Poštnina plačana v gotovini Ženski 1940 - LETO XVIII Svet JANUAR »Da bo list sodoben ...« (Uredništvo) — Pismo na fronto (K. Borova) —• Ariel (Karel Čapek, prev. Meta Koren) — Eriha, Tomo in njegova, mati (Rlilica S. Ostroväka) — Govor priv. doc. dr. Borisa Furlana — AU moremo soglašati? (Angela Vođž) — Naši zapiski iz borbe za žensko volilno pravico (Nina Korene-Novakova) — Porodnice, novorojenčki in babice (-nkn-) — Razstava likovnih umetnic v Ljubljani (arh. Duäa Šantel-Kanoni) — Javni dogodki doma in po svetu — Obzornik Ker še vedno dobivamo pošto na stari naslov, javljamo vsem cenj. gg. [naročnicam, da smo se preselili iz Tavčarjeve idice na s Aleksandrovo cesto 16 I. nadstrople Telefonska številka: 32-80 Darovi za tiskoTui sklad Za tiskovni sklad so darovale: ga. Gabrijela Markovič din 27'50; ga. Pavla M. Milanović din 8*—; po din 6'— gg.: Halka Kern, Ivanka Kovačič, Jelka Šalamun, Nežika Segula; ga. Zinka Prelogar din 5'—; po din 4"— gg.: Pavla Cuderman, Ivanka Prek; po din 2 — gg.: Hermina Zaletel, Marija Kenig, Mary Lagoja, Almira Gruden, Julija Heinrichar, Angela Certanc; po din 1'— gg.; Valerija Ivane, Marijana Bohinc. Vsem cenj. gg. darovalkam iskrena hvala. Naročnice v inozemstru! Prosimo, ne pošiljajte dinarjev v priporočenem, niti v denarnem pismu, ker se domača valuta iz inozemstva zapleni! Pošljite le tujo valuto ali Ček. Uprava. Ženski Svet izhaja vsak mesec v LjuHjani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo «Nal dom», modno prilogo in krojno polo z ročnimi deli znaša din 64'—, polletna din 33'—, četrtletna din 17'—. Posamezna Številka din 6'—. Sam list s prilogo «Naš dom» ali same priloge din 40'—, Za Italijo Lit 24'—, posamezna številka Lit 2'SO; za ostalo inozemstvo din 8S.—. Bačun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 14,004. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Aleksandrova c. 16/1. Telefonska štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) ZE1VSKI SIVET LJUBLJANA : • JANUAR Iti 4 O • L E T O X VIIJ „Da bo lisf sodoben . . ." : ■ čas, v katBrern živimo,' je nedvomno- eno najbolj razgibanih in tudi najbolj viharnih razdobij človiike zgodwi^^ Res je', da šta civilizacija in kultura dosegli m^ek v tej dobi,-vendar je prav tako resnica, daje tudi' moderno barbarstvo doseglo višek.. To näm dokazuje današnje vojskOva'-nje, ki rie pOzna fronte in zaledja,'ki ne priznava svetosti materinstva, niti. pravice otroka, saj sta oba izpostavljena, poginu in smrti prav. kakor vojak v ognjeni črti. Isto brutalnost kakor v rnedriarodnem in javnem življenju čiitirno tudi v- zas.ehnem sožitju,- kjer osebno obračunavanje prav. tako ne pozna. noberiih nreja. Fse današnje, nehanje je usmerjeno, samo k enemu smotru: uničenje nasprotnika za 'vsako ceno.. In vendar si človeštvo še nikoli ni., tako .želelo plemenitega- sožitja' med poedinci in med narodi kakor danes. Nikoli še ni prihajalo- hrepenenje- -pO miru iz globljih globin .iloüeske 'duše kakor pri danashjern. rzmučenerh človeku: Nikpli-ni' bil klic-po pravici tako glasen kakor dhrie.'s.. Gotovo, je, da se bo io hrepenenje, človeštva po re.mici iii .pravici,. pO .miru-in. resrtič--nem.napredku izpolnilo-. Toda, kako dolga bo še pot do tega sniotra? . . Nihče: se:daties': ne 'mofe povsem: izogniti irpljeiiju. in n.Bmiru, ki j-e. zajel svet.... Zato. pa dogodki, celo osebni-, zlasti pa še javni,; niočnej'e od-, mevajo v vsakem poedincu kot kdaj koli doslej. In -bolj. kot. kdaj-doslej ..išče človek, opore,, nasveta, tople besede, sorodne rnišli, .vzpodbude, jopo-gumljenja . . . .' . '■' .■■ ■ To' občuti'vsak, kdor javno dela, pa naj bo njegov delokrog širši ali bolj rieznaien. Tako skupnost s širšim krogom^ ljudi, predvseni- žen, pa ima -zlasti ženski list, ki mu ta naloga .že po njegovern. poslanstvu v prvi vrsti pripada: .A v časih, kot so današnji, postaja ta vez še prisrčnejša: člo-. vekjä.še bolj potreben tople besede.,.izmenjave rriisli, bodrilnega nasveta, polnega vse razumevajočega soiutj.a. Tp pričajo premnoga pisma,:s katerimi se ž-zaupanjem obračajo na>:očnice jia uredništvo: ' .- Misli, Uprašatija, prošnje, nasveti, očitki, ...■. .ki zvene iz. teh pisem, : so najrazličnejši. Premnogi, nas dvigajo, nam vlivajo poguma pri našem z javmmi vptßsanp, ipndm povfćim ik'đe času in ttrai^o iež^p, da bt bit m^ je Qiupmfa odpol^ed uUteipie'z uiemelfmilQ, dß luta. ive ne jiHn, hej , •;e ve^ ne peca. z ga^podinrstmm' Rdzlicmit pajmovtmjnkakgr ga dafr ' na bodo d-aj-ah odg0i n« mn-og^ vprasixnjä) h jih stavlja dünasnje raz-^ Pismo na fronto V; oži v H C • ^ 'i -V/'''' : v- ktiml-^ip^&sliß - ■■-^M'.■^Ü^ße^-^^.keptlj^^.- '■;-•.' 'r,-^v.J ■!- aiž. Ati- ^^v.zfijödt^',-^';.■ ■ --T;:-,:; -Makne ^^eji^ o'^g':.-: 'v'. •• •■'• i .vi" •■iipljerif.efy'^h^^ -•'•.--F.i -ftih'd 'čVovhšk'd^^^^ • • ^ .'■.". đa'sE- böy'ra^rxisld /i^.l^vavo drevö," / ••:•-• • -..''in- kdo'b6[ii^ivül'Hjegov-synrtni's^^ .'•-•• .•■■•.. ki ri-am ga bo ro.dilo? . /.-'•• ,-•.-.....' ' • .' ' • Tvoja'roka-.na. mo ji ' ■ :. _ . v' • - • ■ . ■ ininöje.lice'jQii^milje^ ' •. .' • .'• •..' ' . : - . ,•,',.;'. 0,Jcjesi,.kje'si'ii, ki me imä^-r/id.- '■ • •;••.:'■:,';•". 'Nekam .k: [srchi/zei^dje vkopan . ^ ■tam, 6akaš\poljuha-smrtnih ran: .■ •.•■.•.';. • •'• ■'.. ■ ■ ' .Vsi molčimo, tvoje.' ' '' •.,'•■•.• •;. vsiy'ki smo-'žbrany,\ : ' • "•/.• ; • ' . ' . . . • . . ' ' ^^^ je- yiocoj. Silve£tr(w-večer ., : /■.; - ••- • • iin-vemo, voda v '■■■■ '.••'...•.'■-' • :.- . ker'vanjo'fiihSk .<6lil svinca ^ ' •■•,••.•;. ;• • - . • . . . (jpj,, lahko še'sesede vroč i) kaplje krvi) . • ' • • ; ..■'• • saj'svinec bo-pisal-usodo:'v -gotkö\ 'kri., .■ : ■ • . in v živo'mesq . •••■ - ■ . . in h o vasa-in_ nasa-srca' moril: • • • ' - . ■ .. Tvoje roke nä mojih ramah'/drhte..nocoj-J • - .. ■.' . .• "" . '• 'kot.zd-.:žadnj'e-slov'p.:-'' .•.'..• .''',. • 'Z ..VV.-,-.' - O.kje'si.iiP' .- ■Xl''-:'. . ■'. ■''Jn-mi/vsi,■•M-smo zbrajii,' - .. ' ^ ■ ■ ." ■ • . •■ • smo ti razglednico- pisali, - . • •.•.'•• .; '. •'••.■'•..•• ' . • : to leto srečno;ti ho.,' '. ' '■.. '' .•' ' •• . : Ariel . . . 'Karel 'Ć-a p e k /• EreTO^^^ 6L Koren Pripoveduje £;ospa Jitka Hudcova - (OdlomeK iz pbSleäiySga .čapkpvega ;dela: »Življenje in, delo 'sfcl^datelja .Poltyiia«) Z gospođom;. Bedo Poltynom, sem se šeznanilai ko je bil '.V šeđmi. girnnazijiV V malem mestecu je že' tako; nas, deklice :ie' zsiiimal.'že'.prej,, .čejtfav le na daljavo. Pravile snio niu »lepi «reclnješolec« ill pripovedovale smi>' si.. o njem; da Jjrezira ; že'riske in še marsikaj, kar je SCTe liilb".povod, vež ža pašo; žto j,e pre.- ': . kr^ne'valovite lase, jasno 'modre.i' velikeVöci'in '.sloko, precej šiljko poštav.O. Hodil. je kakor iasanjart,, z očmi aipjUnü v ;đa),jaVo, s., klobukom, v.roki, z rijegpvo' svetlo.; grivo pa se je'igral .veto.' jSlam ličgjkam; je strašno'ugajal: tako in rie, driigaSe .smb si pre'đstayljale'p,eshika.. y tistih niladih letih in v tistem ,č,asu je -to že bilo'; nekaj.' ',Danes \?iđim^gri svoji hčerki, da.'iiiiajo,,đ'aii|i3hja'đcklgfe iilaiij' neiinine- in .sentimentalne ideale, ..Morda je-v tem .liapredek', ampak .niislim', da tega ne ra^ zumein:-' ■ ■ " ' ■■ ., ; ■ : ' ■.'.• '•'.. ■ Spöznala sva. se pri plesnili vajali'.- Bila selti-prva plesalka; po: kiitero je prišel gospod li'oltyn.'. Še danes ga viMin, kiAo se je pre.!! niano v zadregi globoko'prikloiiil in. zamnnral-'svoje ime, Mislirn, da sem bila pray tako'v, zadregi kakor on, upam ' pa, da, «e mi lo.-ni preveč poznalo, Reči hožem, da nikoli ni bil dober plesalec. Že takoj.po prviM Itorakih je. namrščil čelo in mrmr^, da sovraži ples, ;da ne prenese' tega tresk^ja po tlavirj.u,- in ' takoj: . '»GospOiiična, imate radi .:glasbo ?