382
Dopisi.
Iz Gorice 17. nov. —p— (Presku^nji za dosego sposobnosti za učiteljstvo v ljudskih šolah) se je podvrglo pri tukajšnji komisiji 10 učiteljev in 5 učiteljic. Med učitelji je 5 Lahov in 6 Slovencev; uče-nice vse Lahinje. Izmed učiteljev so dobili spričevalo sposobnosti številka 2, (dobro) trije; štev. 3 jih je dobilo pet; štev. 4 (nezadostno) trije, kteri smejo k letu o tem času preskušnjo ponoviti. Izmed učiteljic imate dve številko 2; dve štev. 3; ena je padla (štev. 4), dobila je pa, kakor tudi ae ena druga, najlepše spričevalo za ženska dela. — Za dosego sposobnosti za meščanske šole sta se bila oglasila en kandidat in ena kandidatinja. Kandidata pa ni bilo k preskušnji; učiteljica jo je z izvrstnim vspehom opravila. Ona je prva in edina v naši (goriški) deželi; šol meščanskih pa še nimamo. — Izpraševalo se je (pismeno in ustmeno) od 8. do 15. dne t. m.
la Vrhnike 18. nov. {Nektere interpelacije na župana,) Ne vznemirite se gosp. Obreza, ako se sopet predrznemo segati v Vaše občinsko opravilno področje, Vas, poleg zadnjega vprašanja za štiriindvajsetletni račun, še nadlegovati s tem, če Vas pobaramo, kako razumevate Vi §. 28. št. 3 in 4 obč. zak. od 17. fe-bruarija 1866. leta? Ali Vam ne izroča ravno tako kakor drugim županom št. 3 skrb za pota in mostove, št. 4 pa skrb za prodajo dobrega živeža, na pr. mesa? Kako je vendar potem to, da Vi vsled mnogih prošenj še pri nobeni seji (ali je menda ni!?) niste predlagali poprave trohnelega SinjagoriŠkega mosta, ki nevarno brez stranskih ročnih držajev visi čez tri dobre sežnje globoko grapo pri Ljubljanici? Kako je zopet to, da tako dolgo ni nikakega najmanjega sporočila, kam se je obrnilo ovih 3000 goldinarjev, ktere je prejel cestni odbor (?) za Gornjo vrhniško cesto, ktero so ubogi tla-čani vendar  brezplačno narediti morali?    Vsaj radi bi
vedeli, ali počivajo ovi tisoči v šolskem zakladu, kte-rega že dolgo z lučjo iščemo, ali pa v občinski blagaj-nici, o kteri še gospod župan nikoli povedali niste, da eksistira. —- Povedite nam še, kako je tudi to, da tukajšnji mesar sme delati z meaom in njegovo ceno po svojej volji kakor koli mu je drago? Res toraj ni čuda, ako moramo slabo meso uživati za dobro in poštena svoje plačilo, potem pa še v skrbi biti, da ne bi bilo osemnogega ali pa bolnega živinčeta, kajti srečnega se sme imenovati tisti, ki bi videl kdaj gospoda ,,flajšbe-šauerja'% kakor postava veleva, njegovo meso ogledo-dovati. Ali ste mu zastran tega dali take predpravice, ker on edini je za Vas povzdignil svojo mastno roko izmed sredine volitvenih mož pred Vašo pošteno hišo, dva dni pred volitvijo deželnih poslancev? — Te, gospod Obreza, so do prihodnjič naše srčne bolečine. Ako jih nam morebiti v prihodnjih „Novicah" morete polajšati s kakim slovenskim razjasnilom, z Vašo roko pisanim, bodite zagotovljeni, da smo Vam porok, da boste sopet izvoljeni za vrhniškega župaoa, čeravno Vas nekteri nesramno natolcujejo, da ste velik nemškutar.
