni za Cantemus, njegovo zborovodjo in vse, ki skrbijo za zunanjo podobo zbora, še izziv več. Otroštvo je mimo: odločati se bodo morali premišljeno in se izogibati prastarima boleznima uspešnih: samozadostni in zagledanosti vase. Tisto, kar je bilo zanje v času prvih korakov samo po sebi umevno, naj še vedno ostane med zlatimi pravili. »Ne pojemo za žirije in strokovno podkovane kritike; pojemo zase in za ljudi, ki nas poslušajo bolj s srcem kot z izostrenim posluhom. Če bomo izgubili lete, se lahko od petja poslovimo.« Kamniški odziv na delo in dosežke Cantemusa • V prvih dneh po tekmovanju smo prejeli čestitke kamniške Lire. Precej Lirašev smo opazili tudi na omenjeni »javni vaji«, ki je kljub precejšnji improvizaciji predstavljala enega najkvalitetnejših zborovskih dogodkov zadnjih let v Kamniku. Liraška pozornost je bila prva in zadnja te vrste. Opaziti* pa je bilo nekaj pretirano molčečih mimohodov kamniških »glasbenikov« tik po tekmovanju. • Cantemus ni obdarjen z več kot sto leti delovanja. Nima politično zanimive zgodovine, če izvzamemo prve mesece. Ne sedanji ne nekdanji njegovi člani nimajo želje po pisanju evforičnih člankov o koncertih in gostovanjih, nečlani pa še toliko manj. Tudi tale prispevek je nastal iz nakopi- čenih razmišljanj in čustev, ne pa zaradi novinarske žilice. • V zadnjih desetih letih je med kamniškimi in okoliškimi amaterskimi pevskimi sestavi le Cantemus (v prvi polovici še Mešani študentski pevski zbor Kamnik) redno sodeloval na »uradnih merjenjih moči« in tako edini ves čas potrjeval svojo kvaliteto izven svojega »kluba oboževalcev«. V vsem tem času so uspehe mladega zbora spremljali moralo dvigujoči pojavi: - v letu prve srebrne plakete, 1984, neprekinjeno metanje polen pod noge; — večdnevne pevske vaje s kakimi desetimi urami petja dnevno, ki so jih pevci namenili pripravam na tekmovanja, so nekateri kamniški »prijatelji glasbe« pri starših naših mladih pevk predstavljali kot »leglo razvrata«, drugi pa v kulturniških krogih za »nesramno razmetavanje denarja«. To, da so pevci stroške vsaj polovično krili sami, ostali »dolg« pa zamenjali v srebro, ni bilo vredno omembe; — gostovanja v tujini po mnenju »strokovnjakov za glasbo, moralo in finance« zaslužijo zgornja očitka še v večji meri. To, da so bili pevci na Nizozemsko in v Nemčijo povabljeni in da so gostitelji prevzeli vse stroške razen prevoza, pač zanemarimo; - še vedno dobi Mešani študentski pevski zbor Kamnik (ki ga že pet let ni več) kako pismo na fantovski naslov zborovodje Janeza Klobčarja (kamor zadnjih sedem let hodi le na obisk). Pošiljatelj ni kak Argentinec ali Avstralec, ampak običajno kako sila kamniška in sila pevsko usmerjeno telo. Gre za navadno malomarnost, ignoranco ali sprenevedanje! Kako lahko takle članek, kot je tale, vseeno prijazno končamo Brez podpore Glasbene šole, ki nam nudi dovolj prostora za vaje, Srednje šole Rudolfa Maistra, kjer potekajo generalke in koncerti, ter Fani in Toneta na Zvezi kulturnih organizacij Kamnik bi bilo teže priti do štirih srebrnih plaket (in novih uniform). Pevci Cantemusa se menjajo in zbor kot celota pomni le prijetne dogodke, dokumentirane v kroniki in spominih najdlje aktivnih pevcev. Zborovodja pridobiva tisto trdoto kože, ki je neobhoden atribut vsakega Kamničana, željnega preživetja. Le še sem ter tja žrtvuje noč brez spanca za kak povsem originalen »kulturniški« odmev na svoje delo. Najpomembnejše pa je tako ali tako skoraj čudežno sožitje pevcev, ki starostno in interesno že dolgo niso bili tako pisana druščina kot v zadnjem času - pravi svet v malem so. Osmega oktobra letos bo Mešani pevski zbor Cantemus praznoval petnajstletnico. Pevci si želijo pravega slavja - z nasmejanimi obrazi, ubranim petjem in najboljšimi željami. Povabili bodo vse svoje nekdanje člane; prvo vabilo za Vas, dobrega zborovskega petja željni Kamničani in okoličani, pa naj bo kar tale prispevek. Seveda - če ste ga kljub njegovi dolžini in ostrini prebrali v celoti... MARTA ZABRET Gasilski praznik na Križu GD Križ je 13. junija popoldne priredilo veliko slovesnost - blagoslovitev kipa sv. Florijana, gasilskega doma in gasilskega avtomobila. To dejanje je opravil ko-mendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic. Gasilsko slavje na Križu se je začelo s povorko skozi vas od Lovskega hrama do gasilskega doma. V njej so bili konjenik s slovensko zastavo, okrog 30 narodnih noš, 19 praporov gasilskih društev, 120 uniformiranih gasilcev domačega -gasilskega društva, društev iz kamniške občine in sosednjih občin ter lani s kriškimi gasilci pobratenega društva iz Mirne Peči na Dolenjskem, članice in člani kamniške godbe ter nazadnje 17 gasilskih avtomobilov. Povorka se je za nekaj trenutkov ustavila pred podružno cerkvijo, da so iz nje štirje mladi kriški gasilci prinesli nov okrašen kip sv. Florijana in ga nato nesli na posebej pripravljenih nosilih do gasilskega doma. Vmes je igrala godba, gasilsko slavje pa je polepšalo tudi pritrkavanje v zvoniku ter 26 metrov visok mlaj. Sprevod se je pomikal mimo tribune s častnimi gosti in se ustavil pred gasilskim domom na Križu. Sledili so nastopi govornikov. Udeležence slovesnosti je najprej pozdravil predsednik GD Križ Jože Sušnik. Med drugim je omenil, da je tokratna slovesnost že tudi priprava na praznovanje 40. obletnice ustanovitve domačega gasilskega društva v prihodnjem letu. V imenu pokrovitelja slovesnosti - Skupščine občine Kamnik - je govoril inž. Pavel Oce-pek. Predsednik kamniške občin- ske gasilske zveze inž. Franc Resnik je pohvalil prizadevne članice in člane GD Križ, njihovo sodelovanje z domačo krajevno skupnostjo, poudaril pa je tudi velik pomen takšnih kulturnih dejanj, kot je bila tokratna slovesnost na Križu. Kriške in vse navzoče gasilce je pozdravil tudi predstavnik GD Mirna Peč, članom GD Križ pa je v spomin na slovesnost izročil ličen kip sv. Florijana. Predsednik KS Križ in tudi član GD Križ Ivan Hlade je omenil, da so kriške gasilke in gasilci povezani s krajevno skupnostjo in vaščani zlasti pri skupnih akcijah. To se je že lepo pokazalo na prireditvah v letu Antona Breznika. Tudi to slavje spada deloma v to leto. Na prapor domače- ga GD je pripel spominski trak. Po slavnostnih govorih je župnik Pavlic orisal življenje sv. Florijana, nato pa blagoslovil kip tega svetnika, gasilski dom na Križu ter avtomobil njihovega gasilskega društva. Kip sv. Florijana je iz lipovega lesa izrezljal ljudski umetnik, 81-letni Janez Vovk s Police pri Naklem. Je največji, kar jih je naredil. Po blagoslovitvi so ga gasilci odnesli v gasilski dom, kjer so ga postavili na častno mesto. Po slovesnosti je bila na Križu veselica, na kateri je že desetič igral ansambel Lojzeta Slaka. Kriškim gasilcem je zaigral posebno pesem, za katero je besedilo napisal pisatelj Ivan Sivec. JOŽE PAVLIC Čistejša Velika planina Konec maja je že tretjič zapored potekala prostovoljna akcija ČIŠČENJE VELIKE PLANINE ■pašnih skupnosti Velike, Male in Gojške planine. Čiščenje so organizirali bajtarji, pomagali pa so jim tudi pastirji teh pašnih skupnosti s traktorskim odvozom smeti do zabojnikov, Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik in skavti. V tej akciji so sanirali tudi črna odlagališča v planšariji vseh treh planin. Do kdaj bodo ostala prazna, je vprašanje. »Kot prejšnji dve, je tudi letošnja čistilna akcija dobro uspela,« pripoveduje predsednik bajtarjev Stane Er-javšek in dodaja: »V treh letih smo zbrali kar 12 velikih zabojnikov smeti in odpadkov, največji onesnaževalci so zdaj lastniki počitniških hišic v turističnem nase- lju Velike planine. Sprašujem se, do kdaj bodo še »gojili« nezdrav odnos do narave. Planšarji in bajtarji se zavedamo tega zaklada, zato ga tudi ohranjamo. Čutimo zdrav in spoštljiv odnos do planine, tak odnos pa nam planina tudi vrača. Geslo VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE naj udejanijo, da ne bodo povzročali ZAKLADA SMETI,« poudarja Stane Erjavšek. Ta delovna akcija pa je za bajtarje tudi zaključek sezone, namesto njih so prišli novi prebivalci planine - planšarji, katerim želijo veliko lepih užitkov, ki jih radodarno ponuja prelepa narava planine. Seveda pričakujejo, da bo planina odslej čista, vsaj v planšarskih naseljih. VERA MEJAČ Sto let Planinskega društva Kamnik (X.) Dom v Bistrici ERJAVSKOVI po domače JE-RINČKOVI, cela družina, so bili prvi oskrbniki v koči Kamniške Bistrice. Leta 1906 jim je tedanji načelnik MEŠČANSKE KORPORACIJE v Kamniku gospod KOŠIR ponudil to mesto. Ponudbo so z veseljem sprejeli, se iz Zg. Stranj vselili na URS1ČEVO kmetijo, redili pet krav in z mlekom in žganci gostili turiste, ki so uživali ob tej značilni gorenjski poslastici. Kočo so oskrbovali le pozimi, v letni sezoni pa so stregli drugi. Istega leta je bila zgrajena kapelica v Kamniški Bistrici. Med tem časom so se vodili razgovori o najemu koče med SPD in korporacijo. Podatkov, da bi kočo dobili v upravljanje ali najem planinci iz Kamnika, ni izslediti. Lahko samo predvidevamo, da so člani podružnice (socialni položaj članov) imeli takšen interes, saj so kot ugledni meščani tesno sodelovali in bili člani same korporacije. Kakor koli že, koča je bila 23. 5. 1909 odprta kot »BISTRIŠKA KOČA«. Dr. Josip Tominšek piše: S svojim posredovanjem pri Kamniški meščanski korporaciji je podružnica dosegla, da je ta korporacija kmalu po ustanoviti SPD osrednjemu odboru izročila v oskrbo in upravo oziroma v brezplačen zakup kočo na koncu Kamniške Bistrice. To kočo smo uredili, uvedli dobro oskrbo in s tem raztegnili svoje delo v osrčje GRINTAVCEV. Istočasno smo prevzeli kočo na Kamniškem sedlu - 1910. Napravili smo novo zavarovano pot preko eksponiranih KOTLIČEV na TURSKO GORO, nadalje popravili pot na BRANO in v skalo vsekali ter zavarovali pot na PLANJAVO.« P. Kemperle trdi, da so to pot prestavili kamniški pianinci (M. Uršič), ker stara ni ustrezala, leta 1908. V letih 191 l-1913jepodružica, t. j. osrednji odbor, dosegla, da je korporacija na svoje stroške napravila znamenito pot skozi »GALERIJE« ob levem bregu Bistrice ter vedno podpirala težnje SPD-Slovenskega planinskega društva. BISTRIŠKA KOČA pa je bila še vedno v lasti MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK. Janko Mlakar piše: Leta 1916 smo imeli občni zbor, tretje leto vojne. Navzlic neugodnim razmeram je SPD delovalo tako redno kakor nobena druga podružnica. Ker so bile Julijske Alpe in delno tudi Karavanke zaradi vojne z Italijo za turizem zaprte, smo se obrnili v Savinjske. Oskrbovali smo koči na Kamniškem sedlu in Kamniški Bistrici. Kdor pa je hotel preživeti "a Veliki planini, je lahko dobil ključ pri odboru. Ravno v tej dobi 1914 -1918 sta bili prenovljeni koči na Kamniškem sedlu in Veliki planini. Kaj pravi o tej dobi dr. J. Tominšek. Ob štiridesetletnici SPD je v poročilu dobesedno navedel: Obrnili smo svojo pozornost na ureditev društvenega gmotnega stanja, in to se nam je sijajno posrečilo. Naša sreča je bila, da turistovski promet v Savinjskih planinah ni bil zabranjen. Kamniška Bistrica, ki nam leži tako blizu, je postala zbirališče vsega občinstva, ki se je hotelo nekoliko oddahniti v prosti naravi. Naši gospodarji so s trgovsko previdnostjo uredili oskrbo v tamošnji turistovski koči. Tudi v postojankah na Kamniškem sedlu in Veliki planini smo z oskrbo dosegli lepe gmotne uspehe. Tako se nam je posrečilo med vojnimi leti vzdržati živahen promet vsaj v Savinjskih planinah, ohraniti ugled društva in dodobro pokriti poprejšnje društvene dolgove. Dasi je naše delo med vojno v glavnem gospodar- majala na vseh koncih in krajih. Lahko pa bi bili gradili bolj skromno in ceneje. Najbolj meje dražila zavest, da postavljamo dom prav meščanski korporaciji v Kamniku, ki nam ni hotela prodati tiste krpice sveta ter si je pridržala lastninsko pravico do nove stavbe. Tako je SPD, ki je tičalo globoko v dolgovih, zgradilo bogati kamniški korporaciji lep planinski hotel pod edinim pogojem, da ga dobi potem SPD v najem. Imenitna dvostranska pogodba, kaj ne? Z novim DOMOM nam je usahnil lep vir dohodkov. Medtem ko nam je stara koča vrgla vsako leto nekaj jurjev, je ponosni dom v Bistrici komaj samega sebe nosil in se za silo amoriziral. V kronološkem seznamu zasledimo gradnjo DOMA V BISTRICI z letnicama 1927/1929. Marjanca Ftičar v Društvih v Kamniku 1914/ 1941 navaja: V rokah SPD je bila tudi postavitev doma v Kamniški Bistrici, katerega so zgradili 1. 