« 'V.tistih časih-^em se.brezüpno borila i'BSbiA-MJalatovlJevo'kla^aiAo'.5olo'Sd',^dba/ite"Wga ' srca'sovražila; toda brez. oklevanja sem izjavila,;da iziiied. vsega na,svetu najbolj, čbozujeni go.dbo; Daiies. se čudim, zakaj neki se m-ladi. ljudje' tako radi lažejo.. »Potemtakem se bova dobro' razuinela,i;ć je-od navdušenja zažarel gospod Foltyn in liii' stopil na nogo, y .tem trenutku, mi'je bil '.strašno neljub, niorda za'to, ker sem še navedla, 'da lažera. Njegov, nos se mi'je-zazdel precej ddl^i njegova" barada pa precej majhna, njegove, roke predolge ne vem pravzaprav kaj se vse. S to silno nevšeč-, nostjo se jC pričela moja prva-ljubezen. Pred' tein sem bila «icef že dvakrat na smrt zaljubljena, toda "tistega-iie''štejem. Pr\'a ljubezen. pra"vz'aprav-ni le zaljubljenost, marveč je tudi zavesi, da iinas-svojega fanta.' ; " - ■ ■ . Sprerriljal .me je š plesnih-.vaj in včasiK na.sprehodih'. Ti-so bili.'tem-pomenib-nejši, ker'sem se morala donia'lagati, da grem ven z neko Manjo .ali-Eliško. Danes :jB drugače;'kadar "vprašani svojo ličer, mi "inij'nö pove, da, gre .s fantom." SLražpo mi jc.ugajal, kJimate,p'ojni,a,. Btka,«.j6 rekel in..v.rgel.la'se'nažaj, »kako.. ' 'brezupno težka ini je odločitev; kaj bi si izbrali vi?« Meni'je bilo v'se'eno; v dnu duše sepi.videla.v poeziji-in godbi samo nekaj,' česar se moramo' me dekleta učiti, ker pač . spada k vzgoji; morda pa mi .j.a prav zato oboje, taio 'zelo Impoiiiral'o.. »Poglejte, • Beda,« sem murugovarja-la. 2 veliko;-rešn'ob'o,- kakršne-je z'mozen 'Samo "človek pri šest: -..najstih-letihi- »zakaj bi se-mbrali-.hečemu o"đreči'?. Nsk'oč, na pri'mer., bi lahko sami pi'saJi in skla'dali opere;.. Kakor Rlhard Wagner, ne?« (Nemale sem bila tedaj . ponosna na lö,-da vesi. fö~o Wa^erjti.)..Beda je.,od Veselja'zardel in nie.prvikrat v -. 'iiv.ljeiiju .vzel pod roko: morda je to' storil le zato, ker sva-bila daleč'v, drevoredu, ■dlje. kator druge krati, iii se čutila, -kakor da bi -bila izv.en svetal. »Jitka,« je mrmral ginjeno in'navdušerio, »še.nobena'žena, kar živi'm, ine ni razumela tako kakor vi.«' Potem je prišlo.-nekako; samoobsebi, .da nie je. prijel za roke. in;šku5al poljubiti;,"toda .v. tem ..razbuirjijiLju. s'em začutila pölju.b^'ilekje^ nosu. Ali, to .ni važno-; bUa. sem' vsa . iz. sebe, da razi-intem takega-.-duha,-liakršdn je Beda;" in "tudi zafo, -ker sem opravila, s prvirn poljubom. Pri tem me "je naglohia obšel o.bču tek zrelosti ali zmage, ne "vem, ■ kako.naj bi to jmeiidvalal.Patein sćin'se s.pi)iTinila,-da je rčkcV, da ga še nobena žena ' : doslej ni-tako ra-zlirriek. Pričela seni igräti ljubošupinost', katereljDrav.za pra-^ nisem čutilai.ilitrgala šeiii niu 3:ofo^.i "dfiigi ftrajii "drevoreda tei" molčala,^tar Iiaj .bi-se-zdel.o zagon^^^^^ ;; . - .';,';':•..;"'• ' . - ..^ .-V ■ . ■■ Beda je bil "osupel-in'fcar nesrečen - -. »J.itka;<<..je pirosil: s .trepetajdčim :glas0tii, Vi>kaj vani je?«. Gledda.sesm/nepi^niično pteđse; upala;.šem, da se zdim v .pGlmraku. . ■Iragičiio bleda.'.»Beda;« šeirL/rekia tiše, «torej vas je'.-že "druga ženska ljubila?«. iCo--roa-j pa seiii izgovorila, bi se .bila .že naj'raje pogrežnira,od -srijLmote; kar žgrozil'a Sem 'se,-tako-so mi gorela lica. Moj Bog, le kako sejn' mogla tako .neumno bleknitiJ Saj je. izzvinelo kakor ptiznanje Ijubejni, katero s& ^ si,.— odločno hotela--■ rräervix.atiiä takrat,' kb me bo on prAsil zanjo! In prvikrat" v ziyljenju sem se"Snia.- ' .".'Irala ženo; Bog"ve, kqko globoko sem občutila td-kot sekaj'strašnega in skorajda' opojnega. . .;":..' . - .. . .; - .- ■ ."'■"■-'.' ' ■''"' '.,: ' . • ; Beda'najbrže'ni opazil m'bje. .zadrege;-pqb.esil je-glavo-'iri^s'i roko zagrebe! "V-■ -lase.. »'Da,'« je. rekel mračno",, »ljubila«. - '■''..-• ".' '.' '.' ' .- . .»Kako.se je imenovala.?«; - • - -. ". ' .' .- ' "' . ^ .' '-'»^ ^.SiTiionka,«'je-abĐtavljaje se zam'r.riiral. ; . ■■ : - ' ' . ' ! ' ■ Le'kakö se more'nekdo imenoya"ti Šimpnka, seiH si mislila;'prav za prafv pa je-. lepo im.e, lepše kakor-Jitk^. »Ste. jo'neizrheHio .. :ljiibili?«. »Recite temti rije'; , .'strast,« je. Tekel in. zaniahnit z' roko. »Jitka,'vi! ste.šc otrok;.,.."-vi-ne moreTft ržižjimeti; tega.. ..« ';;, .' .';.'. .'. ' , ., - - »Niseni-otrok,«: "š,em užaJj'ćrio. iigovarjala': in" skušala biti bolj Ijnbosiimna na ■nekaj, "^ernur^se pravi strast. TX'lis'Jim pa, da se-ini .to ni posrečilo;'čeprav'šem poska-.. šala mrščiti čelov-: - '. " '' ' ■ .. ' . ' ' '.■ ' »Mi morete to oprostiti?«, je ponižno mrmral Beda. Brez besede sem mu stisnila roko. Ti norček, vidiš, saj je tako čudovito, da si že tako zreli Če bi to dekleta vedela — to bi gledala! Jitka, zares? Kakšna pa je bila tista Šimonka? Imela je dvajset let, bi jim rekla, in bila je lepa kakor — Madonna od Toricellija. Ne, Boticellija. Toricelli so neke vrste tulci. Nekakäna problematična bleda lepotica. Talvrat so mnogo dajali na problematičnost, morbidnost in podobne stvari; današnja dekleta so drugačna —- zdrava in prozaična kakor repa; toda meni kot materi je to skorajda ljubše. Od tistega pomembnega večera se je pričela velika, neizmerna ljubezen; skupaj sva se sprehajala v drevoredu ob reki in, kakor pravijo, najini duši sta se.stap-Ijali, zlasti z rastočim mrakom. Potem sem pa morala brez diha teči, da sem bila pravočasno doma, in se lagati, kje sem se tako dolgo potikala — kar je bilo zelo vznemirljivo! V Bedo sem bila.do ušes zaljubljena, toda čudno, bilo mi je neprijetno, ka-dar me je hotel prijeti za roko ali vzeti pod pazduho ali celo kradoma poljubiti. Zdelo se mi je, da ima hladne in precej velike roke, in bedasto in neumno se mi je zdelo, kadar so mu pričela goreti lica in se mu je od razburjenja tresla brada. O bog, kako sem trepetala od priiajenega smeha —.ne vem, morda jja je bilo to le nekaj kakor mučno in nervozno sočutje. Pri bogu, tedaj me je znova poljubil; kaj ima od tega! Šele veliko kasneje sem spoznala, kaj je v tem; toda takrat sem, kolikor se je le dalo, odvračala obraz. Končno, me je- Beda nerodno z mrzlim nosom dregnil nekam v viho; najraje bi si obrisala obraz, toda šele ko opraviva! »Kako ste hladni,« je očitajoče zannrmral Beda; in jaz sem se doma tako strašno sramovala, da sem tako hladna — Šimonka gotovo ni bila taka; deloma pa sem to smatrala za svojo bog ve kališno romantično in neobičajno lastnost, ki sem jo skušala kar najbolj zanimivo uveljaviti predvsem pred dekleti. Še. dolgo potem sem verjela, da imam hladen in nedostopen značaj. Bog ve, zaltaj si mladi ljudje toliko domišljujejo o svojih lastnostih — najbolj o takih, ki si jih le iitvarjajo. In vendar je bila velika ljubezen. Bila sem ponosna na to, da imam svojega fanta, da je za glavo višji od mene, da je umetnik in- pesnik, da ima tako zelo lepe lase in da govori z mano tako resno in literarno. Bila sem srečna, kadar sem hodila ob njegovi strani in je govoril o godbi, o svojih načrtih in sam o sebi. Rad mi je zaupal to, čemur je pravil umetnikova usoda. Najbrže je zelo trpel radi okoliščin, ki so ga utesnjevale, in radi življenja v šoli, ki je, kalcor je pravil, dušilo njegovo umetniško svobodo in ustvarjanje. To, sem si mislila, bom z njim globoko delila, vsaj v kolikor se tiče nerazumevajoče okolice in šole; meni bi bilo prav tako ljubše, če bi mogla skupno hoditi po cvetočih lokah, svobodna kakor ptiča, in bi se nama ne bilo treba bati mamic in izpitov. »Tako zelo me razumete, Jitka,« je občiidujoče vzdihnil Beda. O sebi sami mu nisem imela bog ve kaj povedati; zato niti črhnila nisem, kadar se je takole razgovoril o svojih duševnih bojih in o stvariteljskih mukah. »Tako me inspirirate,« je včasih priznal in jaz sem bila neizmerno srečna. Drugič je nekam skrivnostno namigaval in pravil, da je, predno me je spoznal, živel strašno in zanikamo življenje. »Zelo strasten človek sem, Jitka,« je mrmral sti-skaje pesti. »V vsakem umetniku sta nagon in čutnost zelo velika.