Iz Planine 17. nov. — Kakor povsod občinski zastop in županstvo vsa pozornost domačih spremlja, tako tudi gledamo radovedno na delovanje mož , kteri imajo blagor občine v svojih rokah; temveč ker pri novosestavljenem odboru je več ,,viših" glav na krmilo prišlo in ker pregovor pravi, da nove metlje dobro pometajo. Zato pričakujemo v kratkem, da se bodo ti možje „napredka" s kakim slavnim činom pokazali in s tem potrdili, da so zares na svojem mestu, po kterem so tako silno hrepeneli. — Al dozdaj nismo se nič posebnega o delovanji teh mož zapazili, kakor to, da prav pridno k sejam hodijo, pri kterih se konečno navadno — nič ne sklene. Pripoveduje se, da tudi pri vsi svoji marljivosti še zdaj računov prejšnjega županstva pregledali niso, čeravno je dotični odsek že najmanj 7 mesecev izvoljen.   —  Na čast novemu županu
pa moremo poročati, da se prav marljivo z novimi opravki pečd in dela nesebično na to, da bi se vaacemu pravica Bgodila. On čuva nad svojimi sosesčani prav tako, kakor dober o6e nad svojimi otroci. Stari mož še «el6 večkrat nočno patrolo vodi in pijance in druge kriČače k pokoju uganja, kar se menda na svoje podložne organe, kterim ta posel gr6, nikakor prav zanesti ne more. — Zarad slovenskega uradovanja moremo z veseljem pritrditi, da je v dobrem stanu, ker župan dobro slovenski ume in tudi pravilno piše; samo c. k. okrajnemu glavarju to se ve samo v sebi — še zmiraj 8 kako nemako „zu8chrifto^^ prikima, ker menda vidi, da ima g. Ogrinec strašno slabo glavo za učenje jezikov in se je le čuditi, kdaj da se je še nekoliko nemščine naučil. Novi tajnik se pa še s slovensko pisavo ni kaj posebno sprijaznil, akoravno so bili pogoji njegove službe od tega odvisni. Zadnji čas je, da to dohiti, kar mu o tem manjka. Sicer je pa mož dobrega srca in prav poštenega značaja. Naj po vsem tem zdaj povem, kaj prav za prav je povod pričujočemu dopisu. Zadnja od borova seja je vzrok teh vrstic. Na dnevnem redu je bila prav zanimiva razprava, ktera se je že prej in pozneje po vseh krčmah tako živo razpravljala, da so že človeka ušesa bolela, in ktero je občinski zastop nehote moral v pretres vzeti: namreč poprava in vzdrževanje mosta, kteri Planino in neraz-ločljivi del trga Pl., Malni, veže.             (Kon. prih.)
Iz Postojne 12. nov. {Za pogorelce v Petelinjahj Radokovi vasi in na Belskem) se je poslalo c. k. okrajnemu glavarstvu v Postojno od fare: v Zagorju 5 gld., v Ambru3u 2 gold., v Črnem vrhu 4 gold. 16 kr., v Zavracu 8 gold. 30 kr., v Lescah 4 gold., v Čatežu 4 gold,, od soseske v Lomah 2 gold. 91 kr., in od neimenovanega dobrotnika 5 gold.
I« Kočevja 15. nov. — Naš podpredsednik c. k. okrajnega šolskega sveta, prečastiti g. dekan Novak je po izgledu ljubljanskih rodoljubnih gospodov in gospd sprožil blago misel nabirati milodare, da se ubogim Šolarjem, ki morajo pozimi deleč v šolo hoditi, kupi obleke, posebno pa obuv4la» In blaga misel je našla dobrotnikov v mestu našem, ki so brž prvi in drugi dan darovali nad 100 gold. v ta namen. Marsikomu, ki misli, da kočevski narod osrečuje, če mu poje „die Wacht am Rhein*^, se je nos obesel, videvši, da slovensk mož bolj skrbi za kočevske šolske otroke kakor tak, ki misli, da je dobrotnik KoČevarjem, ako le propagando dela za^veliko Nemčijo!
Iz Kamnika. (Čitalnica naša) prihodnjo nedeljo, to je, 26. dne t. m. predstavlja igro: ,»Poglavje 1., 11. in III.   Potem bode ples.   Vljudno vabi vse rodoljube
odbor. Iz Ljubljane. —Kakor je našim bralcem znano, je na včeraj bil napovedan v Pragi shod poslancev onih deželnih zborov, ki v Hohenwartovih političnih načelih vidijo rešitev Avstrije iz notranjih zmešnjav. Dr. C o s t a je blage volje prevzel poslanstvo za Kranjsko. Telegram „Novicam'' naznanja iz Prage tole: ,.Shod velikansk; 34 poslancev; med temi izs Moravije 5, iz Avstrije 5, iz Vorarlberga 3, iz Tirolov 1, iz Kranjskega 1, iz Stajarskega 2, iz Q-alicije dr. Smolka. Razprave obširne in temeljite; soglasje dozdaj popolno^^
—  Presvitli cesar je blagovolil pogorelcem Viž-marskim iz lastne blagajnice darovati 400 gold.