1929. ce SPD Kamnik. Odbor se je takoj lotil obnove planinskih postojank. Od še obstoječega osrednjega odbora v Ljubljani si je planinska skupina Kamnik izposlovala upravo koče na Kamniškem sedlu, Kokr-škem sedlu in Kamniški Bistrci, hkrati pa je za te koče izposlovala pravico nameščati oskrbnike. Odbor planinske skupine Kamnik ni pri tem držal križem rok, temveč z udarniškim delom samoiniciativno v najkrajšem času obnovil postojanke. Tu, pri udarniškem delu, navaja poročilo, da je bilo leta 1949: članov v PD Kamnik 711, delavcev 375, dijakov 76, delavske mladine 12, alpinističnih pripravnikov 19, udarniške ure nobene in nobenega izleta. Verjetno je poročilo nepopolno. Dalje: Za kritje velikih stroškov pri teh popravilih je društvo oz. planinska skupina v domu Kamniške Bistrice uvedla prodajne bloke ZA OBNOVO KOČ. Te bloke je morala skupina v kratkem času Štruca, Grintovec, Kočna in Dolgi hrbet sko in vzdrževalno, se vendar lahko z zadovoljstvom oziramo na uspehe teh let, zavedajoč se, da smo naše lepo društvo ne samo rešili pred pretečim poginom, ampak ga gmotno močno utrdili. Oskrbnika v Bistriški koči sta bila Lojzka Ajdovec in za njo Peter Uršič. Po prvi svetovni vojni se SPD vrže na popravilo koč v Julijcih. Janko Mlakar: Pa vrnimo se k stavbam, zaradi katerih je osrednji odbor SPD tako hitel delati dolgove, ki bi bili v čast vsaki delniški družbi. Komaj se je bil novi društveni inženir Škof nekoliko ogrel v odboru, že je prinesel k seji načrt za DOM V BISTRICI. Načrte je naročil odbor. Tudi ta dom je bil kamen, nad katerim so se nekateri običajni govorniki na občnih zborih spotikali, in po pravici. Tudi jaz sem ta načrt obgodrnjal. Res, nekaj smo morali narediti, ker se je stara koča v Bistrici že Ni lepo, da bi omenjali tuje dolgove, toda včasih je zaradi razumevanja to nujno potrebno. Gospodarsko poslopje v Ukancu, mišljen je hotel Zlatorog v Bohinju, Dom na Krvavcu in Dom v Bistrici so dobesedno pognali osrednji odbor v dolgove, ki so podružnico spremljali do vojne. To vprašanje ali razlaga je važnega pomena za DOM V BISTRICI, saj je ta še vedno last meščanske korporacije. Malo je verjetno, da bi osrednji odbor sklenil kakšno pogodbo o prodaji ali kakšnem drugem prenosu lastništva ravno zaradi težav v finančnem pogledu. To stanje je verjetno ostalo nespremenjeno do vojne. Po vojni je lastnina meščanske korporacije postala splošno ljudsko premoženje. Leta 1945 je pododbor za planinstvo pri fizkulturnem društvu v Kamniku vnovič podprl stare gospodarske težnje prejšnje podružni- umakniti iz prometa na zahtevo iz Ljubljane, češ da je to posest še vedno osrednjega odbora SPD in da se ta posest moti. Tu je treba omeniti, da je po vojni planinstvo spadalo pod Fizkulturno zvezo Slovenije in se je šele kasneje preimenovalo v Planinsko zvezo Slovenije. Tako je tudi osrednji odbor nehal obstajati. Kot je bilo že omenjeno, da je bila lastnina meščanske korporacije nacionalizirana, tako je tudi zemljišče prešlo v posest gojitvenega lovišča KOZOROG, vendar so se kot gospodarji še vedno čutili ljubljanski planinci, kar so ob stoletnici še danes. Vsekakor bi bilo to vprašanje danes treba razčistiti, saj so si planinci iz Kamnika po sto letih zaslužili, da bi tudi sami lahko posadili svojo lipo v svojem vrtu - v KAMNIŠKI BISTRICI. A. S. Kamnik - zakladnica zgodovine Prekletstvo nepismenosti G. J. Cezar (— 100 — 44) je zapisal, da zgodovino pišejo zmagovalci. Ker je tudi on pisal zgodovino, je seveda vedel, da se Piše pristransko. — Cezarje torej bil še kar odkrit možakar! Bil pa je tudi uspešen... in to, zahvaljujoč se svoji marljivosti in seveda pismenosti. Marljivost, pismenost, modrost ... gredo z roko v roki. Vse to torej (in še kaj!) družno pripomore, daje življenje lepo, dobro A tam, kjer so »na oblasti« 'enoba, zajedalstvo, nepismenost, ... se dogaja veliko hudega. So stvari, ki jih želimo pozabiti, zato jih tudi neradi zapisujemo. Pozabljenje neprijetnih dogodkov je včasih pravi balzam za dušo. Je pa taka »pozabljivost« 'ahko tudi palica! Posledice se Prenašajo na naslednja pokole-nJa! - Tako nekako je najbrž razmišljal tudi tisti človek pred kakimi 30.000 leti, ko je zarisal z ogljem po skalni steni jame ... ter tako postal prvi (?) slikar in Pisec. Kako veličastno in dragoceno sporočilo nam je zapustil! Mislim, da je s tem jasno povedano, da smo dolžni zapisovati "aša izkustva, dognanja itn. Naši Potomci to pričakujejo od nas! Moramo zapisati čim več! Celo to, česar niso uspeli zapisati naši predniki, smo dolžni mi nadoknaditi; seveda, če je to še mogoče, kajti so stvari, ki jih ni mogoče nadoknaditi, čc so povsem izgubljene/pozabljene. - Zgodovino (in drugo) »delajo« torej pismeni, delajo jo sposobni! Ves naš planet je »popisan« s preteklimi dogodki. Kamnik je nasploh poln skrivnosti! - In kaj sploh je - skrivnost? Kot že rečeno, skrivnosti (neznank) bi bilo manj, če bi bili ljudje »od nekdaj« pismeni in, seveda, če bi vse tisto, kar so doživeli, tudi skrbno (in objektivno) zapisali! Tokrat bom jaz spregovoril o eni od skrivnosti, ki je v Kamniku tako lepo vsem na očeh, a je nerazumljena ... pa vendar izredno pomembna za našo zgodovino! - S tem pa bodo pojasnjene še mnoge druge skrivnosti, ki so skrivnosti postale - kot že rečeno — zaradi »pozabljivosti« poklicnih zapisovalcev (kronistov, zgodovinarjev...) ali pa tudi - kar se je zgodilo v tem primeru - zaradi načrtnega prikrivanja! • • • Kadar me pot zanese v Kamnik, grem vedno tudi na kraj, ki se mu danes reče Mali grad. Sem me nekaj vleče z magično močjo! Na poti navzgor se mi srce napolni s posebnim mirom, pa tudi trpko otožnostjo. Duh mi zaplava po neskončnih daljavah preteklosti, s tem pa tudi zavrtinči v slojih, ki jim ne vemo imena! Tedaj, ko sem tu, gledam svet z drugačnimi očmi! Tu čutim preteklost in prihodnost! - Zato torej tako rad zahajam sem gor! Sem prihajam z velikim spoštovanjem in globoko pobožnostjo v srcu! Tako je bilo tudi jeseni 1992, ko sem po večkratnih poizkusih vendarle dobil ključe kapele. Dobro naključje je hotelo, da sem tisti dan v Turističnem društvu naletel na g. dr. Sadnikarja. Skupaj sva odšla na Mali grad. S ključi T. D. se ni dalo odpreti vrat, ključi g. župnika pa so odpirali! (»Skrivnost« odpiranja omenjam zato, ker je. to ena od tistih - za vso zgodovino značilnih! - »naključnih« sil, ki odločajo o človekovem znanju/neznanju, bitju/nebitju...) Hodila sva iz prostora v prostor (v glavnem prazne kapele) in se pogovarjala. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi zamolčal: g. Sad-nikar je bil izredno uslužen, prijazen in nasploh odličen sogovornik. Tako je tudi omenil, da »znanost ne ve«, čemu so služile tiste vzidane kamnite poličke (konzole) v vseh štirih kotih prostorov. - Zato torej sem se odločil, da nekaj napišem o vsem tem. O tem, kako je bila kapela polna (še ne tako daleč nazaj!); o tem, kar sem sam videl in slišal; o tem, kaj se je pred stoletji in tisočletji dogajalo tu oziroma na tem kraju. Prihodnjič: SKRIVNOST MALEGA GRADU MARIJAN SLEVEC POGODBENO DELO - razvoz in prodajo na terenu - dobi moški, starejši od 23 let, z vozniškim izpitom. Nudimo tudi VIKEND PREVOZE s kombijem za 9 oseb ali tovor do 1.100 kg. Tel. 815-198 od 19. do 21. ure. Šestdeset let bajtarstva na Veliki planini Gor me vleče Preteklo je šestdeset let, ko sta vrla Kamničana Rajko Gregorc in njegov brat Slavko novembra 1930 prvič, decembra dvakrat, nato pa še večkrat pozimi 1930-31 prespala v Haute-ževi koči na Veliki planini. S tem se je na Veliki planini začelo »bajtarstvo« - najemanje pastirskih koč za čez zimo. Lepote naših gora so opevane v različnih besedilih. Velika planina je, v šopku teh kamnitih cvetov, biser predgorja Kamniških planin, po zanimivostih še premalo poznana. Samonikla pastirska arhitektura in prvotni način paše »na čez« sta se na Planini ohranila do današnjih dni. Čeprav so bile velikoplaninskemu pastirstvu že štete ure, se samozavestno in uporno ljudstvo ni vdalo. Bodo v prihodnje bolj znali ceniti te vrednote tudi pristojni in odgovorni organi? Gor me vleče. Tako ali malo drugače odgovarjajo stalni obiskovalci Velike planine, če jih kdo vpraša, zakaj tako pogosto hodijo na Planino. Narava in druščina sta vedno novi doživetji na tej visokogorski planoti. O takšnih, na videz nepomembnih dogodkih, ni veliko napisanega. Nekaj malega o tem, kar so še videli in vedeli očividci, je zato ohranjeno v tem besedilu. Spomin bledi. Moj zapis naj osveži spomine na lepa in prijetna doživetja, pa tudi na težke dneve pastirjev v boju za obstoj in preživetje. * * * - »Drenova« kal na Veliki planini je med obema vojnama pognala že košato drevo velikoplaninske smučarije, ki se je nastanila po stanovih in po pašnih upravičencih celo prevzela srenjsko razdelitev in - napol za šalo, napol zares - tudi nekatere šege in navade. V tem planinsko-smučarskem sožitju s pastirji in pastirstvom je bilo nekaj folklorne romantike, do katere je prišlo tudi iz nuje, saj je bila ta smučarija slovenskemu središču najbližja. V doživljanju gorske narave in gorjana, naravnega človeka, ki ga je predstavljala »pvaninšna«, se je na Veliki planini v desetletju pred vojno oblikoval razmeroma širok krog dolinskih, predvsem ljubljanskih ljudi najrazličnejših let, interesov in izobrazbe, ki so velikoplaninski svet spoznavali nerazdružno s človekom, prvotno zraslim s fem svetom. Ta način doživljanja gorske narave je nekaterim postajal sestavni del njihovega duhovnega življenja, in to v taki meri in v toliko primerih, kakršnih in kolikršnih ne najdemo nikjer drugje v našem alpskem svetu. - Tako je zapisal Tone Orel. * * * - Ni vse slabo, nas še ne bo pobralo, smo se tolažili, kadar je bilo za umreti — preživeli smo. Sonca smo imeli še in še. Vsaka mati ne more roditi sinov, kakršni smo bili mi. Ljubili smo skale, sonce, rože in ljudi. V dežju, megli in snegu smo ohranjali sonce, naša srca so bila odprta le za goro in za človeka — tistega pravega, ki je vse to imel. Ločil naju je čas, kar obdobje je bilo. V tem obdobju sem te kot zaljubljenec videl in čutil v vsaki steni, v vroči sopari ruševja, ko sem pohodil planinsko travo, ko sem pohodil kravjek že nižje v dolini. Veter mi še naprej prinaša sporočila o tebi — planina. Morda sva redka, ki veva drug za drugega, tudi če nisva skupaj. Tako je zapisal nekdo od nas. (Nadaljevanje na str. 10) Stari trg svobode (II.) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Podkovanje se je znova pričelo šele čez kako uro, ko so ga lastniki uspeli poiskati, običajno kar precej daleč od Zoretove kovačije. Zore-tovi fantje so bili tudi sila zavedni liberalci - Sokoli, orodni telovadci, ki smo jih znali občudovati na drogu, krogih in v parterju. Takšno je bilo torej vsakodnevno življenje na našem trgu. In če ob tem še dodam prijetno domačo in narodno glasbo, ki je sleherno popoldne donela izpod veščih prstov iz harmonike mojega očeta, lahko s kančkom nostalgije trdim, da smo se vedno počutili kot nadvse svo-dobni Kamničani, ki bi svojega trga nikakor ne hoteli zamenjati. Čeprav je bilo to spontano življenje na nek način sklenjeno za nas, ki smo bili tam doma, je bilo vedno široko odprto tudi vsem tistim Kamniča-nom, ki so radi prihajali in se tako kot mi udeleževali splošnih in odprtih ljudskih debat. Duh »svobode« govora, ponašanja in tudi načina življenja je bil slej ko prej vedno prisoten. Bil je v nas vseh, in menda bi lahko celo trdil, da smo ga preprosto podedovali... Nekaj podobnega, vendar temelječe na popolnoma drugi osnovi, sem mnogo kasneje, v sredini šestdesetih let, lahko doživljal v sredini Sa- hare, v tistih sedmih mestecih okoli svetega mesta Ghardaia, kjer prebiva sedem M'zabitskih plemen. Ampak to seveda ne spada v okviru tega zapisa. Ko sem se po enoletnem pobegu konec leta 1938 vrnil iz Francije, sem v navalu navdušenega pripovedovanja o treh geslih francoske revolucije menda vzkliknil: »Pa to je vendar Trg svobode«. In ime se je kar samo po sebi prijelo in obdržalo, tako da nam je prva oblast po osvoboditvi leta 1945 ta naslov tudi uradno dodelila. In čemu naj bi ga danes znova opustili? Ni nobenega razloga niti povoda, in tudi sedanji prebivalci se s tem ne strinjajo. Imam pa drug mogoče celo izvir-nejši in sprejemljivejši predlog. Trg je potrebno primemo očistiti, urediti in na vsak način podreti nemogoči betonski konstrukt, ki so ga postavili Nemci. Vpeljimo spet navado nekih stalnih, vendar sodobne jc zasnovanih srečanj, neke vrste javno tribuno, na kateri bi lahko prosto nastopali govorniki raznih prepričanj, z raznimi predlogi, zamislim i in idejami. Torej neke vrste HYDE PARK, kot ga že od nekdaj poznajo v Londonu. In trg naj bi se imenoval: STARI TRG SVOBODE. Mag. LENE MATIČIČ Gorski tek V spomin na j Kamniška Bistrica je bila 5. junija 1993 prizorišče I. GORSKEGA TEKA V SPOMIN NA JUNIJSKE DOGODKE V LETU 1991 pod pokroviteljstvom ministrstva za obrambo ter izvršnih svetov občin Domžale in Kamnik. Organizacijo tekmovanja so izvedli območni štab TO Domžale s sodelovanjem republiškega štaba TO, pokrajinskega štaba TO Ljubljana ter Kolesarskega društva Kamnik. Start tekmovanja je bil v Kamniški Bistrici Pri Jurju. Pot jih je vodila po Spominskem parku na Jermanco, od tu pa po planinski poti do Kamniške koče na Kamniškem sedlu. Proga je bila dolga 10 km in 400 m z višinsko razliko 1246 m. Pravico udeležbe so imeli: 1. vojaki na služenju vojaškega roka v UC MO RS, 2. pripadniki stalne sestave TO RS, 3. pripadniki rezervne sestave TO RS, 4. pripadniki stalne in rezervne sestave MNZ RS ter 5. aktivni in rekreativni športniki. Na start se je prijavilo kar 380 tekmovalcev v različnih kategorijah. Ob tem naj omenimo, da je sodelovalo tudi 7 žensk. Presenetljiv je čas 55 min in 20 sek., ki ga je potreboval Igor Mernik iz Celja, da je pretekel tako zahtevno progo, le 20 sek. za njim je prišel na cilj Franci Terež iz 33. OŠ TO ter kot tretji Stojan Melinc iz 63. OŠ TO z rezultatom 56 min in 10 sek. Izvedba tako velikega tekmovanja ne bi bila mogoča brez sponzorjev, ki so prispevali denarna sredstva ter praktične nagrade, in sicer: Slovenijales, Sa-lus, Urko, Prle, Lek, Planika, KIK, Kavarna Veronika, Union, Lada Avto ter še mnogi drugi. Tako je vsak tekmovalec prejel majico z znakom TO, natisnjenim gorskim tekačem in spominskim napisom ter startno številko. Prvih pet tekmovalcev v generalni in posamični razvrstitvi je prejelo denarno nagrado, drugi do 10. mesta pa vredne praktične nagrade. Najboljšim trem tekmovalcem v posameznih kategorijah tekmovanja so podelili kipce gorskega tekača, najboljšim trem ekipam pa pokale. Posebno nagrado je prejela ekipa 310 UC TOP s 15 tekmovalci, ker je zmagala s seštevkom posameznih rezultatov ter tako zasluženo prejela terenski avto SUZUKI VITARA. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri organizaciji tekmovanja (vojakom, sodnikom, GRS, dogodke leta 1991 Ekipni zmagovalci TO Domžale - Kamnik, od leve proti desni: Roman Veršnik, Rajko Novak, Ivan Urh, Martin Vrhovnik, Lado Urh zdravnikom, merilcem časa, delavcem v okrepčevalnicah, napovedovalcem ter še številnim drugim) se v imenu organizatorja zahvaljujemo ter si tudi v prihodnje želimo takšno sodelovanje, saj si vsi želimo, da bi Gorski tek v spomin na junijske dogodke v letu 1991 postal tradicionalen. Rezultati: I. GENERALNA RAZVRSTITEV POSAMIČNO I. Igor Mernik, Celje, 55,20, 2. Franci Terež, 33 OŠ TO 55,40, 3. Stojan Melinc, 63 OS TO, 56,10. II. EKIPNI REZULTATI - PETNAJSTERICE 1. Ekipa 310 UC, 17;36,29,03 2.Ekipal/32br.,19;29,20,ll,3. Ekipa 730 UC, 20;05,32,15 III. EKIPNI REZULTATI - TROJKE 1. Ekipa TO (Ivan Urh, Lado Urh, Martin Vrhovnik), 2:58,25 - 55 OŠ TO - Domžale-Kam-nik, 2. Ekipa TO (Rajko Novak, Marjan Veršnik, Robert Sitar) 3:14,36 - 55 OŠ TO - Domžale-Kamnik, 3. Ekipa TO (Velikonja Branko, Drago Kladnik, Hinko Fortunat) 3:23,30 - 6. PŠ TO IV. EKIPE MNZ 1. Ekipa IC MNZ, seštevek 3:27,51, 2. EKIPA MNZ SE, seštevek 3:31,59, 3. Ekipa MNZ Kranj, seštevek 3:56,38,4. Ekipa MNZ Kamnik, seštevek 3:75,46. V. REZULTATI PO KATEGORIJAH Vojaki na služenju 1. Franci Pire 9. rbr, 1. 01.11, 2. Zvone Zore 530 UC, 1.01.11,3. Borut Malvašič 1/32 br, 1.02.10 Stas do 30 let 1. Miran Vereš 76 Pod, 1.00,35, 2. Rajko Novak 55 OŠ TO, 1.02.23, 3. Jože Svržnjak 730 UC, 1.03,18. Stas nad 30 let 1. Branko Velikonja 6 PŠ TO, 58.59, 2. Tomaž Perše 1/32 plbr, 1.02.00, 3. Srečko Pirman 310 UC, 1.04.17. MNZ do 30 let 1. Andrej Repanšek IC MNZ, 1.06,30, 2. Klemen Čop IC MNZ, 1.08.02,3.Bojan Kovačec MNZ Kranj, 1. 11.10. MNZ nad 30 let 1. Franc Rozman MNZ SE, 1.09.33, 2. Silvo Nemanič MNZ Kp, 1.13.38,3. Branko Novak IC MNZ, 1.14.22. Rezervna sestava TO do 30 let 1. Miro Terež 33. OŠ TO, 58.40, 2. Martin Vrhovnik 55 OŠ TO, 1.03.04, 3. Robert Sitar 55 OS TO, 1.07.23. Rezervna sestava TO do 40 let 1. Franc Terež 33 OŠ TO 55.40, 2. Stojan Melinc 63 OŠ TO 56.10.00, 3. Ivan Urh, 55 OŠ TO, 56.56. Rezervna sestava TO do 50 let 1. Alojz Novak 1/32 br., 1.28.02. Ženske do 30 let Nataša Kekec 730 UC, 1.53,37, 2. Darja Majcen 730 UC, 1.53.45, 3. Martina Podvišnik 9. rbr, 2.00.25. Ženske nad 30 let 1. Irena Korošec IC MORS, 2.02.15. Športniki do 30 let L Igor Mernik Celje, 55.20, 2. Mitja Šentjurc, TK Boštjan c. 59.36, 3. Borut Jerala, Področje, 1.03.26. Športniki do 40 let 1. Bojan Kožuh, Kranj, 56.20,2. Milan Kirn, Piz. Vaka, 1.00,20, 3. Mirko Skerlep, Bayer Phar-ma, 1.00.56. Športniki nad 50 let 1. Albin Struna, TS Velenje, 1.15,20, 2. Tone Strehovec, Ljubljana, 1.22.06, 3. Vinko Jagodic, Trzin, 1.25.05. Športnice do 30 let 1. Ksenja Vrhovnik, Kamnik, 1.45.50. Športnice nad 30 let 1. Veronika Bohinc, Ljubljana, 1.09.20,2. Olga Grm, KS Trmasti, 1.12.34, 3. Anka Pugelj, TS Gorenje, 1.31,10. TJAŠA Matej Krumpestar - up slovenskega lokostrelstva Od 28. maja do 1. junija se je v mestu Wyhl v Nemčiji odvijal EVROPSKI JUNIORSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU. Barve Slovenije sta zastopala lanski zmagovalec med kadeti Peter Koprivnikar, član LK Maribor, ki je letos nastopil v mladinski konkurenci, in mladi MATEJ KRUMPESTAR, član LK Kamnik, ki je nastopil v kadetski konkurenci. Krumpestar je zasedel odlično 5. mesto, Koprivnikar pa 16. mesto med 50 nastopajočimi. Po povratku s tekmovanja, ki je bilo za Mateja uspešno in zelo naporno hkrati, smo ga zaprosili, naj se nam in vam pobliže predstavi. - Kdo te je navdušil za lokostrelstvo? Matej: Trenirati sem začel jeseni leta 1991. Lokostrelstvo kot šport pa me je zanimalo že mnogo prej. - Kdo je bil tvoj prvi trener, ko si pristopil v LK Kamnik? Moj prvi trener je bil Drago Desnica, ki me je znal in zmogel vzpodbuditi k vsakdanjemu treningu. - Kdo te trenira sedaj? Od prvih treningov pod vodstvom Desnice se je zamenjalo kar nekaj trenerjev. V zadnjem obdobju pa je postal moj trener BORIS JEMEC. Z njim odlično sodelujem, saj je resnično strokovnjak s tega področja ter tudi odličen pedagog. - Kakšni so tvoji treningi? Treniram praktično vsak dan. Povem naj, da treningi z lokom niso dovolj. Pridobiti si je po- trebno tudi dobro fizično kondicijo. Le to pridobivam s tekom tervsakodnevnim dviganjem uteži. Vse to mi omogoča, da posebno na tako velikem tekmovanju zdržim ne le fizično, pač pa tudi psihično. - Začel si trenirati instinktivni stil, sedaj pa tekmuješ v free stfly. Na začetku svoje športne poti sem tako kot vsak začetnik treniral instinktivni stil streljanja. Po uspešnih nastopih v tem stilu sem se skupaj s trenerjem po letu dni odločil, da bom tekmoval v t.i. free stily, ki je tudi olimpijska disciplina. Rezultati so se zaradi vztrajnega vsakodnevnega treninga kmalu pokazali, tako na klubskih kot tudi na tekmah slovenskega pokala ter državnih prvenstvih. - Kdo so tvoji vzorniki? Vzornike sem našel kar v domačem klubu. To sta EMIL AN-DREJKA in IVAN MARADIN. - Vemo, da je oprema tako kot v vseh športih draga, pa tudi stroški nastopov v tujini niso majhni. Ti pri financiranju pomagajo sponzorji? Ob tej priliki bi se posebno rad zahvalil sponzorjem KROV-STVU IN KLEPARSTVU KO-SIRNIK & KOŽEU iz Tunjic, GALVANIZACIJI MARTI-NJAK s Homca ter vsem drugim, ki so prispevali finančna sredstva za nakup opreme ter odhode na tekmovanja v tujino. Stroški so tako visoki, da jih LK Kamnik in starši sami zagotovo ne bi zmogli. - Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? V letošnjem letu bi se rad udeležil poleg tekmovanj v Sloveniji (državnega prvenstva, slovenskega pokala, drugih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji) tudi evropskega juniorskega pokala v mestu Arco v ITALIJI, ki bo od 24.