« Takrat sem mislila, da je strast, kadar nekomu zagore ušesa in se tresejo roke. Drugič spet se mi je zdel Beda z ovčjimi kodri in s šapami, s katerimi ni vedel kaj bi, kakor Kerub. Ne vem, kje vse to takale žaba vzame, toda v moji ljubezni do njega je bilo nekaj materinskega: nekakšna potreba po tem, da ga tolažim in vzpodbujam in da ga občudujem, kako velik je, samo da bi mu s tem napravila veselje. Prijateljicam fiem se pa bahala, kako je Beda resen in kako da je meni na ljubo opustil zanikrno /življenje ter zaradi česa vsega blazno trpi — kaj vse si ne pravijo, dekletal Čitala sem jim tudi njegove pesmi, ki jih je posvetil meni. Eno sem šele pred nedavnim našla; pričenja se z besedami: »Vedno sam, vedno sam pod zamračenim nebom . . .« Moj mož je trdil, da je nekaj v njej; toda hčerka se ji je smejala; rekla je, da je to 6 de nekakšno igračkanje z bolečino. In tako sem jo, mislim, zažgala; najbrž sem se sramovala, ker me je ta kritika nekje v srcu še zabolela. Ena stvar je Bedo najbolj trapila: da mi ne more zaigrati na klavirju, bodisi . kaj iz Chopina, katerega je oboževal, (jaz prav tako, kakor sem mu navdušeno zatrjevala), bodisi svojo lastno skladbo, o kateri mi je pripovedoval veliko toda nejasno; imenoval jo je Ari,el. Ko je o tem govoril, toliko, da si ni ruval las: da ga baje sploh nedoumem, 'dokler mi je neznana njegova godba, in kako bi ga inspiriralo, če bi mogel v moji prisotnosti brebirati tipke. Kar se mene tiče, me je bilo pred visoko godbo kar nekam strah, toda predstavljala sem si, kako pri tem Beda meče svojo zlato grivo nazaj, in to bi mi bilo dovolj. Zelo sva bila nesrečna, ker se to ni moglo zgoditi, ko mi ga je nekoč bilo resnično žal. »Beda,« sem rekla hrabro, »pa pridem nekoč k vam; saj naši me zaradi tega ne bodo ubili.« V zadregi je zardel in jecljal,, da to ni mogoče, da stanuje pri teti in kaj bi si teta mislila. Nato pa se je izopet vedno znova vračal k temu, da bi mi vsaj enkrat v življenju hotel dokazati, da je umetnik ... Nekoč se je pripetilo, da so naši za nekaj dni odpotovali. Talcoj sem izgotovila načrt. . . »Beda,« sem rekla, »jutri popoldne pridete k meni in mi zaigrate Ariela. Naši so odpotovali.« Pričakovala sem, da bo zelo vesel; mesto tega pa je zardel in zajecljal, da tega ne sme storiti, kaj bi rekli ljudje, in podobno. Povem vam, danes je to enostavneje; pridem domov in s stola vstaja dolgin, tolikšen, da bo skoraj zbil prižgano luč s stropa. »To je Honza, mama,« pravi mirno moja hčerka, in jaz mu dam roko in. niti ne vem, kako naj ga nagovorim. V teh dvajsetih letih se je veliko spremenilo. »Ne,« pravim, »slišati hočem vašega Ariela.« Morala sem urediti še stvar s služkinjo; rekla sem ji, da pride popoldne neki gospod, glasbenik preizkusit naš klavir, če ni morda razglašen. Toda naša Anca je bila do tega povsem ravnodušna. Popoldne, se mi je zdelo, da tega vendarle ne bi smela storiti. Poleg tega sem še zasačila Anko., ki se je oblačila v nedeljsko obleko. »Anka, kam greste?« »Ven,« in Anka pokaže pokvarjene zobe. »Kadar ni gospođe, iinam prosto,. ne?« Bila sem potrta, toda nič se ni dalo več predrugačiti. Prvikrat som čutila, da sem sama doma, in obhajal me je nekak občutek tesnobe in negotovosti; in čez hip bo prišel Beda,, .lezila sem se sama nase, ker mi je srce tako tolklo, in postalo mi je tesno spričo mrtve tišine v praznem stanovanju. V to je plalio, skoraj prestrašeno zadonel zvonec. Morala sem iti odpirat. Na pragu je stal Beda kakor tat. »Oh, vi ste?« sem stisnila iz sebe — moralo bi zveneti čisto neprisiljeno, toda bilo je, kakor da bi mi zašla v.grlo težka krogla; pri tem sem z grozo in jezo začutila, da žarim kakor mak. »Jaz sem,« je zašejjetal Beda, bled in razburjen, kakor da bi vsak hip omedlel, in se po prstih, malo preveč po prstih tihotapil notri. Bil je tako razburjen, da sem hipoma zbrala vse sile in tako čisto dobro igrala mlado damo. »Izvolite, gospod Foltyn« in slične formalnosti, ne vem, kje sem vse to vzela, morda je to ženski že prirojeno. »Tako se veselim Ariela!« »Jitka,« je zašepetal Beda, »vi šte . . . čisto sami doma?« »Da,« sem rekla, kakor odrasla in kakor samoobsebi umevno. »In zdaj. Beda, zaigrajte, zato ste prišli.« Končno sem ga spravila na sto'lček pri klavirju. Z obema si je šel skozi lase, nato udaril s prsti nekaj tipk in končal. »Ariel«, je začel obotavljaje »— veste, to sem jaz sam. To je očiščeno, okopano notranje življenje. Veste, od takrat, ko sem spoznal vas . . . se čutim mnogo boljšega . . .« Pri tem so njegovi prsti udarili nekaj akordov. »Ne smete se jeziti, Jitka, toda tega še nisem dogotovil. Samo allegro — in rondo.« »Potemtakem morda allegro.« Uđal-ifje po lipliali, od najnižjih tonov navzgor in poleni .pO eni sami" iipki do zadnjega'-najvišjoga tona/ »ta 'ni. uglašena,« je rekel mračno,- »in tako -zelo .jo po;. trebujein! "Veste, za oni motiv, kjer se Ariel žraagoslavno-smeje . . ;.Veste kaj,- za-:-igram-vam Chopinov Noflurno.« ■ r ■ . . ■.; ■' . »In Ariela.ne?« ' ' ' ■ ■ ' ■ . .. ' ' ■" »Danes ne, Jitka. Danes.....ne .nioreiii.« Obe roki,si.Je obupno zaril. v lasiä. ' »Precej blizu-ste.mi. Samo iia vas niislhn. l'-tiosim vits,,"zakaj me mučite?« • . ' Videla; sem, kako nlu je rilel vrat-. 'Za boga,-.sem pomislila, zdaj me. h», znova; hotel poljubiti! šBeda,« sem komaj spra'vila-iz sebe,, »torej zaigrajte.neka.j',;-Za^ igrajte, kar hočete!«' ' ■ ^ ■ . - ," .. • ■ ■ Velal..je..ođ;klavirja in se-tcesel'kakor lisi. »Jilk.a,« je zašepetal in iztegijil pri)ti. "meni SYoji-lüadni.' vla-lni roki. .-.»Jitka, saj me'imate.radi!« .. ...■■ . • Od razburjenja 'se "ittu je tresla brada in na li.cih sta se mu jojaSiiii;rdeči-.h«i; '. Bog -ve; da sem bila zaljubljena vanj; toda'v-tem'.trenutku se mi "je z-del" grd irVubog . - - če bi napravil le še korak, bi .ga gotovo s pestjo-udarila v cibraz; '.Najbrže je to mojem obrazu:. Sama. serii' čutila, okoli-.ust nekai trdega ' "tli napeiega.. Osupnil je.i-k t.ako-zardel; da mi ga-j.e pögtalo žal; napetost'v meni je pbpustils'iH. storila bi- kar- kpli," sairio da bi ne ".bil t"ako zelo užaljen;. Bqda' ])a j'e -nekajkrat z-napo.rom -požrl slino, .potegnil, vase^^rak in me' sovražno "pogledal.-»Ni:;_ .lem -vedel," da sti; tak.a me'sqaiika-,«- je rekel .in se' obrnil .k'bknti.' V. mf;ni je Idpelb/;' '..Ne .vehi-, če zmorem danes povedati nat.aiikp, kaki) jni; je bilo;- strašno šem bila jezna —'nase in rianj, in bila^sem na tem, da-br^zupno iäjokain.-Samo.jokati' ne,, sem. si . mislila, samo lie- jokati! ...,.'. • " ' , > - . ' ■ . . . ■; »Pojdite,-B.ed;a,«."beni stjsniK iz S.ebe; »Pojdite! l^jdite!«; . , .- • Okrenil se je k meni; njegove oči "so bile''soline, brada se-iiiu je'tresTä in težko je-požiral. Strj.šnb-mi.. je bilo ob misli, da'hi me-morda poizkiisi.l .poljubiti". »Tak.' pojditiä v'fendai-,'« sem-.k-riknila solziiih oči; in ko-so. še za-riji)ii oprezng, imorda pre-..-jieč. oprezno, zaprla vrala, sein gl-asnö' .zajokala.' Zaradi ponižanja, -i;i t'ogot'e . ::.-..in morda tudi .sočutja. ' - . ' ; . - .; ' ' ' ^ ' . .. .' ;; ' -'.. _ -. . " PotSm- šeiii" mu hotela -iiap.isati dolgu .pismo rie. vem več, 'kaj vse. spin •mu hotela pišal'i,"meriila..sem"mu'očMa njegovo obnašanje iü' mu obenem .o.đp"ušča:i'a, ■'.—.'..skratka -ženska •đipiomadja.j.'prpsen.eU.j'i'vo je, kako. hitro ^takšno;, dekletce dqzori.. '; 'J'p.da'prednö seni pismo odposlala.-me je.'srečal .na, .ulich'Šla sem' .Z, Manjb. ih...n'alaš'č •sein' )i .