—  (Iz seje dednega odbora 17, nov,) Ker je c. k. deželna vlada podporo iz državne blagajnice za napravo utrjenega Savskega bregii pri Gorenji Savi poleg Kranja popolnoma odrekla, je sklenil deželni odbor, obrniti se na c. k. ministerstvo za denarno podporo, ker bi dotične soseske same nikakor ne zmogle  velikih  stroškov,   ki so  poprek  cenjeni  nad
10.000 gold., — deželni zaklad je pa že z drugimi plačili tako obložen, da se na njegove stroške ne more to delo izpeljati. Vendar se pa to mora zgoditi, da ne bode Sava popolnoma spodkopala in raztrgala ceste, ktera pelje v vasi pod Šmarno goro in Št. Joštom ležeče. — Ker se vsako leto veliko denarja izdaja iz državnega zaklada za trebljenje vodnih strug in za utrjevanje in uravnavanje bregov in vodotokov r6k, posebno Donave, toraj je prošnja za denarno podporo iz državnega zaklada za to silno potrebo tembolj upravičena , ker tudi kranjska dežela plačuje davke (in še prav velike) v državni zaklad, in bi bila cesarska gosposka za vodne stavbe že davno morale videti, koliko škodo Sava dela na tem mestu. — Voditelj c. kr. ministerstva notranjih oprav je po predsedstvu C. kr. de/iClne vlade dal deželnemu odboru ukaz, naj skrbi za to, da se vprihodnje deželnemu zboru poročila in predlogi, pa tudi dnevni redi ne podajajo samo v slovenskem, temuč tudi v nemškem jeziku. Deželni odbor je sklenil motiviran protest zoper ta ukaz, ki sega v avtonomijo deželnega zastopa. Drugi pot o tem več.
—   Za prvomestnika cestnega odbora okolice ljubljanske je namesti g. Pajka izvoljen vitez Anton Gariboldi, župan v gornji Šiški.   Dobra volitev!.
—   Ker je c. kr. ministerstvo kmetijstva dovolila 2500 gold. za nakup pincgavskih žebcev, gre po sklepu deželne komisije za konjerejo gosp. J. Seunig na Stajarsko, da ondi vzajemno z načelnikom žebČar-stva kupi 3 plemenne žebce. Kam se bodo, ako jih dobi, postavili ti žebci, bode komisija pozneje določila«
—  Danes je občni zbor družbe kmetijske, kteri bode med drugim razsodil važno vprašanje: kteri panj je najbolji za naše čbelorejce. Družba je dobila od mnozih čbelorejcev hvaljene panjove na ogled.
—   (F zadnji odhorovi seji družbe kmetijske) je g. Fr. Scholmayr odboru predložil v krasnem zavitku kakor masne bukve debelo knjigo, v kteri je vsled poziva C. kr. ministerstva za kmetijstvo spisal poljsko statistiko kranjske dežele za leto 1871. V tem rokopisu nahajamo 1) topografični popis dežele kranjske z dodanim popisom osuševanja ljubljanskega močirja; 2) vremenske razmere, razmere posetve in pridelkov letošnjega leta; 3) gozdni kataster in 4) popis živine, iz državne podpore kupljene ali s premijami obdarovane« Kaj izvrstno razjasnujejo popis pridjane karte, jako lično izdelane in sicer: obris, po kterih pravilih se je močvirje okolice ljubljanske na suho devalo, — grafična karta, ki kaže, v kterih krajih je preteklih 10 let toča bolj ali manj polje pobila, — 9 grafičnih kart, ktere kažejo poglavitne kranjske pridelke, — grafična karta gozdnega katastra, po soseskah narisana,
-ki kaže lego, lastnost zemlje in lesovje v različnih krajih, — 3 grafične karte, ktere kažejo kraje, kjer so iz državne podpore kupljeni biki in ovce ali s premijami obdarovani biki in krave. Vremenske razmere naše dežele razjasnujejo tudi posebne karto. — Odbor, kteri je ogledaval to knjigo, je občudoval lepo delo ia veliki trud, s kterim ga je g. Schollmayr dovršil. — V tej seji so bili za ude družbe kmetijske sprejeti sledeči gospodje: Janez Janža, fajmošter v Golu, Jožef Vidmar, fajmošter v Podkraji, Mihael Avsec, posestnik v Novem mestu, Janez Dular, posestnik v Jurkavasi, Anton Hočevar in Janez Hočevar, posestnika v Novem mestu, Alojzi Jerše, učitelj pri sv. Mihelu, Mihael Majtinger, posestnik v Kandiji, Andrej Petrič, posestnik v Prečni, Vertačič, posestnik v Novem mestu.