-28. junija, in na DANSKEM v Sondenborgu od 29. julija do 2. avgusta ter 2. SVETOVNEGA MLADINSKEGA PRVENSTVA v Moliets v FRANCIJI, ki se bo odvijalo od 27. do 29. avgusta. Mateju Krumpestarju želimo, da bi na vsa navedena tekmovanja tudi odšel ter nas z dobrimi rezultati znova presenetil. Srečo mu lahko zaželimo le z lokostrelskim pozdravom VSE V ZLATO. TJAŠA LUKNJE V CESTI, HRUP, STEČAJI IN VSE OSTALO... To pot, torej zadnja dva petka, je vroči telefon potrdil, da v Kamniku in okolici ni vse tako lepo, kot se morebiti zdi. Vprašanj se je nabralo kar dosti. Še bolj pa je brnel telefon, da bi lahko na vsa vprašanja dobili zadovoljive odgovore. LUKNJA V CESTI Bralec Jože Kern s Klanca 5 je sprožil eno zelo pogostih in perečih vprašanj. Na cesti se iznenada pojavi luknja, lahko bi rekli huda luknja. Sprva preti le kakšnemu pešcu, potem je vse večja in ogroža že kolesarje, motoriste in končno še avtomobiliste. Bralec Jože pravi, da so že leta 1975 krajani prispevali del sredstev za asfaltiranje ceste Komenda — Klanec, sedaj pa so nadležno luknjo že tudi polnili z betonom. Odgovor na to vprašanje pa naj bo hkrati tudi napotilo občanom, kako ravnati v takšnih primerih. Na vprašanje nam je odgovoril gospod Magister z občinskega Sekretariata za prostorsko urejanje in varnost okolja. Nemudoma je poklical Komunalno podjetje Kamnik, sektor za vzdrževanje, jim sporočil o poškodbi cestišča in jim naročil, naj si ogledajo poškodbo in jo čim prej odstranijo. VODA ZALIVA DVORIŠČE Bralka Stanislava iz Gornjega Loga v Šmarci sprašuje, kaj naj naredi? Sosedje so namreč asfaltirali dvorišča, sedaj se meteorska voda steka v njihovo. Sami so naredili odtok, toda voda ostaja. Na Komunalnem podjetju so jim rekli, da oni nimajo kaj narediti. Zanima jo, kako rešiti ta problem? Tudi na to vprašanje je odgovoril gospod Magister s Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Pravila so takšna, da mora vsakdo, ki asfaltira svoje dvorišče, poskrbeti za odvajanje meteorske vode na svojem zemljišču v kanalizacijo. Rešitev je torej v dogovoru med sosedi, če pa ta ni možen, je sodišče pristojno za reševanje spora. Ista bralka sprašuje še: kako je z dostavo in razdeljevanjem Kamniškega občana v Šmarci. Zgodi se, da ga ne dobijo ali pa da leži raztresen po tleh. Za odgovor na to vprašanje bo poskrbela strokovna sodelavka Kamniškega občana Vera Mejač. Odgovor bomo objavili v naslednji številki. KAJ JE Z UTOKOM IN KAKO S PRAŠNO KOROŠKO CESTO? Bralka, ki se je predstavila kot bivša delavka UTOK-a, sprašuje, kako je s prašno^ makadamsko Koroško cesto v Šmarci? Pravi, da poleti ne morejo imeti odprtih oken, saj vsak avtomobil dviga oblake prahu. Promet pa je precej gost, torej nadloga, ki jih pesti ves dan. Z obeh strani hiše je položaj podoben. Kaj storiti? Tudi na to vprašanje je odgovoril gospod Magister. Občani se morajo dogovoriti o pridobivanju sredstev. Prek KS se obrnejo na Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja. Ta drugi vir financiranja je možen, če gre za gosto naseljene kraje. Prvi vir pa je zbiranje sredstev med občani samimi. Običajno prizadeti ljudje iz KS prispevajo denar. Ta cesta pa za sedaj še ni v proračunu. Vprašanje je tudi, če so že ureje- ni; kanalizacija, odvodnjavanje fekalnih in meteorskih voda, vodovod in PTT napeljave. Razpis za kanalizacijo je že bil zaključen. S polivanjem cest so prenehali, saj je le to škodovalo okolju. Pri vsem tem bi pa še mi pristavili: veliko truda, časa in denarja je potrebno, predvsem pa angažiranje krajanov in KS? Ista bralka je naslovila še vprašanje na stečajne upravitelje UTOK-a. Zanima jo, kakšen je trenutni položaj v podjetju? Obrnili smo se na UTOK, kjer smo nam obljubili odgovor do naslednje številke. Stari UTOK je namreč sedaj razdeljen na pet firm s petimi stečajnimi upravitelji. LIPA ZELENELA JE.. • ... pravi bralka, ki opazuje zaščiteno lipo pri ,Ekslerju'. Zaščiteno drevo je lepo zelenelo in cvetelo, sedaj pa so pod njeno krošnjo (in na koreninah) postavili parkirišče pred gostilno. Torej železo proti rastlini, neenak boj, ki se skoraj vedno konča s porazom slednje. Sedaj je zemlja okoli drevesa zbit a, ne prepušča vode, izpušni plini pa tudi verjetno škodijo, zaključuje bralka. Obrnili smo se na Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine v Kranju (pod čigar varstvo sodi tudi ta lipa). Tam nam je gospa Vesna Kolar Planinšič povedala, da konkretnega primera ne pozna, da pa vsekakor obremenitev koreninskega sistema za drevo ni dobra. Drevo bi moralo imeti nekajmetrski okvir, skozi katerega bi dobivalo zrak in vodo. Ker bralka ni pustila naslova, jo pozivamo, naj pokliče gospo Kolar Planinšič v Kranj na številko (064) 221-163 in ji podrobneje razloži primer. Upamo, da bomo drevo s skupnimi močmi rešili! Žejni avtomobilisti, ki parkirajo pod drevesom pred gostilno, pa bodo naredili korak ali dva več. HRUP V DOVOLJENI MERI? Bralka, kije nastopila v imenu sosedov Titana, vsaj tako pa se je predstavila, trdi, da se od tovarne pogosto sliši prekomeren hrup. Sprašuje Titan, če bodo kaj ukrenili, da bi ga zmanjšali. Radi bi jih obiskali sorodniki iz Celovca, pa si ne upajo zaradi strahu ored hrupom. Bralka se sprašuje, le kako bo Kamnik pridobil položaj zdravega mesta, to se pravi turističnega kraja ob takšnih razmerah. Navedla je primer, ko jih je 10. junija ob eni uri ponoči prebudil močan hrup iz smeri Titana. V Titanu se nam je prijazno odzval vodja programsko - investicijskega sektorja dipl. inž. Jože Brleč. Povedal je, da so v Titanu zaradi problematike hrupa morali prilagoditi proizvodnjo. Naredili pa so še več, postavili so priti-hrupno ograjo, steno, zidano iz posebnih zidakov, ki ne odbijajo, ampak vpijajo hrup. Opravili so tudi vse uradne meritve in dobili ateste, da je hrup pod dovoljeno mejo, kar velja tudi za nočni čas. Je pa tudi res, da so bližnji sosedje zelo blizu tovarni. Gospod Brleč ne izključuje možnosti, da v posameznih primerih pride do prekoračitve te meje. Zgodi se, da pri prekladanju železo spustijo z višje ravni. Za takšen (takšne) primer(e) se bližnjim sosedom opravičujejo. Tehnološki ekipi pa bodo naročili, da bo še bolj previdna. Toliko iz Titana, mi pa upamo, da bo problem urejen v obojestransko zadovoljstvo. Pripravil: B. REPE Iz Doma upokojencev Osemnajsta obletnica doma Kot vsako leto smo 25. maja Praznovali dan Doma, letos že osemnajstič. Pri tem izmed stanovalcev in delavcev slavimo jubilante, tiste, ki so že 15, 10 ali 5 let v Domu. Napovedovalka Ema Prelesnik Je pozdravila vse navzoče, tudi vabljene goste in nastopajoče, °ba glasbenika in Kati Turkovo, ljudsko pesnico ter slavljence. Dala je besedo direktorici, potem ko je basist Rok Lap ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča zapel zvočno pesem Ko Pomlad cvetoča pride ... k govora gospe direktorice Marte Žerko naj navedem: »Ob 18. obletnici so že pozabljene začetne težave in prizadevanja ob graditvi in širitvi Doma, saj čas teče dalje. A življenje ima svoje zakonitosti, potrebno je nadaljnje delo. Starost je le ena izmed Postaj, ko se človek obrača nazaj, in sta pomembni le preteklost in sedanjost, je drugo otroštvo, važna je le najbližja okolica. Tedaj je pomembnejše kaj delaš, kot kaj si. Nenehna aktiv- nost pa naredi to obdobje ustvarjalno. In k temu cilju so usmere-jena prizadevanja, da bi fizične in psihične sposobnosti čim bolj ohranili. Delavci, ki živimo v Domu, občutimo vse spremembe in z njimi zmage in poraze, s katerimi se srečujemo. Nanje smo ponosni ali zaradi njih zaskrbljeni. Vse delo je usmerjeno v lepše, srečnejše in bogatejše življenje stanovalcev. Upamo, da to skrb občutijo stanovalci in ravno tako njih obiskovalci. Te pri nas lepo pozdravljamo.« Na koncu je direktorica izrekla iskrene čestitke jubilantom in tudi delavcem, ki praznujejo 15. oziroma 10. ali 5. obletnico, delavcem še z zahvalo za dosednje zavzeto in vestno delo. Sledila je poimenska predstavitev jubilantov. Tri stanovalke smo tu 15 let, trije deset, 19 pa jih ima petletni staž. Počastili so nas z aplavzom in pesmimi, iz rok direktorice pa smo prejeli čestitke, plakete in darila. Slišali smb občuteno zapeto pesem o Domači hiši, ki je dražja kot celi svet, Kati Turkova pa je dru- ženje poživila s šaljivo pripovedjo o dopustu. Med delavci smo pozdravili tri slavljenke: direktorico Marto Žerko za petnajstletnico delovanja, receptorico Fani Poljanšek in negovalko Marijo Slanovec, prav tako za 15 let dela. Za 10-letnico smo čestitali glavni sestri Mariji Mali in negovalki Majdi Matjaž. Prav zanje je zazvenela pesem Rad odhajam gor v planine, Kati pa je povedala o 100-letnici življenja v planini ter o starem Kamniku in njegovi zanimivi zgodovini. Sklenila je z besedami: »Prisluhni starim, ki vedo, kako je včasih v Kamnik' blo«. Direktorica je nato želela vsem prijetno praznovanje, stanovalcem in gostom in nas povabila k prazničnemu kosilu. V prijetnem razgovoru smo se še dolgo zadržali. Slišali smo še nekaj lepih pesmi, veselih viž harmonikarja Boža, pri praznični mizi pa smo še dolgo kramljali. MARU A LAVRIC Crna kronika Nekaj utrinkov iz dnevno-noč-nega življenja Kamničanov v drugi polovici meseca maja: 14. 5. Nad naseljem Sidraž je prišlo do požara v bukovem gozdu. Pri tem je k sreči nastala le manjša materialna škoda. N. N. je izpred Kočninega ntarketa odvzel gorsko kolo. Na Kovinarski ulici v Kamniku sti> Ž. P. in J. V. fizično obraču-nala z nekim občanom. 15. S. N. N. je na parkirnem prostoru poškodoval osebni avtomobil 'n zapustil kraj dejanja. Policisti so ugotovili, da je nepravilni pre-m'k z vozilom napravil voznik K. V središču mesta sta se prete-Pa'a D. I. in D. F. Oba bosta Predlagana sodniku za prekrške. 17. 5. Lastnik novega gostinskega lo-*a'a je na cesti brez dovoljenja Pripravil prireditev, vsled česa je sledu predlog sodniku za prekrške. Na Tunjiški cesti je na osebni avtomobil padel konj in poškodoval vrata avtomobila. Vrli občan iz Kamnika je v naselju Perovo s tovornim vozilom stresel v gozd smeti. Za opozorila nekega občana se ni zmenil. Policisti so kršitelja prijavili sodniku za prekrške. 18. 5. Neznanec je v eni izmed kamniških trgovin vnovčil ček LB brez kritja, in sicer v znesku 10.000 SIT; čeke in čekovno kartico je oškodovanec pred kratkim izgubil. 19. 5. Na Ljubljanski cesti je bilo več nezgod, ena izmed njih se je zgodila pri kamniški Knjigarni. Voznik osebnega avtomobila je ustavil pešcem pred prehodom, pri tem pa je drugi voznik, ki je pripeljal za njim z neprilagojeno hitrostjo, trčil v stoječe vozilo, nato pa odpeljal s kraja nezgode. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je trčenje povzročil K. J. 20. 5. Tega dne so policisti iskali pogrešano osebo, in sicer je občan iz sosednje občine odšel od doma v predel Kamniških Alp. Policisti so ga s poizvedovanjem kasneje izsledili. 21.5. PP Kamnik je na podlagi ustne kazenske ovadbe občanke sestavila zapisnik o neplačevanju preživnine, zoper storilca pa podala kazensko ovadbo. 22. 5. Neznani objestnežje razbil steklo na vitrini Kino podjetja Kranj. 24. 5. V podgorskem gozdu je prišlo do manjšega požara. Gorelo je približno 200 m2 podrasti. Gasilci so požar takoj pogasili; nastala škoda je neznatna. V tem mesecu je bilo zabeleženih tudi več sporov zaradi motenja posesti. „Glede na pričetek turistične sezone voznike in druge udeležence v cestnem prometu prosimo, naj bodo strpni do drugih udeležencev ter naj tam, kjer je pričakovati veliko pešcev in kolesarjev, vozijo še posebej previdno (ker se bliža konec šolskega let, naj vozniki obrnejo pozornost zlasti na vožnjo v bližini kopališča). GABRIELA DEŽMAN Izletniki na Trgu svobode Upokojenci v Budimpešti Ob krajših enodnevnih izletih, ki jih pripravlja Društvo upokojencev Kamnik, so se tokrat odločili za tridnevni obisk Budimpešte. Tja so se odpeljali 9. junija zjutraj skozi Prekmurje do Dolge vasi. Proti Budimpešti so potovali po severni strani Blatnega jezera in v popoldanskih urah prispeli na cilj. Med vožnjo so si ogle- dali nekatere zanimivosti ob »madžarskem morju«, ki zanje pomeni strateško turistično točko, tako vsaj zatrjujejo. Budimpešta, druga prestolnica nekdanje Avstro-Ogrske daje obiskovalcem obilo kulturnih užitkov. V dveh dneh bivanja v glavnem mestu si je vseh 41 izletnikov imelo možnost ogledati vrsto izrednih kulturnih in zgo- 40 tet brezplačnega krvodajalstva Pred 40-imi leti je bilo v Sloveniji organizirano brezplačno prostovoljno krvodajalstvo. Izredno hitro večanje števila krvodajalcev zgovorno potrjuje neštetokrat izrečeno misel, da so le ti izredno humani in nesebični ljudje. Vsak čas so pripravljeni pomagati drugim v nesreči in darovati del sebe, da bi neznanim ljudem ohranili življenje. Tisoči in desettisoči krvodajalcev vsako leto tudi po večkrat dajejo kri in prav njim gre zahvala, da marsikatero življenje ni ugasnilo. Krvodajalstvo je v Kamniku močno razvito. Letno daruje kri od 1500 do 1700 ljudi. Kamniška občina se po številu krvodajalcev uvršča v zgornjo tretjino slovenskih občin. Zasluge za to zavidljivo raven imajo krvodajalci sami, ki so se zavestno odločili za tako obliko pomoči, veliko zaslug za tako uspešne krvodajalske akcije pa imajo brez dvoma nešteti neimenovani ■ in skromni aktivisti