-si^j^^p. pripovedovala' iieke' ii'eui75'no.sti'->'da. br «i-' .ne piislil da mi''je t'ežk'o.;-toda od'straliü.ihdjubezni sem čutila, -kjiktf.ini-.je feiltf'^jrce' .prav v .grlu..; B.eda j'e-■pdzib.avaje's.e;'šef ponosno in'iiža-Ijeno mhno; ne'da.bi-, me pogledal.." .. '.' • •Majjjaje obstala z-'izlmli^imi •oSti'i') »Jitka. vidva •ne^govftjdtoVež'^ Prvikrat v življenju'si nisem znala izmisliti-.-ničesar,--'s čornef bi! .se-Miko po, stavljala pred tovarišico. »Ker j'c zopril,« seni Odgovorila tt-.do. »Zoprn.mi je!« V ■naglici sem-izprcgovo-rila 'jn bilo-je-res. Manja je pravila pot^m dekletom, .da «em, bila .pri tein.bleda .kakor.,smrt. No, ne -vem, .tođa' med .nama.'je bilq- končano.-Sanio-' «e-enkrat sem 'jokala, ko sem zve'del'a, da je"s..prezirom-rekel-Eli; »Jitka.?- Takale mesqanka!«'.. ;.- -' .-. '-. '-■ / ' .-. - - '- '-' ' . ; ■ ; .--.'- . 'Zdi se mi;.'da scni povpdala več .i?; sebi kakor ■pa o;gospodu'Foltymi! Ampak,, 'saj -menda ne 'gre drugače; takiat-.šetn bila m'lada in' mladi ljudje so za-v-.žeti m»b'gb . bolj sanii s seboj kakor s čemer knli drugim.; driigi ljudje .so jim le bolj primisri, na katerih se osveščajo Svojega lastnega.življenja. Zato inUdi lj.udje;'nisO;preizbirčni v iskanju svojih stikov, vse je bolj stvar slučaja in'priložnosti kakor pa. izbire. Danes, si jni,slim,' da nisem bila tip, 'ki-bi ustrezal EöHynu; on je bil resnično uriietnik,. po-- svoji -dobri in.si: ibi-plati'nevsakdanja ih-pesjniška .natura; bil je nežnejši, glohlji^in občutljivejši kakor jaz, čisto' preprosto in ysji"kdaTije dekle.' .Najbrže je imel p'ray, češ; da sem nieščanka; danes .me to ne. yzne'inirja in'sm.ejati se moram,'ker itie >e • to'tairaf bolelo. Vsak urlaij ćlovek si-o. sebi Bog W kaj'vse domišlja. Morđa jne j'e •pri njem ođbijato tu-ii-to,, kakor.'iii; rekla irioja }i.čerka. da je bU .Uikö>gErom5.erro- . tičen«; kar/pa je-.tilb del njšgave ekšaltirone in'iifnetniske nature. Toda kadar se'. spommjn,'käko..rneroden ili smešen je bil, ;kadar .me'j.e."hotel. morda šamo^poljubiti, , .si Iiiisliiii,..aekle, tale pa'ni-bil-v lem V^ru prav niž bolj'izkušeir in zre.l kakor li; najbrž L'i je'hotel le.inip'oiii'rati-s leili, da! se je'kazal .kot-bog .ve kako'velik zapeljivec ih grešnik. Danes' bi ti pibrda rekel:- da šofira'dirkalni "a-sto aK pa da sodeluje pri kakšni tajiji poHtićni. organizaciji. Pred dvajsetimi .leti je Bila- •v .niođi literatura iii • "podebne stvari. C'äsi se menjavajo, toda^ mladina- še mora'vedno."ž;nečem poilašati • Ili bahati,-. čej)rav vsaka generacija š .Mrii drugim. ■ '• -' Erika, T<)m<) ili njegova mati .• . :.•'•- -,'■ '. ; . Mi'.li c a.',Š..-0 s'.t rD^v š k a . ^ ' - ..;. . -. ■ Pođ/žgo'ćim, pol8Uiün'.:Soiicein.zdi v plitvi-düli'm;majlmo,.>ü!o-.mest&, ki .ga ko-' . maj ločiš' od sivorjavih kraških-tal;- V sredi-Je zvozlaiio iz tesnih 'vrs.t s-tarih. kajn-•' nitih liiš,'na robovih pa se i-zgubljajo'novejše, in'svetlejs.e-med 'pr'ašne -vrtove, med-' , rjavkaste-travnike, hä šulm-bledorđečkasta'pblja, kjer ze stoji-'tu pa-tam slabo.-pie - • : .pleskaha krnela hišic ■: . ■' '-. -.^Jad'ki ■ Ji Je-. ši{ii,ce- -Haj'e;..Byli'enja z ■■ pdte,'nki-_'- J '.y' '... Me'gi'B'nb-;-n'emo'Hi^iio' žene 'v:ye'viiili- domovih;;Le '.re"frd .'čiš^-'56.'casa-ud-ari .y . '.- Utiujeno tiši'ri'p I^olkel .w^ d»obnp, skorajda ..-Samo-v' duši yzdjiitiajo: : Otroci pa' še. ■b'režskrhn.o.A -v predvečia.-' soiice' :popusčati,..-''že . v. |ili: z'a.triirgbli pp steMfiiii i.z -i)iš,.'k'i še izg'iiblj'äja'.v.po- ' . : - 4Ja.."Pri'-siu'aencu,'.ki.ztte^ sicer .le, v kaplj-ah daje -vpdo./s.i) doljSa skriva!iiš'ča', p-rilj .,^eni:;kptittii.-.'i:- ' ■ ■;Nrt''coj se'greij'o spet ehktat razbojnike iii-.žaiidarje; zdaj'sd---,se''potulinili, .zdaj. ,. ipert; zazenejo, lirik, in: vik. Mei| iijijni je. Er.ika,,.^iibka; glavarjeva bči' iz. bele ,yiie, pl) . ;' ^ve■liK■:cestt.VV tek'u-sć A'iie razpleta; 'k-rikör-inetüH.. . IJi frfot'ajo rokavći"belega.p'red-iiasnika,.-nežna--lica.-ji rdijo.. Za njo se-podi Tomo,' - tistl'Tomp-iz pritlične-.hišice, nedaleč odučile. Privezal. Je bil kozo trdneje k mlademu, 'žlahtneroti kostanja, jo .potr-epljal pb-hrbtu, kakor bi jp. ptosil, riaj mu iie dela sitnosti,-in odhitel med . otrö'ke. Zdaj lovi Eriko,, vedno'najrajši lovi'prav . njo'.. Niecove sive oči vri'skajo, svetlopcgasti obraz ie Ves-smeje,'ličnice se zdijo še .: ^iršk -Nfekoli-ko 5e"'&ifca..lttid.üje,-bÄ od «jeg.a, kito 'si-mpi^a s'pet s^lei. : . .})t;m|ko'-'ive'ređnjh;^ . .. . ^ K. ...:', .'..i' ^ : ■ ':.v »TdMpoiš^^ Vrt ajpihooci 'zatnye:.^ IdSeskj^zä^trito .. -nMbma'z'dirja-h.kdzij Jp 'odveze in že"hiti dörtj'o'v' za-maleTinim klicžin'.''šaj -clobr.p ■ ' -. ' .'.Sltljuči .s.e.'ji6d: težkinla.škiopilnicama,', jii 'bdlb-ži: 'si :fMidahiiej naj'o .zaliva:-; zaliva.. od' stildenca v_ bMž.nji gl-uheli- ddrnevajo-'zmagoslavm kriki in .smeh/ Ob mrakii. se ,';■ v.'Štro'šlsvkritžam^ : z'.aiiiirajp.' Ko.'bffiiti nijjosleđ ttidi ^seđ'ijii'-žfe žeinft p'r'ed .'hi-.. . šaroi ifci.ia Avbji-ščiJr irt'krhmljajrt;,''ludi-.n mati je.-z lijimi: tenini- kuhinji ': se a«.tiplje-'đ0 skle'de. -z-vežerjo ^-"trije 'iiez'abclJen.i''krQriip.irjl- sd v.iijej. Natp'secTp' na nizki kamen pod oknom in prisluškuje utrujenim, bridkim pogovorom. Od časa do ćasa jih spremlja nizko, zamolklo grmenje — tam daleč na fronti je top spet izbruhnil svoj jekleni drob. Z ostro večerno sapo z gmajne prihaja grmenje zdaj močnejše, zdaj samo zadržano kot težak vzdih. Toma zazebe, kakor bi vel v hladni sapi dih smrti, ki pravijo, da kosi lam na daljni fronti. Iz noči, iz strahu, iz zla vstajajo nejasne predstave, ki tesnijo nedoraslo dušo. In ni več brezsltrben otrok ob takih večerih. I.e strah je še otroški. Bliže se stisne na tla li klopi z ženami in naposled zaspi, da ga mora mati buditi, ko odhajajo v hiše. Ko nekoč o mralra Tomo spet zaliva grede pri hiši in je že potihnil krik od studenca,, se izza kupa kamenja na vrtu počasi pojavi glavarjeva Erika. Obotavlja se. Gleda v Tomovo škropilnico, ki iz nje teko zadnji, nerazkropljeni curki. On pa ne vidi, da je voda pošla. Lačno se je bil zazrl v kos belega kruha, ki ga Erika drži v rokah, m počasi, skoraj ponevedoma nosi k ustom. Tedaj izteče zadnja kaplja vode in Erika se začudena ozre v Toma, sreča njegov spremenjeni obraz: živalsko poželjive oči, polodprta usta, napete mišice — in roka s kruhom ji vztrepeta. Ne razume prav Erika, samo zasluti. In z bolestnim izrazom mehkih oči stegne roko s kruhom. Fant zagrabi, stlači v usta, pogoltne v trenutku ves kos. Nato pooleda zbegano Eriko, močno zardi, seže po škropilnici in zbeži. Že se spet vrača, se ključi pod težo, se opoteka po ozki gazi med gredami. Erike, ki še vedno stoji ob, kupu kamenja, ne pogleda več. Ona ne razume prav, samo sluti. Tiho se vTača domov, premišljuje. Nenadoma se prikaže pred njenimi očmi kos črnega, svinčeno težkega kruha. Tomo ga je zadnjič jedel s takim veseljem, češ, danes pa imamo le kruh, čeprav je bilo slišati, kako je škripal pod zobmi in je od časa do časa izpljunil drobce slame. Da, da, zdaj Erika ve. — In pod večer hodi odslej večkrat k Tomu. Skrivaj izvleče izpod predpasnika dober grižljaj. Daje. Njena kretnja pa je tako tovariška in samo ob sebi umevna, njene oči se tako veselijo ob njegovem zdravem mlaskanju. da Tomo nič več ne za-rdeva. Čemu bi se sramoval? Glavarjevi imajo vsega dovolj, ue ho se jim poznalo, ne. Erika pa je od nekdaj njegova prijateljica in kolikokrat ji je že bil v pomoč, zakaj bi tudi ona ne storila nekaj zanj?--- Nekega popoldneva se otroci umaknejo pred poletno soparo v hlevec ob hiši in si v slami uredijo »stanovanja«. Fantov je premalo, kdo bo punčkam za očeta? In se domislijo Toma. Pa res, kje je Tomo? Erika gre ponj. Toda ključ na njihovih durih je obrnjen, vse tiho, le vroči puh sonca občutiš. Iskati mora drugod. Za vrtom na njivi ga zagleda, kako vihti težko motiko ves rdeč in moker od potu. »Tomo!