— (Letošnja letina na Kranjskem) po poročilih, ki jih je od podružnic svojih prejela družba kmetijska, se
383
mora zavolj neugodnega vremena skozi celo leto šteti med slabe letine. Pridelek o zimi ne je bil srednji, jarega žita pa še manj kot srednji; tur si ca slaba, fižola malo, korenje in krompir sta drobna ostala, krompir je tudi gnjil po vec krajih; repo so skor povsod gosenice požrle, le zelja se je, posebno v okolici ljubljanski, še precej obilo pridelalo; send in otave se je nakosilo le srednja mera; sadja ni skoro nič (jabelk in česinj malo, hrušek skoro nič, le češpelj v dolinah, ugodno ležečih, nekoliko več, tako tudi kostanja in fig v vipavski dolini, breskev na Dolenskem ni bilo skor nič), vina na Dolenskem malo in ne veliko vrednega, v Vipavi nekoliko veČ in boljega memo Dolenskega, kjer že skor 20 let ne pomnijo tako slabe vinske letine. Tudi pridelki na ljubljanskem mahu (morastu) bili so le pičli. Posebno v nekterih krajih na Dolenskem in na Krasu bati se je tedaj velikih nadlog; po poročilih podružnic novomeške, metliške, postojnske in vipavske se je v več krajih lakote bati. Družba kmetijska je ta poročila poslala C. kr. deželni vladi in jo prosila, naj kakor koli svojo skrb že zdaj obrne na to, da se prizadetim krajem odvrnejo presilne nadloge.
—  {Železnica od Beljaka na Franzensfeste), ktero je naša trgovska zbornica vže leta 1864. ministerstvu priporočila, se je pretekli teden odprla. Ravno v tem času je zbornica tudi nasvetovala železnico od Sent-Petra na Reko in odtod v Karlovec-Sisek-Osek proti Zemunu in pa železnico iz Ljubljane v Beljak, čez Lienz v Franzensfeste in iz Ljubljane v Karlovec. Ker je več teh črt vže odprtih, nekaj v delu in je tudi natančni izdelek črte za železnico iz Ljubljane v Karlovec predložen ministerstvu, ktero potrebo te ceste tudi gotovo spoznd, je očividno, da je kranjska obrtnijska zbornica pravo zadela, ko se je za imenovane ceste potegovala.
—  {Čitalnica naša) bode prihodnjo nedeljo s prav zanimivo „besedo" začela svojo zimsko saisono. Program besedi je: 1) zbor Tovačovskega „Vlasti*'; 2) Predsednikov prolog v obliki berila; 3) Zora, besede Lujize Pesjakove, samospev za tenor od Elze-a, poje gosp. Meden; 4) Nedvedov zbor: „Moj dom"; 5) Sestospev iz Donizetti-ove opere „Lucia di Lamermoor*^, v kterem pojete gospodičine Kosova in Barnasova; 5) veliki zbor Winterjev ^Jadransko morje", kterega na glasoviru spremlja go-spodičina Melanija Hohnova. — Konečno se predstavlja tudi prvikrat gledališka vesela igra „Neznani varh", ktero je po francoski poslovenil gosp. J. Za-bukovec. Začetek „besede" ob 7. uri zvečer. Odbor tukajšnje in vnanje ude vljudno vabi s pristavkom, da besede pesmi dobi vsak ud pri vstopu.
—   Dramatično društvo) je z nedeljsko igro v deželnem gledališču ,,Jurčkove prikazni" dobro vstreglo obilo zbranemu občinstvu. Po češki Tylovi poslove-venjena, z mičnimi pesmami ozaljšana in z velikim sce-nerijskim aparatom previdena igra je že sama na sebi dobra, in največe 3 naloge ,,Jurčeka", „Severina'' in „Katrice" bile so tudi v najboljih rokah: gosp. Nolija, gosp. Schmidt-a in gospodičine Roso ve, ki se je, sicer še nekoliko novinka, posebno odlikovala s krasnim petjem. Tem velikim zvonovom so dobro pritrko-vali   gospodičini   Podkrajšekova   in   Pardubska,
fospoda Kaj zel in Susteršič. Pokvaril ni nihče nič. 'o glasnem zadovoljstvu, s kterim so bile „Jurčekove prikazni" sprejete, se more soditi, da tudi drugi pot bode ta igra še dobro napolnila gledališče.
384
— (Naznanilo,) Kovaška in živinozdravniška šola, ki se je končala pretekli mesec, se začne spet prihodnji pondeljek, to je, 27. dne t. m. Naj tedaj, kdor misli to šolo obiskovati, pride do tega dneva v šolo, in soseske, ki nameravajo za potrebo svojo ka-^ kega bistroumnega mladenča v to šolo poslati, to storijo do napovedanega dnč.                            Vodstvo.