Rdečega križa, odbori RK v delovnih in drugih organizacijah, v krajevnih skupnostih. Velik del uspeha pripada tudi Občinski organizaciji RK Kamnik, ki uspešno usklajuje to zelo pomembno področje dela. Ob 40-letnici krvodajalstva na Slovenskem je bila 4. junija v Ljubljani v Cankarjevem domu posebna slovesnost. Te za RK pomembne prireditve so se udeležili tudi nekateri kamniški krvodajalci, ki so že več kot dvajsetkrat darovali kri. V bogatem kulturnem programu so sodelovali mnogi priznani ansambli in umetniki, slavnostni govornik pa je bil Herman Rigelnik, predsednik državnega zbora Slovenije. Na slovesnosti so sodelovali številni gostje. Med njimi tudi predstavnik iz Ženeve, slovenski minister za zdravstvo in drugi. Tudi ta prireditev bo nova vzpodbuda za nadaljnje krvodajalske akcije, Kamnik jo bo imel že avgusta. STANE SIMŠIČ dovinskih znamenitosti. Donava deli mesto na Budim in Pešto; mogočno teče, vendar v tem času na njej skoraj ni bilo ladijskega prometa, samo manjša turistična plovila. Blokada Jugoslavije je opazna tudi tukaj. Oba dela mesta povezujejo številni mostovi, kot so: Franca Jožefa, Elizabetin, Verižni ali luckast in drugi. Promet je zelo živahen, velemesten, saj ima mesto ca 2 milijona prebivalcev. Med znamenitostmi, ki so jih videli, so zlasti: Trg svobode, Štefanova cerkev, Matjaževa cerkev, nacionalni muzej, parlament, kraljev hrib, Elizabetin otok in še številne druge zgodovinske lepote. Teh in zanimivosti je bilo na pretek, za dva dni skoraj preveč. Vsem udeležencem tega izleta bo ta obisk ostal v nepozabnem spominu. Turistična agencija ROYAL, ki je bila organizator tega zanimivega izleta, je dobro opravila svojo nalogo. Vodič in šofer avtobusa sta zgledno izpolnila svoje dolžnosti. Drugi večer so si izletniki ob dodatnem doplačilu privoščili obisk Čarde. Videli so zanimiv folklorno-zabavni program. Tudi tretji dan so si izletniki ogledovali zanimivosti mesta. V prostih urah, ki jih je bilo malo, so si izletniki samostojno ogledovali mesto ali pa so se odpravili po nakupih. Tudi vožnja proti domu, po južni strani Blatnega jezera, je bila zanimiva; večerni obisk na prleški turistični kmetiji je bil imeniten, tako da so se naši popotniki vrnili domov polni najlepših vtisov. Na Trgu svobode je bilo videti marsikaj zanimiveg. STANE SIMŠIČ Ljubelj, pomnik zgodovine! Ob cesti pod Ljubeljem stoji velik spomenik žrtvam druge svetovne vojne. Tu je bilo koncentracijsko taborišče podružnica zloglasnega Mauthausna. V tem taborišču so živeli številni Dvajsetletnica društva MS Člani Društva MS na jubilejnem občnem zboru Društvo multiple skleroze praznuje te dni dvajsetletnico svojega uspešnega delovanja. Ob tej priliki so se člani kamni-ško-zasavske podružnice zbrali na občnem zboru, se pogovorili o svojem delu in težavah ter za predsednika podružnice znova izvolili Vinka Kotnika. Člani so še posebej pozitivno ocenili fizioterapijo, ki jo je lani v kamniškem Domu upokojencev organiziralo društvo. Zelo si želijo, da bi s tako obliko rehabilitacije nadaljevali. Veliko pričakujejo, kot je na občnem.zboru poudaril predsednik DMS, Lojze Ješelnik, od novega rehabilitacijskega centra, ki ga društvo gradi v Topolšici. Pred dnevi so se člani društva polnoštevilno zbrali na slovesnosti ob 20-letnici DMS v Ljubljani, kjer je udeležence z zelo spodbudnimi besedami pozdravil minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, v kulturnem programu pa sta sodelovala tudi nekdanja kamniška občana operna pevca Rajko in Stane Korit nik. Ob tej priložnosti so podelili priznanje za požrtvovalno delo v društvu tudi Vinku Kotniku, predsedniku kamniško-zasavske podružnice. F. SVETEU zaporniki, ki so morali delati v nemogočih razmerah pri vrtanju ljubeljskega predora. Tu so delali zaporniki vseh zasužnjenih narodov Evrope, največ pa je bilo Francozov. Življenje je bilo nemogoče, zato je veliko zapornikov umrlo pod delovnimi bremeni, veliko pa nasilne smrti in tudi v krematoriju. V spomin na te grozote in v opomin sedanjim dogodkom, zlasti na ozemlju bivše države, borčevska organizacija ZZB NOB občine Tržič vsako leto organizira spominsko srečanje. Letos je to bilo v soboto, 5. junija. Prireditev je bila ob spomeniku. Udeleženci so si lahko ogledali še ostanke nekdanjega krematorija. Kamniški borci in aktivisti NOB so se tega spominskega srečanja udeležili z dvema polnima avtobusoma. Poklonili so se spominu žrtvam nacizma. Ljudje so umirali zato, da bi mi živeli, tla bi drugi živeli svobodno in dostojno; umrli so zato, ker so se uprli silam tiranije fašizma in nacizma. Kamničani, ne samo borci in aktivisti, se te vsakoletne spominske prireditve udeležijo v velikem številu ./Tudi sicer je bil obisk zelo množičen. Prišli so ljudje z vseh predelov Slovenije, zamejstva in številna delegacija iz pobratenega mesta s Tržičem iz Francije. O grozotah v tem taborišču je med drugimi govoril tudi preživeli taboriščnik Francoz. Organizatorji ZB NOV iz Tržiča je pripravila zanimiv kulturni program, prirejen pomenu tega medvojnega dogajanja. Nemo in presunljivo je bilo poslušati besede, ki so govorile o smrti in mučenju, ki so govorile z upanjem, da bi ljudje kaj takega ne doživeli nikoli več. Ob razmišljanju o tej tragediji, danes še toliko bolj, se vprašajmo: »Ali smo se kaj naučili iz preteklosti«, ali pa se zgodovina spet ponavlja, o čemer zgovorno pričajo dogodki ne tako daleč od nas. STANE SIMŠIČ 10 KAMNIŠKI OBČAN ŠpOJTt iti OtTOSkl RotJČeR_24. JUNIJA 1993 Odbojka Pionirji zaključili tekmovalno sezono S pionirskim finalom klubskih ekip so tudi kamniški pionirji zaključili tekmovalno sezono 1992/1993, v kateri so dosegli več, kot se je od njih pričakovalo. Prvič v tej sezoni so stopili na parket na območnem prvenstvu v mesecu februarju in s presenetljivo dobro igro premagali vso konkurenco ter si tako priborili pravico nastopa na republiškem polfinalnem turnirju. Tu so nastopili brez organizatorja igre Janeza Turka, kar se je zelo poznalo v njihovi igri, vendar so vseeno premagali odbojkarje Salonita in Portoroža ter izgubili proti Olim-piji, ki so jo premagali na območnem prvenstvu. Tako so na koncu pristali na drugem mestu, ki je skupaj s prvim vodilo na finalni turnir. Le ta je ptoekal v obliki dvodnevnega turnirja, ki so ga zelo dobro organizirali na Ravnah na Koroškem. Poleg Olimpije in Kamnika z zahodnega dela sta se ga udeležila še Vileda in Fužinar z vzhodnega. Prav slednji pa sta bili daleč boljši, saj je zmagovalca odločal prav njun medsebojni dvoboj, v katerem so po zares lepi odbojkarski predstavi slavili domačini in si tako prislužili laskavi naslov republiškega prvaka. Kamničani so tudi na tem turnirju nastopili brez prvega prodajalca, poleg tega pa igrali preveč boječe in osvojili zadnje, Četrto mesto brez zmage. Navkljub temu so zapustili dober vtis, saj trenirajo kot ekipa šele prvo leto, tako da jih čaka v nadaljevanju še veliko takih ali boljših sezon. Ekipa OK Kamnik pionirji je nastopala pod vodstvom Gregor- ja Hribarja v naslednji postavi: Jure Zagoričnik (kap.), Niko Krivorotov, Marko Janežič, Asad Alilovič, Dušan Plahuta, Zoran Primožič, Peter Škrlep, Boris Djuras, Domen Rojnik in Janez Turk. Denar za nastop na finalu so prispevali: LB - enota Kamnik, URKO, SAD LINE, PORENTA ŠPORT, SKG in Foto M & R. Kot v klubski konkurenci pa so skoraj vsi ti igralci nastopali tudi za OS Marije Vere in se uvrstili v finale ŠŠD, kjer so prav tako zasedli četrto mesto. OK Kamnik sezona kamniških kegljačev Z zaključkom prvenstva v medregijski ligi, ljubljanski kegljaški ligi, občinski ligi in klubskem prvenstvu se končuje kegljaška sezona 1992/93. Najuspešnejša je bila ženska ekipa, ki se je pod vodstvom prizadevne trenerke Danice Volčič ponovno uvrstila v drugo državno ligo; za kar zaslužijo čestitke. Tudi na državnem prvenstvu med posameznicami in v parih so se uspešno kosale z najboljšimi v Sloveniji. Sponzorstvo nad žensko ekipo je ponovno prevzela ETA Kamnik. Moška ekipa, ki je tudi nastopala v medregijski ligi, je po slabem začetku v drugem delu popravila slab vtis in bila skoraj nepremagljiva, uvrstila se je na peto mesto. Trenerju Franciju Spruku je uspelo sestaviti močno ekipo iz nekaterih rutiniranih kegljačev. Vključil je tudi mlajše tekmovalce. Ekipa je ena mlajših v ligi, zato trener, vodstvo kluba in navijači upravičeno pričakujejo v novi sezoni še boljših rezultatov oziroma boj za sam vrh. V ljubljanski kegljaški ligi je nastopala tudi druga moška ekipa, ki pa je bila manj uspešna. Trener Kokalj je imel težave s kompletacijo ekipe, še posebej na gostovanjih. Uspešno so nastopali tudi mladi tekmovalci: deklice, dečki, ka-detinje in kadeti. Tekmovali so po turnirskem sistemu. Največji uspeh mladih tekmovalcev je prav gotovo osvojitev naslova državne prvakinje med kadetinja-mi, ki ga je osvojila Simona Hren. Za te uspehe in vzgojo Gor me vleče (Nadaljevanje s str. 7) ZGODOVINA Pašništvo na Veliki planini je vsaj toliko staro kakor mesto Kamnik (760 let), verjetno pa je starejše, in to okoli tisoč let. V taki obliki, kakor je danes, pa je zdržalo okoli 400 let. Zanimiva je tedanja ureditev lastništva in življenja na sploh. Planina je bila zanimiva za »dolino« (prebivalce) samo poleti. Bili so večni spori glede uživanja pravic na Planini. Zapiskov o uživanju pravic ni, ker so se ustno prenašale iz roda v rod. Po zaslugi gosposke so.te pravice nekateri tudi izgubili - in si jih spet pridobili. Zapisi se nanašajo samo na posesti, ki so jih imeli fevdalci: grofi, samostani, škofije itd. Obstajajo pa zapiski, ki so nastali zaradi pravdanja in tako dokazali prisotnost naših prednikov na tem področju. Npr. Mihela Prekletova - Mihaela Precletova - doma iz Stahovice, je zapisana v sodniških zapisih v Kamniku zaradi pravdama 1485. leta. V ljudskih pripovedkah prevladuje misel, da je bila planina last tistega, ki je »biv bi dobr« in je kmetom zastonj dajal pašne pravice. Pred 150-leti je avstrijski cesar Franc I. dal popisati posesti in s tem tudi uživalce pravic pašništva na Veliki planini. Popisali so upravičence in koče. Po zapiskih iz leta 1826 je bilo na Veliki planini 63, na Mali planini pa 36 koč. Leta 1939 je bilo na Veliki in Mali planini 81, na Gojški planini pa 36 koč. Koč na Gojški planini 1826. leta še ni bilo. Pašnih upravičencev je bilo 1826. leta 168, 1939. leta 167; toliko jih je tudi danes. 