«-Tedaj se izza koruze zravna čokata postava njegove matere, ki je prej ni opazila. Njegova stroga mati! Dekletcu je nerodno, gleda, da se čimprej izgubi. Tomo si ne upa dvigniti glave, dela dalje, le od strani vrže za njo trpeč pogled. Saj mu je komaj deset let! Šele zvečer se srečata. »Ali ni zelo hudo, tako kopati v vročini?« »Je, seveda je,« odgovarja Tomo in se samozavestno smehlja. Pa je smehljaj vendarle skremžen jn z rameni skomigne, ko reče: »Moram, ko pa sta oče in veliki brat na fronti!« Erika občudujoče pogleda prijatelja, ki že nadomešča odsrasle. Vlačijo se meseci, ko so ure od obeda do obeda lačnim želodcem neskončnost. Samo v igri pozabljajo otroci na glad. Toda Toma začenjajo dražiti fantje, da se preveč briga za »babe«, zato se mora kakor prej izmuzniti z zvijačo od dela na vrtu lali v hiši in še paziti, da ga ne zagledajo fantje, ko išče Erikino družbo. Včasi preži od daleč in se približa le, če Erika rabi vej za steno »sobe« in jih ne more odlomiti, ali če je kaj izgubila v travi in ne more najti, ali če se zgodi kaj podobnega. Nenadoma je pri njej, da se dekletce kar ustraši. Najlaže pa se shajata, kadar mora Tomo kje zunaj paziti na kozo. In znašla sta prostorček, kjer so zadovoljni vsi trije: Erika, Tomo in koza. To je njivica in travnik nekoliko niže od globeli. Gosta živa meja jo loči od ceste. Povsod drugod 10 je borna poletna trava od vročine suha in vela, le za mejo stare samotarke je dokaj sveža. Menda se kak curek s studenca odteka sem. Komaj Tomo od dalcž zagleda dolgo, sključeno starko, kako zapira leso, že pomigne Eriki. Nato jo opazujeta, kako odhaja s svojimi štorkljajočimi koraki, z moliko na rami, a 7.a seboj vleče čudno majhen, skoraj otroški štirikolesen voziček. Urno zlezeta skozi skrivno odprtino v živi meji, še koza se rada potrudi na mali, sočni pašnik. Potem sedeta v hladno senco slive m nemoteno kramljata. Le od časa do časa mora Tomo nategniti vrv, da bi se koza preveč ne oddaljila. Mirno sedita in govorita Ic šepetaje. Skrivnostno lepo in tesnobno jima je pri srcu. Saj se utegne zgoditi, da se starka povrne, kaj če zamahne trda in čudažka, kakršna je, kar z motiko po njiju! . . Toda o tem ne govorita. Rajši o šoli, o sošolcih in sošolkah, o govoricah odraslih. Erika gleda navadno v travo in trga z mehkimi prstki bilko za bilko. Ne more prenesti Tomovih sivih oči, ki sredi žarkov svetlih trepalnic vztrajno silijo v njene. Le od časa do časa se zaupno ozre vanj, v njegov dobrodušni obraz s svetlimi pegami, v njegova smehljajoča se široka usta z drobnimi zobmi. Tako ga nekoč vpraša, kaj pomenijo sveže, s kredo napisane besede na zidu blizu šole; zraven sla imeni sošolca in sošolke. Erika sicer ve, da se imajo fantje in dekleta radi, toda tisto? Nekaj tujega, nelepega zažari v njegovih očeh, lica temno zardijo; v spolzki smehljaj se naglo prikrade težka zadrega in oči se mu povesijo. Nato spregovori s spremenjenim, hripavim glasom: »Kaj ti bom pravil, ni zate. Grdo je.« Tedaj zardi tudi Erika, dasi ne ve prav, kaj je zagrešila, in obotavljaje se začne drug pogovor. Ko pa je sama, se trapi z novimi pojmi in novimi slutnjami. Sklene povprašati drugič rajši dekleta, da ne zgreši pred Tomom novih nerodnosti. Naposled se ulije prvi jesenski dež. Sivkastorjava pokrajina se pogrezne v še temnejšo puščobo. Edino mršavi travniki poslednjič rahlo zazelene. Ko odnehajo pusti dnevi, se nestrpni otroci spet iisipljejo na cesto, spet v globel, čeprav zdaj studenec glasno šumlja in se stopinje pogrezajo globoko v mokro prst. Spet se igrajo irazbojnike in žandarje, spet se Tomo podi za lepo glavarjevo hčerko. Nekega dne sta že daleč od ostalih, ko jo ujame. Naglo seže z vročimi rokami krog njenega pasu, jo stisne k sebi in sikne zasoplo: »Ti, samo ti boš moja žena!« Nato jo prav tako naglo spusti in zbeži. Erika stoji z zaprtimi očmi, začuđena in preplašena ponavlja njegove besede in ne motre verjeti. Kaj takega ni pričakovala. Žena! — še nikoli ni mislila na to. Dolge tedne se ga nato izogiblje. V igri pa se le najdela, toda tistega zaupanja ni več. Tomo pa, kakor da ni nikoli ničesar dejal ^ in tako postaneta sčasoma spet dobra tovariša. Med tem je jela pozna jesen grabiti z revne pokrajine zadnji okras — listje z redkih dreves. Topovi so od časa do časa še vedno grmeli, glad je kljub darovom jeseni kraljeval nespremenjen naprej. Nikoli ne dajejo dovolj kruha trpka kraška tla: od drugod pa zdaj ni pomoči, vse le za vojaštvo. Po zapuščenih ulicali, ki jih že dolgo niso oživljala ne vozila ne veseli sprehajalci, je nemoteno šarila burja. Tiste dni je jcl trgati leni. jalorf čas vse gosteje mrtvaški zvon. Umirajo mladi, krepki. Stisne jih kratka, brezpomembna bolezen, nobene odpornosti ni v njih. Žene sloje ob posteljah praznih rok, nobenih krepčil ni za bolnike. Drobni otroci gledajo v preplašene obraze odraslih in senca lega na njihove igre. Bolezen divja že dolge tedne. Nekoč se vrača Erika s sošolkami proti domu. Ena od njih nenadoma obstane, ostali z njo. Poslušajo: nekje daleč valovi zamolklo bučanje. Tak nenaden hrup sredi mesta! Kakor besneča voda, ki. se zaganja v kam- 11 llHe stene,-2:a'Inj) pöjehja, a se znd-va žazčn'e-še litije. BuČAnjc" nar'ašea, se bli^-"'^ ■ krHc-neštetih, glasov; Po hrbtu-otrbk za^ „., ■.•..■ ■ .;.■' ■ ■■ JteHicc ;pr{i.šne'..ceste vse .čtno Ijurli, same" ženslce.. Nekaj stražmKov skuša- raz--l)iti str-rijenb množico-. IVpLetež. Nič ne-morejo proti razkačenimi}, naval-u-žena, ki! 'se borijo-s -pestmi, .đlepo bijejo.- Dekletea. se zaženp v-divji .-beg ppati doinu'. ' ' . . ■, - -Erika je^ vsa iz s'ebč; Njena, drobna -bi'adica.jiemarno -trepeče; Kljub .temu j,i ne da,--da,--se ne bi V teku ozrla, saj ji je vriše že blizu za"lirbtem;-v strnjeni-gne.či hir tijo žene, kričijo iz.hčipavili grl, vihtijo roke, grozijo s pestmi. Razkačene oči, ku-^. ■fe'trayi l.aSje, pljunkiin-kletve. — -brezumnost.---.- ' .; , .. .:. - ■ ■ '- ' ' .. : -Šele na cesti .bližu doma ne-ha teči.. Žene .'so -zavile nfekam'v-drugo u-licb. Zdaj dobiti Toma. .^sa zasoplB sprasuje-Vpretrgariih st-avkih.-Oii pa se. 6čilrio -ne razburja preveč,_le njegoye vedTio''S.e s'mejoće: oči so" tckrat resne in stare.. Özre' se pn-. -ocsti ndyy.dol proti" mestu, od .koder, ni več čuti kričanja^, in utrujeno-z^nialiiie .z .roko, češ, stara.pesem. >>7-akota,.1)o!ezen, knih . ■ ■ ■ :Skupa]' sto.pkfa-'pbE^i-.prötj domu.sunko'ma.'obäfäne, natö.-^se. 'opdte'če. .Nekđo.'ga je bik neusiiiilj-ftno sunirođ-'zadaj,. Rrika.sV'zgr'özr -'šaj^g''!«- nje;-. gova ma.ti;. vš.a. spremenjena, .eiia'od onlh.^ K^^ je'od vsega'presta- . nega-, kako 'ž.ivalslfa-. u-jeđljiva so ;lij.q-na usta. .v'es rfjen oBraz.-'v .-oky>rii--.razmršcnil;i . 'IjaSj'.ki. so-.ji V rn'etežu zleizle-ria .liliiik. Ob 'strani šlrlita tenka: Xo'nca- kit., •,' ■ . - -. ■. Nikoli ni:bila prijazna do Erik«,, zdaj; pa jo 'oplazi s. pogledom- žehtečega so- „ .,vraŽtva"-in"-si.kTi>, na sin'a':-»Pofeov. s;e- 'spravi'^.-be'd'a]?!-■pplieaji,.,.za ; koš&k.' fcriihar;ti, pa-'se/ spfehfijäs.' s^toliÄ-.'gflsposkpr td-đružba- zatS, ;iiia;j-;'đrkgi'U/ ..; ; - ■ In--k;er 4tpji.:-T-p.iiio'še TO iikopänj..;ga';v* iia.valiuje?;e.3!neya sim'e.',y-Iirlj.E't,'- -'■'đa--ybtlD.-zadQju.^ 'Tpmn.'-steč'evsklj.u-čen^^^ 'peK.:-'-'/' ''i:'-:':-'. . : . Enlia'-pxid.e đ'oinovi s sb-lzjilid' V 'öe.ehr:^ zmeni' zaäio;,'i(D'i;e'liödi ; ^ po-sobi gof- !in iJoi, innti .^aj.i^6b ■.pogrnjeni', fnizä. kjetf .čaka kosilo,' .n.!? fl'a; bi' Kdo-. '.-njisliKnä .tQ,.jđa jt-se-ga^dOtäliniV \:".- Zu' -'"'U^ .' ■-■ .''■ ■ ■; ■ .■.'■• ■: -'ä>T.fe-.;obie3crie .zcfck;e,'i'.,^o';iibil(;^i5j"'.tft^ . bj "te ibale .dobi-ie'-v.-vpest: in .'-lato!-; 'kajTieiije^präyiSf' . --V',-^ _ ■'-'■:..:'';'■■ , ' -"-' • ■' •.-.