1913. leta so planino razdelili na tri dele Veliko, Malo in Gojško planino. Postavili so ograjo in se dogovorili o pravicah pri paši. Na Gojški so si postavili koče večji del pašni upravičenci z Gozda, na Dovji ravni ali Stovniškem stanu pa povečini Stolničani. Ko so 1913. leta razdelili planino, so napisali posebno listino, »vortel« (Verteilung) imenovano. Na tej listini piše za vsakega kmeta posebej, koliko živine sme pasti in koliko lesa posekati za vsakdanjo rabo ali postavitev koče. To listino kmetje upoštevajo še danes. Od 1913. leta pa do leta 1957 so bile pašne pravice urejene v zadovoljstvo vseh. V času II. svetovne vojne (1941-1945) so pasli na Veliki planini še v prvih letih vojne, leta 1943 zelo malo in naslednje leto nič. 1945. leta pa so spet prignali na Planino. Sredi marca 1945 so gorenjski domobranci z nemškimi vojaki v treh dneh požgali vse tri planine (čez 110 koč). Zgoreli nista le dve, Jerasova in Nukova na Mali planini, ker sta bih še globoko v snegu. Požgali so tudi dom SPD in kapelico Marije Snežne. Dolenčeva koča je pogorela aprila 1944, koje zagoreli ameriški bombnik padel na Malo planino. Zagnanost socialistične ureditve je dosegla tudi uživalce pašnih pravic na Veliki planini. Ing. Vilko Plešnar in ing. Miha Prešeren sta že imela načrte za postavitev zadružnih hlevov, hkrati pa pripravljen predlog za rušenje koč. Kmetje so rekli, da koče raje sami požgejo, kakor pa, da bi jih podirala oblast. Bilo je nekaj zelo zagnanih domačinov iz Črne, z Gozda, Stahovice in od drugod, ki so imeli namen preprečiti zloglasni odlok o rušenju koč, ki pa pri tedanji oblasti niso bili uslišani. V dobrih odnosih s kmeti je bil Vlasto Kopač. Bil je referent za spomeniško varstvo pri tedanjem okrajnem ljudskem odboru Ljubljana. Izdelal je predlog odloka o razglasitvi celotne Velike planine za narodni park. Predlog je sprejel občinski ljudski odbor v Kamniku 1957. leta, nista ga pa potrdila republiški sekretariat za kulturo in komisija za narodne parke pri vladi v Ljubljani. Vendar je za kamniško občino tedaj veljal- NACE NOVAK (Nadaljevanje prihodnjič) mladih kegljačev ima prav gotovo največ zaslug njihov trener in mentor Slavko Šuštar starejši. Končano je tudi občinsko ekipno prvenstvo. Tretjič zapored je zmagala ekipa Obrtne zbornice. Kot v prvenstvu je tudi v PLAY-OFF-u dokazala, da je najbolj homogena in ni dovolila presenečenja. Vrstni red: 1. Obrtna zbornica, 2. kavarna Veronika, 3. Titan, 4. Stol I., 5. Mozaik itd. Končano je tudi občinsko prvenstvo za posameznike. Prva mesta so dosegli tekmovalci, ki nastopajo za kegljaški klub Kamnik. Bilo je tudi nekaj presenečenj. Rezultati - ženske: 1. Nika Korošec, 2. Štefka Flerin, 3. Simona Hren - moški: 1. Dragan Markovič, 2. Brane Mihajlov, 3. Janez Hančič Klubsko prvenstvo je bilo zelo napeto, kar je omogočil nov sistem tekmovanja, saj je 16 tekmovalcev, ki so se uvrstili v finale, tekmovalo pa sistemu 10 lučajev polno in 20 čiščenje. Vsak tekmovalec je imel nasprotnika, ki je z njim tekmoval na izpadanje. Nekateri favoriti so izpadli že na začetku. Rezultati - ženske: 1. Štefka Flerin, 2. Magda Poljanšek, 3. Joži Šuštar moški: 1. Rudi Vidic, 2. Franc Kokalj, 3. Brane Mihajlov. Počasi se bodo keglji umirili in počivali do jeseni, ko bodo kamniške kegljačice in kegljači ponovno stopili na steže in, upamo, novim zmagam naproti. MIRO PETEK Turnir v Cerkljah Karate klub Komenda - Cerklje je v nedeljo, 16. maja, v Cerkljah na Gorenjskem organiziral SANKUKAI prijateljski karate turnir v ekipnih bojih. Tekmovalo je sedem karate klubov iz Slovenije. Forum (Ljubljana), Domžale, Hrastnik, Trebnje, Kamnik - Center, Ivančna Gorica ter Komenda - Cerklje. Nastopilo je 118 tekmovalcev. Nekateri klubi sq imeli več ekip, ekipa pa je štela sedem tekmovalcev: tri tekmovalce višje kategorije (od zelenega do črnega pasu), dva srednje kategorije (rumeni, oranžni pasovi), tekmovalka - absolutno ter pionir do 14. leta oziroma do osmega razreda. Vsi tekmovalci so se zagrizeno borili, saj so bili kot ekipa motivirani za zmago svojega kraja. Videli smo tudi odlično tehniko, zlasti pri višjih pasovih, krožne udarce - izmike, hitre akcije, razna rušenja, kar je vse značilno za sankukai karate. Simbol sankukai karateja so trije krogi, dva rdeča in bel, ki ponazarjajo Zemljo, Luno in Sonce, ki se v svojem vesoljnem plesu nikoli ne srečajo oziroma ne zadenejo drug v drugega. Turnirja se je udeležila tudi domača ekipa, ki pa je po nesrečni poškodbi izpadla v drugem krogu. Tekmovanje si je ogledalo veliko število domačinov, ki so jim med odmori člani in pionirji karate kluba Komenda - Cerklje popestrili nedeljsko popoldne z atraktivnimi demonstracijami. Prikazali so osnovne udarce, bolj zahtevne kombinacije, razne povezave, serije, vaje za realne boje, padce - padec čez osem ljudi ter obrambe pionirjev, samoobrambe deklet in najzahtevnejša metanja. V telovadnici osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah je bilo zares pravo športno vzdušje, gledalci so znali nagraditi tako tekmovalce za uspešne akcije kot tudi poražence in vse nastope domačih karateistov. Zmagala je ekipa Forum, drugo mesto je osvojila ekipa Domžale I, tretje pa ekipa Trebnje. Uspešnim ekipam so bile podeljene medalje in diplome. V Cerkljah je bilo zanimivo tudi 14. maja, ko je imel klub Komenda - Cerklje prikaz karateja ob prevzemu pokroviteljstva aerodroma Brnik nad OŠ Cerklje. Nastop si je ogledalo več sto gledalcev, navdušenje pa so pokazali z burnim aplavzom. Podoben prikaz smo organizirali tudi v OS Moste v Mostah pri Komendi, tudi tu smo navdušili vse gledalce. Načrtujemo pa demonstracije še na vseh bližnjih šolah, tako da se bodo lahko vsi seznanili z karatejem in se nam bodo ob začetku novega šolskega leta lahko pridružili. ANITA JALAR Teniški turnirji »Kamnik '91* » Maja je bil izveden 1. teniški turnir v sezoni '93 na igriščih TK Kamnik. Turnirji so namenjeni igralcem iz klubov in društev in tudi drugim rekreativcem s kamniškega območja. ■• Tekmovalci so bili razdeljeni v dve tekmovalni skupini, in sicer: — moški do 35 let moški nad 35 let. V prvi skupini je zmagal Andrej Schlegl, ki je v finalu z rezultatom 6:4, 6:4 premagal Matjaža Virianta (iz te skupine so bili odsotni vsi tekmovalci, ki so zastopali kamniški klub v drugi teniški ligi). Tretje mesto sta si razdelila A. Grabnar in Grega Škorjanc. V drugi skupini je v finalu Janez Bogataj premagal Iztoka Krivoro-tova z rezultatom 6:0, 6:0. Tretje mesto sta si razdelila Jože Zver in Roman Rutar. Pokrovitelj turnirja je bil Urko, d. o. o., s svojimi proizvodi in denarno nagrado. Vabljeni vsi tenisači, ki se želijo preizkusiti in zmagovati. TONE JERAS Nekaj za vas, otroci! Med utvaro in upanjem Člani Sveta OŠ Komenda-—Moste smo se 7. junija zbrali na osmo redno sejo. Obravnavali smo več točk, od volitve novega predsednika sveta in njegovega namestnika, zahteve 36 staršev za boljši pouk angleščine, razpisa delovnega mesta pomočnika ravnatelja s polovično učno obveznostjo na razredni stopnji (v Komendi), odprtja novih šolskih prostorov v Komendi do našega stališča k spremembi in dopolnitvi moščanskega ureditvenega načrta MO-2. Vse točke smo ugodno rešili, nismo pa uspeli izvoliti novega pedsednika Sveta OŠ Komenda--Moste. Za namestnika smo izbrali članico učiteljskega zbora Ireno Mejač, odločili pa smo se že tudi, da bo novi predsednik sveta iz vrst staršev in ne učiteljev. Obsodili smo priloženi članek k zahtevi staršev po bolj|em pouku angleščine, saj po krivici blati učiteljski zbor na naši šoli. Drugo vprašanje pa je kakovosten pouk angleščine (in vseh drugih predmetov), do česar smo zavzeli ustrezno stališče. Veseli smo nove šolske zgradbe v Komendi, saj jo otroci iz bolj oddaljenih krajev zares potrebujejo. Upajmo, da bo omogočila bolj kakovosten pouk, kar je bil tudi eden od namenov gradnje. Če že drugega ne, bo mnogim otrokom skrajšala pot do šole, omogočila enoizmenski pouk v modernih učilnicah ter potišala glasove nezadovoljnih prebivalcev KS Komenda, da imajo zgodovinsko in upravno (glede na središčno lego) pravico do te šole, kar jim res ne gre oporekati. Novi del šole bo odprt konec avgusta. Kot kaže, se nekaj premika tudi glede obnove popolne osnovne šole v Mostah. Bojan Mlakar, direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje Občine Kamnik nam je strokovno razložil, kakšne so možnosti glede sprememb in dopolnitev dela moščanskega ureditvenega načrta MO-2, ter nas prosil za naše stališče do tega načrta. Možna je širitev sedanje šole, kar pomeni prizidavo učilnic in ustrezne telovadnice. Vprašljiv je le prostor. S tem pa je hote ali nehote povezan lastnik parcelne št. 200 KO Moste g. Balantič. Kot kaže, bo res težko presekati ta »gordijski vozel«, obstaja pa nova možnost, da bi učilnice in telovadnico dogradili na že pridobljenem šolskem svetu, če g. Balantič ne bo dal svojega pristanka za odkup parcele oziroma ustrezno zamenjavo ali kakšno drugo pravno možnost. Člani sveta OŠ Komenda- - Moste smo soglasno pristali na iskanje najboljših strokovnih možnosti za prostor, kjer naj bi se prizidali nujno potrebni šolski prostori. Kar zadeva g. Balantiča, pa smo dali vedeti, da bomo na vsak način nasprotovali in preprečevali takšne morebitne obrtniške ali druge dejavnosti, ki bi ovirale varen dostop učencev do šole oziroma motile šolski pouk. Upamo, da g. Balantič nima kaj takega v mislih, ko se tako vztrajno poteguje za svojo parcelo, in da bo čim prej našel skupni jezik s KS Moste in Svetom OŠ Komenda-Moste kot najvišjim šolskim telesom ter si ne bo naprtil »zgodovinske« in »moralne« krivde, da je onemogočil razvoj šole in šolstva v KS Moste in na Komendskem. Razumemo pa, da se mu ni lahko odločiti ter prodati ali zamenjati to parcelo - čeprav za blaginjo krajanov - saj je končno njegova last. Tudi marsikomu drugemu bi bilo težko. Takšna šolska politika — marca splošna podpora krajevnih veljakov s Komendskega in drugih udeležencev sestanka v osnovni šoli v Mostah »denarni injekciji« novi šolski zgradbi v Komendi, sedaj pa vseh članov Sveta OS Komenda-Moste iskanju najboljših možnosti za dozidavo učilnic in telovadnice k šoli v Mostah - obeta boljše in pravičnejše čase pri urejanju perečega vprašanja šolstva na Komendskem, hkrati pa tudi ponovnega prebujanja zaupanja pri ljudeh, ki so že dvignili roke, da bo kdaj bolje. To pa predvsem potrjujejo dejanja odgovornih ustanov in posameznikov za šolstvo na Komendskem, Kamniškem in nazadnje v Republiki Sloveniji. JOŽE PAVLIC Planinski kotiček Čez Ravni hrib na Veliko planino Še v petek, četrtega junija, je bilo vreme prav čudno in prav to je verjetno marsikomu vzelo pogum, da bi se naslednji dan podal na izlet. Pa še tako čuden izlet naj bi to bil. Čez Ravni hrib! Kako je mogoče po ravnem priti na Veliko planino? Pa je, kakor je tudi res, da moraš iti gor, da prideš (na) Dol. Toda kljub vsemu jih je bilo kar dvajset, ki so se v soboto ob tričetrt na osem zbrali pred »Gamsom« in nato zakoračili po lepo speljani lovski stezi navkreber v gozd. Strmo brezpotje je sicer povzročilo malce zastoja, vendar so do vrha prišli vsi in se tako na lastne oči prepričali, da ima Ravni hrib kar pravo ime: na vrhu je res majhna ravnica. Po počitku pri Domžalskem domu so si šli pogledat še razgled s Poljanskega roba in nato nad pastirskim naseljem, čigar kočam vsem odlokom, predpisom, velikim besedam in veliko besedam navkljub spreminjajo njihovo zaščiteno, več kot tisoč let staro edinstveno obliko, prišli do Veternic. Verjeli ali ne, kljub temu, da v tej zimski sezoni ni bilo na Veliki planini niti enega dneva smučanja, so se lahko še vedno kepali. V Mali Veternici je namreč bilo še nekaj letošnjega snega. Nadaljevanje je bilo klasično - čez Konjščico na Dol. Tam zaradi suše ni bilo moč dobiti vode, in so se morali najbolj žejni zadovoljiti s skledo kislega mleka. Zato so se pa lahko pošteno odžejali na Kraljevem hribu, predno so se odpeljali ali s svojimi avtomobili ali pa z avtomobusom domov. In Še izjava najmlajše udeleženke: »Bilo je lepo, samo Ravni hrib ni prav nič raven, ampak ravno tako strm kot vsi drugi hribi.« BOJČ MALI OGLASI Za pomoč v gospodinjstvu enkrat tedensko iščem pošteno žensko. Tel. 832-014. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662. Manjše stanovanje najamem v Kamniku ali okolici. Tel. 831-381. V Stahovici oddam v najem prostor za mirno obrt ali podjetje. Tel. 122-191. Starejše večje stanovanje zamenjam za manjše. Tel. 831-937. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK OBJAVLJA INFORMACIJO INVESTITORJEM NEDOVOLJENIH POSEGOV V PROSTOR (ČRNIH GRADENJ) V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 18/93, z dne 9. 4. 