š->pa, .da jrasti .nife.,- s'äji. v^diš.; Sic'er "pros:e'č ,-.naj/bi-:,dajal .y.seni.,-'sa.j',Sp.sk"la.di9 --takij-jevöa,..dävbi.'i!:e',ihiel'.-iu '' ~ Glavairj.u..drg^etajö .ihišice--^ -y sebi .'bori-. . Eriki, s.e zosihüli in m-olčc ih neslišno odide jž -šobc.^^ - .- ' -. ' - ■'■.'-.,- . ■.. ": ^- .i-'.Tođa.živeti^jd.tinjba;-živeti ž ys.'akb Cen%.K.p.';ni'č--ne.'žalefe svoj upöl-, uk]Qni};b -hr'beV škušaju'iztisniti hrano'.za otroke: Tudi Tom9va. inät-i. ' Pray gl^'äncl -pfbdaja, radič in'.solato. Ne-za denair,. za nekaj -koščk.o^? sladkorja za na-jmanjšo d.«te: .Tomo mora neko, dojioldhe, ko matii-- ne .utegne,- ncsti'rzelenjavb Eri-, Knn. ni ateri..'Še nikc )li ni bil v njihovi hiši; Sprejfne ga tiha, liladna'-yeza^ štop^it:e.-v prve nađstj:ppje,.k'j€r je njihbvo-.stanpvaflje, ,so yse":poT5eli da-ga-^je str.ah'stopiti ■ iian'je'-®';bbsiiöi--Tiagaini-;-k 'drži-'še blafo .z" vrta: 'Pozyb'hi';:"'p.eJle ftiü:'ödp,r-e; ^'«topi :pb .gps^o.;' -y -JrediijĐ. soBo' So. ostala Mpijta' i.h!-Tqni(j- vi'di fytiS'diko/j.olo:'':: .' fivetel.-p;a-rket. ki 'zroali,%pohi|ti'6!.': svilene.;-£aves^ in.;,k'ii)ei.;;-^.,kako. '.%;đo.vjto i; To'ino nikbliryiffel .ta^^^ ', .-Erika:, i5p'|j03i:-ö;..ji^ pj^!-. .Sl-ana-r^-a^.-jios'taae^raška^ .:čriiegđ^ .ci'dprtega:ogrnjišča, fA'-bgaifte rnize;-.i"pn.čenev- ? .7icQ,. p sPeđe Ina ujef. . izlirii^jciijh .žlic^K'.Icže .jićia^ vi!':-'. :-■[■ . v'-;'..-' ■■-.... ':'■'' . '. V hipu.jazuine .riiri g.asp;a''irepri:jaž;na:'. •Šele, z-daj'. 'še .spoaini, 'da ..'j'e-: Eri-ka; pretrgal^ pogpyp'r z-. tijimj, kp sta sc'dplii y 'trayi . - .BKjni"-đpnia.B^;iišJce. lia/.pknu gfiiya^evegfc'Ha^ -■'|o je'.zd'aj'-j'a^nb iri !yj:edu! ^ v-:'.'-': V'\ y'-■ -..PbcaSi -.se wäcä'-'pö.lj'aUlv-'si'opiücäH'. in ne' fhisH- več nä-tp,Jđa-šo'b'oi.e.-.kof:.sn.cg.. ;GeTa':8tdpin:]a:se'Đđtish'e;yanjey.-Pr^^^ iiayega, usodnega ipomanj'a: ijied ine-'. 12 iro.f.-iri "Eriko üa; Vratav S svp-jimi .Tiosimi-, nogajni Tre bom smel nikoli .prestopih uje-i■ra!(.-;; ' ^ ■■';:, ' ' ■■ ■ ' ... .Odslej se izogiblje-dekletca, in iger: Materi ni, Ireba več. kleti, da siri nei.mara'. _ .Zfi. delo..;... , .. . ... :. • .. ' .. - . ' ■ ■■■ ' Šeie,ko..Tpriio zve, .da" .se'glavarjevi neiiadoma odselijo"/-zakipi zudržana ""bole-čin.a z vse "večjo močjo. . ■■ ,, •" ' -. : ■ 'V •temnem novembrskeäi" jutru [zapeketajp.pr'ed .glaVa,rjeto' hišo konjska, kopita.. Erika si :poman:e„oči.' Med. tenl ko ;še,.počasi žav« gdlioda iii.se-v^-veseli vožnje po., , ^laku,-iiovih "krajev in-..n'ovega živi-jenja,. si nekdo "v-hišid ons-tran ceste preplašeno .in neveirho ponavljai z vsakokrg.tniji'i bitjem area: Erika .gre," Erik a.gr£..Kako rad ■ bi .vstal," Se splazil, k ograji njihovega■ vrta in v švetloK .svetilki'poslednjič razbral njeno gibko po%ta'vlco. Toda zafcleil]eüa".so'.'vrata..üß":v tesni kćunri" .poleg inatere-'še . 'troje sester .in mäü brat, ki koj'zaveka:, če sele malp premakneš." Zbudili.bi.'S.e in '.vsi bi vedeli. .Tako' dvigne.-samo glavo, z blazine,, "da l?i bolje cul.. 7/daj:-T-.vk6nj.je .. ' potegnil Pekef se" izgublja y daljavo." ; . - ■ '. ' ' '.'. . ■' : . ■ .•. Njemu:.ni.'o,stald 'ni&'Ä"ru-gega kako/ vsakđanj'ivbfezm'stiški.j.olte. .Ivo'se. je;-,sinoei'\' ■ ■ P9.slarljg.la,.od 'sVojih .'lovarišeT:-in lov"arl§ic.''Stisk,.iakor vseiw.dru'gim. >JjNllAt)li .več ■ je iie bo. nazaj ':—«" 'V'e'Tomp' iit tesnö.ba v ;pr.cu, tako , strašna ;tesnöba„dfl bi z "brez- •' "uTiTno močjo "bil-,edt"rdg-"scb"e, du-.bi razgnal, uničil ozke.. .^uŠ0Če '..ste'ne' zatohlG^'jcanire. ' ■ -Noče, pa" le ne jiiore drugače.: Silisrie'.glayo v'blazino-, .da gane "lil čuljj in joče.:; ■'•;.",'':' -.'Niš-"zvezd J;e-> pftroifc.-.daje,. tišini nje-go^^i; notr^n jp,st,i\- V'č^si' itopi-p ''.Vica.".iTojiip š.^-'^e'laV'.'p.orasčn-je .uočbj;.. stlj"iiSeii-,, pod ..to'vorolii. .prćmika"s-s,unkbm'a,.. . -i: posled'njiin napo'rDiii-no'gevki .trepetajo .öd,'üXa:ujenöslL. Bövj'htr iiepi'etr'gc^ pbra,-; ■': ..čtm"(lvaTbj.e""-9vS"firailii .'sefej,\tii0j:eČ6-'.nezadrTO'lj,sWo-.' ^::-t)4tili' yisc •■zbpr.tc-'ftkuSi'-'rtiiđ.a -tor'-;".;likpv di'šega'do .grlÄ.-Zaman je',ti"krp"■ V""/.'"■ " .' "-.'^." ^^^ Kakor da- -blje.-še '^'"ednb.-zvenket čašrrazbiti-li "oh-zidu., v lij.egovo.'faKbolplo-glavo;/: \ '. .': 'Oit^ni'ti'.'se jirft sevedđ tti"'inal,,.iäuseilim^"tD'<'"ä"riieri^^^^ . giiieha, :kakopak-. "Jii :niti poguma, ni imfel, da "hi si- .bil -to pi'ej priznal, Nasprotno;" ' iHislil je/da .je/ys'erjo "vsiljivo, posfavljailjš pred-.^-d-rugnini čisto naraVno!. — Vrli v^ega—■ še potraten denar! -". , ' .1. . :. - •."." ' : '." . ..... _ ' ." ' ' .' ■Mat,i--pfi nešteto,-gub, .s"amo ha -širokih S;trlečili 'ličnicah nfe, -trdo jiucgsani- , ■lasje ,pod Ijedninri kiticamii ki ju p.oa«ljšuje s trakom, da bi jih še mogla, nosi.ti knf W£'n"ec,"6krfi''g';p!lye: Oče brldet 'iAraz, večiiS: tbzte' iiä'd'^hpleeiijaml',-^^^ jih'jfMa-''. i l^zei':-y' Tk^i.-, In" .sefte^-^' .f k.ako.'-zelj.hinti in.'iAirati.iWäl^ .."irpjna.^Jeiu.tnijW ,Se.^s:jP.iI';xalwj; -priN^^^^^ 'ž, š,4'č6la'S"tilnjk:a-r:.K^ piiii'.4>lc"';": ' slečili sV liiGi'C,:..mßsto".:se -počasi" d'ddaljuje.'.;0'l-eda- jn, "dalgp .tie vid;.. Nsippsled -.-ga:z?:- ; ""; šč,enji]0 ,pči, "-se;;z'av^". slike-;' y-cl-ilc.o' :ti'iili zaiitevali globoko razdčaral-. .Po .tem namreč srndle valiti, sä- : Jno'tiste žene;-ki imajo j'akultetiio izabrnžhg.' ■j-nfidAlje^kakty dro'k'o^rio• irmrije in -öpriwljqjd, ■ ..s^cirnostoj^.slnzb.o in: podijo' samostojno o-brf:, ^r knfiro^jjhßuj-efö'.davek.'] ' ■ - '.■.. -'.' '...Kj:-kor vidimo,.-izkljudiije.'načrt od -volitev, ki p.ređstavl-jii.ip pogoj za politično, en.ako-... pravnost,, .veliko" večiiio, ^ž^n,. .'o-' katerih' ne ■ mor^' riiKče.^lii^.Kfe: nlanjvreilne: ..kb.f -Žla.fucc .'naroda in države,-;: , -- -niti:. man|:-.'..špn .. kalwr ':s6v tak,o" 'v/pravifcei •::'■}'■. 7".- -.In 'nap.osled. pruie 1«-' .g«-.. ipčidinja-. " Po ljira;^-ri::r?'; M ; s.e> bd- idp Čizti^Jial- • jtku, ..Žeš: • • m ati ' ..tiMa.'"--p'rdvzy}|enci>:nalo^^ ,kot'''.Vzgo:>i;te]fica-; ••• .svojih'ötrok-,. Ha bi ji pristpjaio-,-da bi se baT--. .vila.'s .tako :nečedno; zadövo,; kakor je. polf--V.-tika.' Utegnila' M' 'tu3i "ji^^mal-jät-i--^SV^^je- • matefin|ske; in'..dražipške 'dolz"nösti;;.".ko. bi so. ?D.n'iinala;'.za..^javna .j.pr'a^ . ntV toV'dä -pbUtik'S' ne .š'rfl'e -biti'-; neredna' Za- • deva,'"taki ugqyori._ ^e; drže-.-Ravnq^fcTäler-i ' br morali p^i^nati- vse- prg.vice- drža-vjljana; .-će .'hočenro'.- da xse lepe besede, .o. materin--' ' stv-Ti . ne "ostanejo ved'no.-'le _ p.uhle. .-fraž.e: Cudiio j-e. dg.-prav ta drtižba/ki y;bf«odah: .näkq--visoko"'eenfc .nVater.i'Jo-\pr^re'tedaj,'" ko^^^ . ■^än'j e^ ■ iü. j t ^irizna ti", eiiJikoprav.nost.-,.^ Tpd.a- >.' ^'tüdi •/^^^^"•lu.nkd :rialog,e-/maip-e,.\d "pR'SO pac'.toliko--važrrR,;dq • '"■hr. '4n^ati.;,.'-srnela ;/in; .morpira. ■so.bdlo^fi;^ • Tijer vše./akTepH- -o'i.yä^^^ .otlroU-' b": zaš4it,i\.'. ■matef.e'-.kot delavka j .o gojst\-ii/o ^avkili iul-.. ' .i^g] e^"- tega'-je; .p.a tüdi: ^östetö" 'ii'i.qtcir,.: kl- ""' .'lašlhini đMoni^"vždržuj.ej0'.4Ti ' .,t-e rj'ö"zaslužijo."-Vša"]..■{qlfko{:'prav)č,VkoV-'jjh. ' imajo 'riiožje? ," ;. ' • • " 16 . še "bolj liVa^eVanJa' pa je yredna' zaHteva' pu 'enakopi-aviiosti tiste .matere, ki nosi poleg materirfskih •. dolžnosti -tudi vse breme. ■gospodinistva. Težko, da moški raztancjo, kaj.-.io pomeni, 1 koliko premagovanj'a, pritr-gövaii'ja pri lastnib ustih,' koliko nezn.osnili skrbi' ..prenaša večina našib mater-^ospödinj' ■ pri današnjih pičlih dohodkih. Zelo:se''moti, kdor misli-, vodenje ..gospodinjstva ni potreba razumnosti.'.Vsem tem daje- najboljši odgovor Masaryk, ki praiu: '»Mislite-. resnično,-'da delavčeva, kmetova", - profesor--je'\'a, ; -uradnitova žena (tiji'ej., gospodinja), ki .V.