1993, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Najnovejši zakon se nanaša na gradnje oz. druge posege v prostor, izvedene brez lokacijskega dovoljenja oz. brez odločb o dovolitvi priglašenih del. Zakon v svojem 11. členu omogoča investitorjem nedovoljenih posegov v prostor (črnih gradenj), da v 90-ih dneh po uveljavitvi zakona pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora oddajo zahtevo za odlog morebitne prisilne izvržbe (rušitve črne gradnje oz. odstranitve drugega posega v prostor). Vloga vsebuje naslednje podatke: 1. PODATKI O OBJEKTU; - vrsta in namembnost objekta - tlorisne mere: dolžina, širina - število uporabnih etaž - skupna bruto etažna površina - višina: kap. sleme - streha: - oblika (dvokapnica, nesimetrična dvokapnica, s čopi, enokapnica, ravna oz. drugo) - smer slemena y naklon 2. PODATKI O KOMUNALNIH PRIKLJUČKIH: - elektrika, vodovod, kanalizacija, javna cesta, tlakovana, makadamska, neutrjena, telefon, plin, drugo, 3. NAČIN IZVEDBE (vrsta materiala in konstrukcije) - nosilni izidovi, stropovi, ostrešje, streha, fasada, 4. NAMEMBNOST OBJEKTA Opis tehnološkega postopka (samo za objekte z delovnimi prostori) Opomba; - opravljane dejavnosti; - vrsta in količina surovin - vrsta in količina izdelkov - vrsta in količina odpadkov - vrsta in način proizvodnega procesa - imisije in možne emisije - vrsta, frekvenca in količina transporta in podobno Vlogi je treba priložiti dokazilo o vplačilu depozita v višini 2.500,00 SIT/m2 bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar skupaj ne manj kot 150.000,00 SIT oz. 150.000,00 SIT za druge nedovoljene posege v prostor. Znesek depozita se vplača na žiro račun Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, št. 50102-627-900-7407 - z navedbo namena nakazila; »depozit za odlog prisilne izvržbe.« Pravočasna (do vključno 9. 7. 1993) in popolna vloga ima za posledico odložitev izvršbe izvedbenega posega za čas 15 mesecev od uveljavitve zakona ter še dodatno 9 mesecev, kolikor je izvedeni poseg možno legalizirati. Za območje posegov v prostor iz 11. člena zakona bo občina sprejela prostorske ureditvene pogoje za sanacijo degradiranega prostora. Gradivo bo sprejeto kot sprememba in dopolnitev veljavnih prostorskih izvedbenih aktov oz. kot samostojen akt, ki bo v svojih sestavinah nadomeščal veljavne prostorske izvedbene akte. V obeh primerih bo omenjeno gradivo predstavljalo tudi spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana republike in občine. Izvršni svet skupščine občine Kamnik zato poziva investitorje nedovoljenih posegov v prostor in vse zainteresirane, da se seznanijo z navedenim zakonom. Podrobnejše informacije o vsebini zakona (njih del je bil podan v Kamniškem občanu) kot tudi obrazce navedenih vlog dobijo zainteresirani na Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik. Vlogo, naslovljeno na Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik je potrebno v treh izvodih oddati v vložišču Skupščine občine Kamnik. Občina Kamnik razpisuje na podlagi 8. člena zakona o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) in sklepa 32. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 17/6-1993 JAVNI RAZPIS s pisnimi ponudbami za prodajo nepremičnin v k.o. Črna; Gostišče Zeleni rob s pomožnim objektom in pripadajočim zemljiščem, pare. št. 744/38, stavbišče v izemri 114 m2, stavbišče v izmeri 29 m2 in neplodno zemljišče v izmeri 444 m2. Izklicna cena je; 4.715.832,00 SIT. POGOJI ZA PRODAJO NEPREMIČNIN: 1. Nepremičnine bodo prodane najboljšemu ponudniku, ki bo moral poleg ponudbene cene plačati vse stroške postopka prodaje ter eventualni davek na promet nepremičnin. 2. Rok za plačilo kupnine je 30 dni po pravnoveljavnosti pogodbe. 3. Vsak ponudnik mora položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene najkasneje do 13. 7. 1993 na ŽR občine Kamnik št.: 50140-630-13705. Kavcija se kupcu prišteje v kupnino, drugim udeležencem javnega razpisa pa vrne brez obresti, najkasneje v roku 8 dni po odpiranju ponudb. Če kupec po opravljenem odpiranju ponudb enostransko odstopi, se kavcija ne vrne. 4. Pisne ponudbe morajo zainteresirani poslati priporočeno najkasneje v roku 15 dni po objavi v Kamniškem občanu v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Kamnik, Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Titov trg 1, 61240 Kamnik, z oznako »JAVNI RAZPIS V K. O. ČRNA«. 5. Odpiranje ponudb, ki se ga lahko udeležijo vsi zainteresirani, bo 15. 7. ob 12. uri v prostorih Občine Kamnik, soba št. 36/11, Titov trg 1. Odpiranje ponudb izvede posebna komisija. 6. Vsak udeleženec razpisa lahko vloži ugovor proti odločitvi komisije v roku 8 dni po prejemu obvestila na Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Vse informacije dobe zainteresirani na Sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik, Titov trg 1, soba št. 32/11 oz. po telefonu: 831-470 (ga. Marta Janežič). IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK PODJETNIŠKA ŠOLA ZA MLADE V KAMNIKU Izvršni svet Občine Kamnik v okviru programa pospeševanja podjetništva mladih organizira PODJETNIŠKO ŠOLO ZA MLADE, ki bo potekala v dveh delih. Učni program bo obsegal: osnove podjetniškega poslovanja (pravne, organizacijske, finančne in tržne), priprave za realizacijo podjetniških idej z minimalnim poslovnim načrtom, poznavanje in uporabo poslovno-informacijskih sistemov in obdelavo podjetniških programov kandidatov na Občini. Praktični del programa bo obsegal delo v poslovno-informa-cijskem centru, turističnem biroju, proizvodnih, trgovinskih in storitvenih podjetjih v občini. Učni program bo potekal od 19.-24. julija v Kamniku, praktični del pa v mesecu avgustu in septembru po dogovoru s kandidati (1 teden). Končni cilj programa je delovanje podjetniške agencije mladih s ponudbo podjetniške storitvene dejavnosti. Kandidate, ki bodo prijavili najboljše poslovno-podjetniške načrte, bomo vključili v program pospeševanja podjetništva v občini in odkupili njihove poslovne načrte. V podjetniško šolo bomo sprejeli 25 kandidatov. Prednost imajo nezaposleni mladi iz občine Kamnik brez prve zaposlitve, stari do 25 let. Prispevek prijavljenega kandidata znaša 7.500 SIT. Prijavne obrazce in podrobnejši program prejmejo kandidati na Občini Kamnik pri svetovalki za podjetništvo in na Poslovno-informacijskem centru pri Obrtni zbornici Kamnik v poslopju železniške postaje Kamnik-mesto, Kolodvorska 4. Prijave sprejemamo do 15. 7. 1993. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, področje podjetništva in obrti KEMOSTIK - CHEMO Trgovina »NEVA« Perovo 27, tel. 812-873 (novi trgovski center ob obvoznici) ugodna ponudba: - vseh izdelkov priznane tovarne Kemostik (lepila, tesnilne mase, polirne paste, avtokozmetika...) - lazurnih premazov - premazov za zaščito kovin - velika izbira disperzijskih barv (jupol, hidrocol, temperkrom, sinkolit, diva, jubocolor...) - pestra izbira čistil - prodaja fasadnega materiala - NOVO NA TRŽIŠČU,- masa za teniška igrišča nemškega proizvajalca GNM (champion, comfort, compakt, master, sport, contract...) VSE TO IN ŠE VEČ VAM NUDIMO PO UGODNIH IN KONKURENČNIH CENAH. Prodaja na 3 čeke. Brezplačna dostava na dom. Delovni čas od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek JANEZ ŠMID iz Komende Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za dobrodelne namene in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala dr. Krtovi, g. dekanu Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, nosačem, nosilcem praporov in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Junij 1993 Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni? ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v komaj 50. letu življenja zapustil FRANJO GREGORINČIČ z Duplice, Jakopičeva 25 Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Brumnu in medicinski sestri, gospodu župniku, Gasilskemu društvu Duplica in g. Modicu za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko pomagali. Žalujoči: sinova Zlatko in Milan, Tilka, vnukinja Sara, mama Julka, brat Mirko z družino in drugo sorodstvo Maj 1993 V spomin Sindikalnemu tovarišu Ivanu Kotniku Vse človeštvo je kakor trava in vsa njegova slava kakor cvetlica v travi; trava se posuši in cvetlica ovene, pravi apostol Peter v svojem prvem pismu, v katerem govori tudi o nehlinjenem bratoljubju, prerojenem ne iz minljivega semena, temveč iz neminljivega. Žalosti nas resica, da smo minljivi, a s tihim veseljem nas resnično navdajajo dobra dela, ki za umrlim ostajajo. Zato lahko izrečem nekaj nehlinjenih besed o dobrih namenih in delih pokojnega Ivana. V zdajšnjih časih hudih preizkušenj zmanjkuje prostora na soncu za majhnega človeka in njegovo dostojno življenje. Ivan se je usmeril ravno v to smer - braniti majhnega človeka in njegove človeške in delovne pravice. Vedno se je trudil, da bi se delo spoštovalo. Čut za pravičnost in sočloveka ga je privedel v naše sindikalno gibanje Neodvisnost. Ivan je bil sindikalno aktiven tudi pred ustanovitvijo Neodvisnosti, a vsa dejavnost je bila zaznamovana s socialnim čutom in željo po demokraciji na delovnem mestu. Najbrž je to tudi motiv za pristop k Socialdemokratski stranki, katere član je bil od leta 1989, torej med prvimi na Kamniškem. Socialni čut in skrb za človeške in delovne pravice sta mu zagotavljala, da je vedno nastopal odločno, a hkrati premišljeno. Tako je mnogokrat znal razelektriti napeto in zaletavo vzdušje, včasih z igravostjo, drugič z modrostjo in izkušenostjo. Da je naš Ivan tako resnično delal, vedo vsi tisti, s katerimi se je pogovarjal tudi na svoj zadnji delovni dan. Apostol Peter je v svojem prvem pismu zapisal tudi tole: Končno pa bodite vsi enih misli, sočutni, bratoljubni, usmiljeni. Ne vračajte hudega za hudo, ne sramotenja za sramotenje, marveč blagoslavljajte. Zakaj kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, zadržuje svoj jezik od hudega; in usta, da ne bodo govorila zvijače; ogiblji se hudega in delaj dobro. In kdo vam bo škodoval, če boste vneti za dobro? Pa če bi tudi zaradi pravice trpeli, blagor vam! Kajti bolje je, da trpite za dobra dela kakor za huda. Š to mislijo želim povezati Ivanovo življenje in hotenje in nas, njegove sodelavce in tovariše, pa tudi misel na smrt, ki nas je presenetila. Ob slovesu po najinem zadnjem pogovoru mi je Ivan dejal: »Vidim, da marsikaj bolje prenesem kot kdo drug. Nič mi ne more do živega.