-pcftu-svojega obräza vzga.ja-peL otrok", pri svojem delu manj,",inisli"'nego njen mož . kak .".suhoparen ^ ali- tudi nešuhoparen — učenjak. Id" se je naučil:svoje- intelektualne obrti? Mislite, .da p.omeni -mnogo, študirati. "že "Saüio pd š'ebi .innogo misliti? .'. ..'Ne daj-.nto" se varati, da bi" človek, ki nima" akademske izobrazbe, ne. mislil. l^Iavčeva žena" često-več misli nego mož,-ki ji v soboto položi-par goldinarjev..iia-,raizo, ali. "ufadnikj ki .^prvega"-žeiii ižplača .toliko in Joliko-.— pra-1'im, ti.' goto-vo -ne. miälijo tolikiD kakor. ■ njihova neugledna^ od -nikögar - opažena, -.od jutra do 'večera zaposlena žena,« ".-"- . Prav za prav "so vsa-.ta dokazovanja o neupravičenosti volilnega .načj-ta; "ki.- zapostav-. . Ija največja --skupino žen," nepotrebna: vse-- žeiie", ■ ki čritiuK) pravično; ki si-.zamišljamo" živ:Uenj.e tijejeno "na deniokratičnih- teme» Ifjb, . "odklanjamo tako okrnjeni volilni "za-, k'on " prav " "v. imenll--te demokracije, katere-o.vnova'- je P'olilična in državljanska enako-"-, pj avnojt S'seb držav.ljtnov. - - Naši zapiski iz borbe za ženjsko. volilijo pravico jSovtckova ... - . .-' ,--■ '. '-■ " . ,. . lyma Kmdne " Vse žene, ki sie" v zadnjem času" imde pril-ik.0 in. zaniinaiija dovol-j, da'ste-alltivno' • aliv-tudi samo pašiv-no;'sledile močni agita-.... ' ciji,..ti sa jo ženski krogi vodili po'ysej dr- " žavi. za. prid-obitev 'lenskih'" 'državljanskih '" ■pravic in enakopravnosti z..inoškiini, ste mo-. --gle v. svoje, .zadovoljstvo" in zadoščenje ugp-.to-viti; .da niste osamljene". Zr vafui je bila ■ "dolg.a vrsta moškili, ki. šo enako ödlo"&io ^kakor" ve p"osta-vffl "i^to ^htevo,. .J«ekaLeri,- . kakor, je .-bilo pač", prii^l^vati,so' se sicer: tudi. .ob to'.spodtäkniti/ -češ,' -ker'-same "-"ne" - inajo gij-voriti :Wse, ii. najainejo'"moške.! ..Re- \ ven napad fi ^strani tistih",. Id-, s taldiii modr.ö-' vänjetn--izpričujejo, kako malb "sami- znajo!-"" Toda kljub terriu.in prav'zato je za vse" žei-i-stvo "tem" ve^ja vrednost, da s'e tisti mošk-i, '; - na kate.rili besedo 'morejo biti žene le. .po - -nosne-,., ne bojijo v . nazadnjaških J-azmerah : ..in med'-nazadnjaškimi'Ijiidmi pos.taviti se .žefii ob stran,-rfcadar fer.ja'zase :to, kar ji po ' -vsej prav-icj gre. •- "" : "/"". . .. " -- " Po poročilih, ki jih .je" "prinašalo -naše -diieyno časopisje, ste lahko sjjoz'nale, Icako ,-trezni... razgledaiii .možje gledajo *i.a'zahteve, • ki. jih danes, s"-pqvdärkoni po.stavljajo v.se - - jugoslovanske ^državljanke... . -- - - " -' ;- Toda. če iiiste irfiele najblizjegii stika ü "" srcem tega zadnjega pokreta vsega., jugoslo--valiskega žcnst-va, bi vam "ostalo 'skrito'marsikaj, ka"r morate vedeti.".; Naše žene sd namreč 'na poti, ko so "iskale in zbii-'ale. tudi svoje 'somišljenike, seveda v prvi v-ršti".vplivne može, na .katerih besedo haša...j.aVHbst nekaj-"da, "doživele "tudi marši-, käj, žalostnega. -Pripravljeno "so- biic.-na to, da - bo --n\ars"i"kdo ' jinek '.'takšnč: ali. .drugačne -pomisleke, načelne in takšne »z ozirönii<' na «as, - iiä . pos-ebne razmere, -i-kitei'ih živifiio.' celb, na.-takšna: ali drugačna mednarodna" vprašanja: .dogajanja.-Naj " jini bo! "sd si ,rtiisli-Ie. Klobuk, z "glave'i"n, vsa'-Säst' tištihi, k^ iiajdejo vsaj-na videz"-tehtne," ttezne in 'stvijo^B-razloge.;::. - - Toda :na' nekaj. liiso bile 'pripraidjen^' Sodile si, da.so na-vseh visokih mestih osejie,. ki imajo" glavo na pra-vein niestu,"pa tudi. dovolj resnosti iii všaj.njerico dostojnosti.' kako so-Sli-motile!' Pozabile ,sq, .da ži.vimo ." v Cankarjevi..'doli-ni "Sentflorjanski, .da" -jc" pri.-.nas ^marsikaj "narobe in da' je fudt to možno, da je-na javnem -položaju-tisti-"ki;, 'donia greje in .žteje le "kup zlata, a "ne pre' števa dobrin-, ki bi jih bil vsak dan dolžan -ž vnejno 'deliti;, tistim, iz .-katerih je svoje zlato koVal. , - - ! - - . :[n.s tega s-i-ojega vzvišenega rtiesta odgovarja ria' ofieielnp -vprašanje, kakö ""misli-o fenski volilni .jjra-vici s tem, da pob-eplja ob -sebi ?toje.čega- sei-vilnega prijatelja po;-rarai -in meni:" j^'K"aj lie, prijatelj;'-midva bi' se -bila že, davno cd dolgega časa :obesila, če" bi ne :17 bilo na svetu fletnih punčk?!« Pomežikne mu in dvomljivo premeri pred seboj Litje, ki se mu je spoštljivo približalo. Še na misel mu ne pride, da bi morda le kazalo vprašanje vzeti vsaj resno, pa četudi bi moral steptati v prah in pepel vse »sufražeL-ke«. Kajti »fletna punčka«, če bi začela voliti, najbrž ne bi hotela biti več za igračko, in to gospodu vsekakor ne bi moglo biti pravi Ali ne?! Toda, ko ga ta resna žena — »fletna punčka« — nepričakovaiio vpraša: »Gospod, ali bi smela to, kar ste povedali, zapisati, da bi ljudje spoznali vaše spoštovano mnenje?« se gospod vendar zdrzne: »Ne, ne! Tega pa nikar!« Seveda, bilo bi vam nerodno, visokospo-štovani gospod! Porodnice, novorojenčki in babice -nkn- V letošnji sezoni »Ljudske univerze« je predaval tudi primarij ženske bolnišnice prof. dr. Alojz Zalokar. Ob tej priliki je navedel nekaj toliko vi'). -a podatkov o rojstvih, porodnicah, navoro]eiičkih in JDabicah pri nas v Sloveniji, da jim mora zlasti ženski list vsekakor posvetiti nekaj pozornosti: svojim bralkam v vednost in opomin! Prof. dr. Zalokar, ki ga mnoge naše žene poznajo, ko so pri njem iskale in dobile strokovno pomoč, je predvsem naglasil,, da prav sedanja doba zahteva od nas vseh, da se z največjo -pozornostjo pobrigamo za ženo, ki daje svetu novih potomcev in to v izredno težavnih okoliščinah. Kajti nepremagljiva ljubezen in požrtvovalnost žene sledi tudi v slabih razmerah svojemu na-ra\Tieniu poklicu — materinstvu. Zaradi tega je družba dolžna podpreti to blagoslovljeno delo z vsemi silami. Kako ta družba v resnici opravlja svoje dolžnosti napram materam, pa se jc pokazalo na podlagi stvarnih podatkov, ki jih je prof. dr. Zalokar navajal. Predavatelj je svoja izvajanja oprl na troje temeljnih dejstev, ki so toliko važna, da bi jih bilo treba vsestransko upoštevati: pod pritiskom socialnih in gospodarskih razmer se je morala žena sama pobrigati za svoj obstanek in stopiti s svojo delovno močjo na pot zaslužka; zaradi priprave na poklic, odnosno zaradi poklica se današnja žena materinstvu ne more posvetiti v tistih letih, ko je njeno telo najsposobnejše za naloge materinstva-, ampak šele tedaj, ko njeno telo nima več najboljših pogojev za porod; in končno je treba računati, da postajajo v sedanjih časih porodi vedno redkejši in zaradi tega tudi mnogo dragoc^ nejši. Iz teh dejstev bi torej izhajala nujna potreba po zavesti, kako dragocen je vsak porod ne le individualno za posamezno ženo, ampak tudi kolektivno za narod. Prav •zato bo porodna pomoč morala izboljšati svoje metode, da se dragocena življenja ma-.ter in otrok ohranijo. Pogled v statistične podatke pa kaže — žalostno dovolj — da dandanes pri nas ne napredujemo, ampak celo nazadujemo: Z žalostjo in trpkostjo je SI. Vidaković ugotovil, da je bilo v tem pogledu v nekdanji mali Srbiji mnogo bolje, kakor je sedaj v veliki Jugoslaviji, zlasti še v stoletju ki še ponosno imenuje »stoletje higijenske kiilture«. V .Tugoslaviji plača svoje materinstvo s smrtjo na leto 2500 mater, slovenskih mater pa umre pri porodu ali na posledicah poroda 60—70 na leto. Tudi število otrok, ki umrjejo' med porodom ali pa kmalu po rojstvu, je porazno visoko. Slovenija celo prednjači. Že danes se lahko ugotavlja število mrtvorojencev in umrljivost v pr\qh dneh po porodu, toda ko bo mogoče ugotoviti Ludi posledice težkih porodov, ki se šele kasneje pojavljajo na otrocih kot duševne ali telesne napake in po^ manjkljivosti, tedaj bo šele možno pravilno oceniti vrednost dobre porodne pomoči ter važno vlogo, ki jo imajo trenutki poroda za mater in otrokovo