« Nič, dragi Ivan, razen neizbežne smrti. IGOR PODBREŽNIK Prijatelju igralcu Ura njegovih dni se je ustavila. Povesila je uteži in nastal je molk. Tisti dokončni popolni molk, ki zagrne še tako neumrljivi duh in minljivo telo, ki ustoliči smrt in prisili žive k minuti tišine. Vsaka smrt pomeni bolečino in praznino. Zavedamo se je vsi, s katerimi je Ivo sodeloval. Bil je priljubljen. Njegovo veselje so bile knjige in delo v prosvetnem društvu. Bil je ustanovni član in prvi predsednik Prosvetnega društva Sela, ki je bilo ustanovljeno septembra 1979. Pod njegovim vodstvom smo uredili prostor, kjer se je v kraju odvijalo prosvetno življenje. Tudi sam je marsikaj postoril, ko je bilo treba postaviti sceno. V vseh delih, ki smo jih uprizorili, je odigral karakterne vloge. Skratka: bil je duša prosvetnega življenja na Seliti. Res: življenje se bo neukrotljivo podilo dalje, nam pa ostane zavest, da je za vedno utihnil glas, znan, zveneč, ljub in prijazen, ki nam bo ostal v lepem spominu. Nekdanji prijatelji igralci Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga FRANCKA HS0VNIK Ertična Francka iz Lok 8 v Tuh. dolini Najiskrenje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v hudih dneh njene bolezni in slovesa, ji podarili cvetje in jo pospremili v njen zadnji dom. Posebej hvala dr. Andreji Krt, patronažni službi, sosedom, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in pevcem za ganljivo petje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Maj 1993 Daj, spočij se, v zemljo lezi, čaša sama se ospe, kmalu jaz po isti stezi te bom stisnil na srce. (A. Lanc) ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega RAJKA ŽIBERTA iz Podgorja 100 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih' in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Topla zahvala gospodu župniku za opravljeni obred, pevcem za ganljivo petje in g. Modicu za besede slovesa. Vsi njegovi Podgorje, junij 1993 Po osmih letih ponovno na Golici Željo številnih kamniških planincev, da bi obiskali še nekaj novih lepot planinskega sveta, smo uresničili z nedeljskim pohodom na Golico. To gorenjsko lepotico smo zadnjikrat obiskali pred osmimi leti. 90 planincev se nas je odpeljalo v nedeljo, 6. junija, proti Gorenjski. Vremenoslovci so napovedovali deloma oblačno vreme z vmesnimi padavinami. Vreme pa je bilo planincem ves čas pohoda naklonjeno. V manj kot dveh urah smo bili pri koči pod Golico. Le dobre pol ure in bili smo na vrhu te lepe gore. Odpiral se nam je lep razgled. Skoraj na dosegu roke so bili Julijci, videlo se je daleč po Karavankah in še dlje na avstrijsko stran. Megla in oblaki so sicer zakrivali nekatere vrhove, vendar niso zmanjšali planinskega užitka. Ta nedelja nam je dala veliko razvedrila, zato smo prešerno ra- PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 27. JULIJA - PRAZNIKA OBČINE KAMNIK 26. in 27. junija, ob 8. uri: Republiško tekmovanje z MK puško, serijske izdelave, na MK strelišču v Streliški ulici 28. junija, ob 8. uri: Odprtje DISKONTA trgovskega podjetja Kočna, d. d., ob kamniški obvoznici 9. julija, ob 20. uri: Obeležitev 100-letnice zbirke J. N. Sadnikarja z odprtjem slikarske razstave Nikice Sadnikar Ple-terski v Kidričevi 33 v Kamniku 10. julija, ob 14. uri: Triatlon Kamnik 93 - start in cilj plavanja, teka in kolesarjenja na bazenu v Kamniku 23. in 24. julija, od 7. do 22. ure: Kočna Kamničanom na trgu pred Delikateso v Kamniku 24. julija, ob 9. uri: Turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku 30. in 31. julija, ob 18. uri: Tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku zigrani in zadovoljni hiteli proti Kamniku. Med potjo smo se dogovorili, da bomo v tem in v naslednjih mesecih šli še višje, na zahtevnejše ture, na Špik, Triglav, Škrlati- co, še poprej pa bomo obiskali naše domače kamniške vrhove. STANE SIMŠIČ Tura na Stol je uspela Stoletnica zbirke Josipa Nikolaja Sadnikarja Letos bosta v Kamniku kar dve 100-ietnici. Prva je 100-letni-ca Planinskega društva, druga pa 100-letnica Sadnikarjeve zbirke, ki je bila za javnost odprta 5. avgusta 1893. Zbirka je bila vse do ustanovitve mestnega muzeja na Zapričah edina zgodovinsko-umetnostna kulturna ustanova v Kamniku, kije zadevno kulturno poslanstvo v Kamniku gojila več kot 60 let. Zbirka pa je tudi prva zasebna Zbirka v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. V zbirki je GASILSKO DRUŠTVO KAMNIK VABILO Gasilci GD Kamnik vabimo, da se udeležite slovesnega prevzema novega gasilskega vozila za tehnično reševanje, ki bo v soboto, 3. julija, pred gasilskim domom Gasilskega društva Kamnik. Prireditev bo potekala po naslednjem programu: ob 17. uri - zbiranje gasilcev za parado na prostoru pri pokriti tržnici ob 17.10 - sprejem gostov pred gasilskim domom ob 17.30 - gasilska parada po Maistrovi ulici, Titovem trgu, po Kidričevi, Ljubljanski, Kovinarski in Steletovi do gasilskega doma ob 18. uri - slovesen prevzem gasilskega avtomobila ob 18.30 - velika vrtna veselica s srečelovom na prostoru pred gasilskim domom. Za ples in veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel LEGNAR; za kvalitetno postrežbo pa člani in članice Gasilskega društva Kamnik ter njihovi prijatelji. Prosimo vas, da s svojo prisotnostjo počastite naš praznik. Vabijo kamniški gasilci NA POMOČ! vpisna knjiga, ki jo je ob odprtju podaril tiskarnar Anton Slatnar, in ima na stranicah, vezanih v usnje, vtisnjeno letnico 1893. To knjigo lahko smatramo kot zlato knjigo Kamnika, saj so v njej skoro vsi podpisi znamenitih slovenskih in tujih odličnikov, ki so si zbirko ogledali. Ne bomo nadrobno opisovali zaslug, ki jih ta zbirka ima za Kamnik, temveč bomo objavili samo program proslave 100-letnice. Proslava bo 9. julija ob 20. uri kar v Sadnikarjevem domu v Kidričevi 33. Najprej bo odprtje slikarske razstave vnukinje Nikice Sadnikar, por. Pleterski. Razstava bo v lokalu, ki ga pripravljajo za trgovino. Ob odprtju bo govoril g. A. Bassin, po govoru pa bo imel na dvorišču hiše slovesen govor kamniški rojak, akademik dr. E. Cevc. Po govoru bo ogled zbirke, zaželeni bodo tudi vpisi v knjigo kot spomin na 100-letni-co. Proslava bo pod pokroviteljstvom Skupščine občine Kamnik, ki je za njeno organizacijo namenila nekaj prispevkov. Ob občini Kolesarska tura upokojencev Kolesarji - upokojenci iz Kamnika, Kranja, Komende, Škofje Loke in še nekaterih društev so se srečali v Dragočajni pri Zbiljskem jezeru. Na pot so se odpeljali v torek, 25. maja. Na prireditvenem prostoru se je zbralo nad 130 kolesarjev. Pobudo za tako srečanje so dali Kranjčani. Podobna srečanja so organizirali že tudi v lanskem letu. Tokrat je bila udeležba širša in številnejša. Prišli so tudi iz Škofje Loke in še nekaterih društev občine Kranj. Iz Kamnika in Komende je na srečanje prišlo 60 kolesark in kolesarjev - upokojencev. Pripravljen je bil zanimiv in pester kulturni spored. Sodelovali so: ženski pevski zbor DU Kranj, ki je zapel tudi kolesarsko himno. To so na željo udeležencev pevke kasneje še ponovile. Zapele so več narodnih pesmi. Kranjski citrar s pevko je pripravil dobrodošlico kolesarjem iz Kamnika in Komende. Blagozve-neči zvoki citer in solistkino petje so prijateljsko razpoloženje še povečali. Malo kasneje sta se kolesarjem pridružila še Božo Matičič in Rok Lap z bogato izbiro melodij in pesmi. Organizator srečanja je vsem kolesarjem zaželel prijetno bivanje. Prireditelji in upravljalci športnega parka so imeli obilo dela. Pripravili so okusno pojedino, ki je je bilo kar premalo, pa razpoloženje zato ni bilo nič slabše, saj so imeli obiskovalci na voljo dovolj osvežilnih in okrepčilnih pijač. Program je nemoteno tekel v zadovoljstvo udeležencev. Ko je bilo veselje na višku, se je bilo potrebno posloviti. Predstavniki vseh društev upokojencev so se dogovorili, da bodo podobna srečanja pripravili vsako leto v drugem kraju. Zmenili so se, da bodo v letu 1994 podobno srečanje organizirali pri lovski koči na Križu, organizator pa bo DU Komenda. V lepem in že nekoliko preveč toplem vremenu so se kolesarke in kolesarji vračali domov. Bili so zadovoljni in polni želja, da bi na podobnih srečanjih še večkrat sodelovali. STANE SIMŠIČ bosta podprla slovesnost tudi Turistično društvo in Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik. Ob tem jubileju se bomo skromno spomnili na J. N. Sadnikarja, ki je za dolgoletne kulturne zasluge že 1937. leta prejel od Občine Kamnik častno občanstvo. TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIK Tudi letos so se kamniški planinci z dvema avtobusoma napotili v Karavanke - na Stol. Pot so začeli v Žirovnici. Do Valvasorjevega doma ni bilo daleč, saj je hoje le za dobro uro. Pot proti vrhu se strmo dviga, in to zahteva kar precej napora. Na Prižnici je bil krajši oddih. Od Valvasorjeve do Prešernove koče na višini 2193 m je hoje za dobre tri ure. Urnejši izmed sedemdesetih Kamničanov so prišli celo prej. Pohod na Stol pripravijo organizatorji z Jesenic vsako leto v spomin na težke boje partizanov z okupatorjem. Letošnjega pohoda se je udeležilo veliko pla- nincev in udeležencev NOB iz vseh krajev Slovenije in zamejstva. Vseh je bilo več kot tisoč. Po prihodu do Prešernove koče so najvztrajnejši odšli še na vrh, 2236 m visoko. Pohod je bil dovolj zahtevna tura. Hoje v obe smeri je bilo skoraj za sedem ur. Kamničani so dosegli svoj cilj. Nihče med zahtevno potjo ni imel posebnih težav in problemov, zlasti ne tisti, ki so si že nabrali nekaj kondicije na prejšnjih pohodih v organizaciji PD Kamnik. V Kamnik so se vrnili v poznih popoldanskih urah. STANE SIMŠIČ Pretekel sem - 42*195 kilometra maraton Letos sem tekel v Radencih na mednarodnem Maratonu treh src že tretjič. Prvič sem pretekel mali maraton (21 km), lani sem nameraval velikega, pa sem prepozno pretekel do križišča, in sem moral tudi malega, letos pa mi je le uspel ta podvig. Nanj sem zelo ponosen, saj sem bil najmlajši tekač na najdaljši proti in tudi čas ter uvrstitev za prvič nista tako slaba (3 ure, 41 min, 13 sek, uvrstil sem se pa na 23. mesto v kategoriji članov od 18 do 30 let). Sicer vsak dan redno pretečem 10 ali 12 km, vendar sem moral za tak podvig vložiti še več treninga. Petkrat sem tekel dvain-trideset kilometrov in po pričakovanjih bi moral preteči maraton celo v treh urah in četrt. Na-treniran sem bil dovolj, vendar sta mi to preprečila visoka vročina in veter v prsi. Prvih deset kilometrov sem se (kot vedno) »ogreval« - tekel počasneje. Potem sem do tridesetih kilometrov tekel še kar hitro, kasneje pa sem začel postajati utrujen. Doma sem pretekel trideset kilometrov v boljšem času, in nisem bil nič utrujen! Res se pozna, če piha veter od spredaj in je ob tem še vroče. Potem sem nekaj kilometrov malo teže tekel, vendar obupal nisem. Verjel sem vase. Najbolj sem si želel, da bi bilo že kmalu konec, hkrati pa sem »hvalil Boga«, da me lani niso spustili, saj sem bil manj treniran. Zadnjih pet kilometrov mi je spet steklo, in sem začel teči hitreje. Ko sem bil še dva kilometra pred ciljem, sem že slišal godbo, in to me je še dodatno vzpodbudilo, zato sem v cilj pritekel kar hitro. Preplavil me je občutek zmagoslavja. Seveda so po mikrofonu objavili, da sem najmlajši tekač in me kot takega povabili tudi na razgovor. Povedal sem, da sem v resnici star 14 let in ne 18, kolikor je bilo potrebno reči, da so me sploh pustili teči. Potem sem jim na kratko opisal tek in še povedal, od kod sem. Podarili so mi napravo za merjenje hitrosti srčnega utripa. Bil sem res zelo vesel, da sem zmogel napor. Počutil sem se izvrstno. Pohvaljeni smo bili tudi kot družina z največ pretečenimi kilometri, in sicer z besedami: »No, in nenazadnje zasluži pohvalo tudi družina Bitenc iz Komende. Oče, mati in sin so pretekli vsak po 42 km, pa še hčeri vsaka po 21 km. Sedaj pa seštejte, koliko so pretekli skupaj, če znate!« Sklenil sem, da bom v Raden-ce prišel teč tudi prihodnje leto in se bom potrudil, da bom izboljšal rezultat. Upam pa, da bo moj podvig opogumil tudi moje prijatelje in sestri in se bodo prihodnje leto tudi oni odločili za 42 km. URBAN BITENC KOČNA, d.d. DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN Cenjene stranke obveščamo, da so vse naše trgovine, tudi diskont, odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne: sobota od 7. do 19. ure nedelja od 8. do 11. ure 25/6 DAN DRŽAVNOSTI - Market, Kranjska (od 8.-11. ure) 26/6-1993 ZAPRICE, DUPLICA 3/7-1993 BAK0VNIK, ŠMARCA 10/7-1993 MERCATOR, MOSTE 17/7-1993 NEVUE, KOMENDA, STRANJE, EMONA 24/7-1993 METKA, ŠMARCA 31/7-1993 MARKET 27/6 ZAPRICE 4/7-1993 BAKOVNIK 11/7-1993 MERCATOR 18/7-1993 NEVUE 25/7-1993 METKA KRANJSKA, DUPLICA 1/8-1993 MARKET KRANJSKA KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.