bodočnost. Takrat pa se bo tudi izkazalo, da je vsako opravičevanje . neumestno, pa da je obenerh omalovaževanje porodne pomoči kulturni škandal, brez-vestnost in lahkomiselnost. Kot strokovnjak je prof. dr. Zalokar takoj nanizal tudi nekaj misli in smernic za program, ki bi si ga bilo treba zastaviti, da se preneha z zlom: 18 v postov bi prižle dve plati porodne pomoči, socialna in gospodarska, pa zdravstvena. Poleg deloma že reženega materinskega zavarovanja za industrijske delavke bi bilo treba izvesti splošno materinsko zavarovanje. Socialna in zdravstvena porodna pomoč pa .sta v mnogočem odvisni druga od dmge. Prof. dr. Zalokar se je pomudil v glavnem pri zdravstveni, a pri socialni le toliko, kolikor je bilo potrebno za razumevanje. Nositelji zdravstvene pomoči sb babice in zdravniki..Babice je,uvrstil na prvo mesto, pridružujoč so odločitvi predlanskega balkanskega kongresa, ki je povdaril, da je babica bolj važen činitelj porodne pomoči kakor pa sta zdravnik z bolnišnico vred. Zgodovina slovenskega babiškega stanu je. častitljiva. Toda kako je sedaj? Že pred ,130 leti je bilo v Ljubljani več babic, kakor jih je danes. Kot varljivo se je izkazalo površno pričakovanje, da bodo imeli Slovenci v svobodni državi razumevanja za vprašanje bolje porodne pomoči, kakor so je bili deležni pod tujimi gospodarji. V desetletju 1857.—1866. se jfe namreč v nekdanji Kranjski izobrazilo nič manj kot 200 babic več kakor pa v desetletju najvišjega vzpona naše svobodne kulture od 1927. do 1936. S trpkostjo ugotavlja prof. dr. Zalokar, da naša današnja mesta bolj tekmujejo v tem, kako bodo čim sijajnejše spravila v grob svoje mrliče, kakor pa da bi svojim bodočim občanom zagotovila lahek in nenevaren prihod na svet. Pa še tiste babice. ki ob najhujšem pomanjkanju opravljajo svoj sveti posel, žive kot beračice. Javne oblasti .izdajajo na babiških stroških za en porod vsega skupaj samo 50 din (že delavsko zavarovanje je darežljivejšo: daje na stroške enega poroda 163 din!). Ni čudno, če se v kulturni Slqveniji še danes rodi 50% otrok brez babiške pomoči, a 15.000 slovenskih mater mora sleherno leLo preživljati najtežje trenutke svojega življenja brez strokovno izobražene pomočnice. Kolikšna je zaradi tega izguba otrok, je posredno možno. sklepati iz dejstva, da otroci, ki se rodijo z babiško pomočjo, pogosteje umirajo kakor tisti, ki pridejo na svet brez babice. Paradoks, boste rekli, ki pa obvelja ob raz^ lagi, da zaradi pomanjkanja in zapostavljanja kličejo, babice šele takrat, ko je že vse, zavoženo, ko niti več s strokovno pomočjo ni mogoče popraviti, kar so poprej zagrešile nevešče roke raznih tet, sosed in lažibabic. Prof. dr. Zalokar pravi dobesedno; öe ima slovenska, žena še kakšno pravico, le jma narod še kaj čuta za svoj obstoj, potem hi bilo najmanj, kar hi mogli zahtevati, to. da se vsaki slovenski porodnici prideli, če ne gre drugače, pa z javno pomočjo, stro-kovno izučena. babica. Prof. dr. Zalokarju je gotovo sleherna slovenska žena livaležna .za tako odločne besede, ki imajo tem večjo veljavo, ker jih je izrekel trezen in razgledan strokovnjak. A sleherna .Slovenka sc bo vedela po njih ravnati! Upajmo! Trd hodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu. Gorje narodu, oko neomajni zakoni večni ne stoje mu več, igrača so nesmrtne mu resnice, ako besede več, jeklena vez, možem, narodom dana, ne velja! Saj pač dovolj ognjena ljubav do doTna ni nobena, ki strastna ni! Jos. Jurčič^ Tugomer. Jos. Stritar, Pesni. Sim. Gregorčič, Pesni. 19 Umetnost Razstavävllkoynih umetnic v Ljubljani ■ (od 4. nov.'.do vžtevSega 27. hov. 1939)': . Skoro neopaRno"- se je pred ohiskövalcein, .nääiii -..uiftctnisfcih. .razstav ' zvišalo žtevilo ' uinetni-Cj ki so do'slöj. ra'zstavijale ■ ponajveč' v družBi svojih'njoškili kolegov. -Zatq. njo-;, remo-biti' toliko .hvaležniijši Bari .Kemöevi,' ki je zbrala skoro Vse' slovenske umetnice; V' ■Jakopičevem .paviljonu in näm tako ompgo-fila ^jiregled . ženskega ' udejslvovahja v tej '. smeri . ■ ■■ '' •... ' ■ ■■ ■ ' .Slovenske ui)ietnic.e ijiniajo'svojega-samo- ' ■stojnega združenja: Včlanjene so. skiipno s Hrvaticami v draä.tvu . »tikoviiih 'lunjetm- ■ cätC'Jvi T'ma.'sv'pj..ie,dež'v .Zagrebu,-ali'pä so' udeležene ' äe- v ..drugih umetniških 'klubih ter v »Društvu slpV'ehskrii likovnih uih'.etni- . kov«: Kem'čeva je 'priključila Slovenkain se dve lirvatski in eno.' SrBsko .um^.tnico, 'mo-.guče radi možnosti pfimerjaiija', mogoče' v težnji po čim tesnejšem sodelovanju, kar je ■ hilo označeno ■z naslovom: »Razitava iüko'v-nih ' umetnic iz -Ljubljane, .■Zagreba,. Beo-. .'grada in Sušaka;'« Z'ozi'röm na le.'ii'i povabr ■ Ijpnke ia'ven Slovenije bi. KI pa obsežni na'-'slpv'lahko nekoliko'enp.stavnejši,.'saj je ne-, liote^' vsiljeval željdV.p6 'rštevihiejši ■'ud'eležbi ■ iž' dru^h .hinbvin." ; • . ' ■. 'Kažstavo' je s.-to'plim. nagovorom' otvorila . gospa ianova, -ki. je vselej naklonjena feii-'; skenju" delu. ;ilazst^yilo je.'.12 umetnic, ad 'te'ga devet .Slovenk, in 'sicer ;:' K.ralj "Mara,. Humck-T'iiikpiby Jela, Pajnič'Dana,'.'Pi.Sča-' naa -Eda', Pregelj .Mira, Sodnik,- Zupanec Ani«a, Remec BaÄ, gantel Henrika in San- . tel Avgusta. S svojimi 78 deli. so.napolnile , tri dvorane, kar dokazuje,, da umetnice'prav . nič ne zaostajajo v delaviiosti za svojimi :'koT .legi. Rdzstayile'-sp ■'s^ečinoina' oljnate ■ slike, le p'ana.'Pajniče.va--kipe .in keramiko. ' .. ;.R'ažstJava.je bila .zanimiva, ni. pa bila. na ' oni''višini,, ki bi jo z Pzirom-ha. njeti'sihp-•■ ter in f)a' na^ udeležbo že .uveljavljenih um'et-'-nie pričakovali. Na svoječašni razstavi »Ženske inale antante« |I.'i'938) iii.pa: ob nekaterih' drugih' priložnostih ..sriiö mogli-'-videti že boljša dela.' Neka.kšeii .vtis površnosti -je ■ vzbudila gledalcu,, ne da hi pri tem. hotel' 'zagovarjati'ta' ali oni »-izem^.-Rfeš, da učin- kujejo' zlasti .'v.-razstavnih prostorih široko ; nane.šeiie ploskve močnejše, od-drobno razčlenjenih, t.qda tudi .tak' način pomanjkljive ' ' poglobitve ne-more 'skriti. Nekatera dela so -se radi'tega nagibala,bolj "k Uporabni'deko-, ■rätivni kakoi' ':,k ' čisto slikarski' um'etnosti. Zdi' se, da ustvarjajo .umetnice manjšim... ...razglabljanjeni 'in predsodki, Inorda. tudi .'bolj intuitiviio kakor moški.-. Tudi hekamr ■lahkotnejše. je njUiovo'^'slikanje. Ali pa■ jim je.'bai:va morda'ijdekv.atnejäe^ sredstvo za-'i'z:" ■ ražanje -kakor njihovim kolegoin-?' Vzoro-i' in, tendenc jc b'ilo na .tej. razstavi maiij zazna-ti-i'ri občutiti'kakor 'na neiiateriii drugih,, kal' je omogočilo,.,da sl^lahko ncppsredneje dojei sliko'in njena-tisthia-rjalkp... .-■ ,'. ' ... . . ' Vse'tri'^povabljene slikarice C; Beševič ftt iz Beograda; Villiar - Ružič B;.i^ Su'ša'kft in. ■Pazič S. jz'.Zägreba..— sicer'zelo različne. V'-pddajanju, so. se-odlikovale s. svojim' sprp- ■ ščeninv n.ačinoni slikaija, ki' jim ga omogoča obvladanje-fehnične plati.^ Se.-najbolj uraV-;' novošena :.med -njimi je\FilharfRu£ićmii^ M jO: požniinio "že iz razsta.ve. . Male . antantp;. . Posebno..prikupna je bila: njena »Petogo'-..-. nija«,^- eHpstavna v -kompoziciji, -fina v' bap-; ' ,'vah in dovršena v. izvedbi; ße&viieva -je ■ temperamentna' in Se,.loteva z istim zani- ' •manjeai portreta,' kraji'ne in. ti3i,ožitja. Pa- ■ iic'e'öilupöir'ablja'-le om.ej'eilo'.le^t^c-o toninv, - ' zlasti' rjavkastih, Id ..jo pa'-'š ;,'svojo' sigurno-.; potezo, spravlja, do' močnih; učiriko-v tako. t;, oiju'kä-^or v akvarelu; ':- . . '■■ '.. ■ " '. '■ ■ Mara Kraljevi, kj )"e doslej, slikala .le na , svilo,, se je. zdaj lotila slikarija'-v .olju. NW; material ima nove zahteve, s. katerim se-pač -šc..nekoliko -bori. - Zanima jo .zlasti' pö'rfret; Humek-.Trnhoczf Jela je razstavila prvič in .- ..se je kar postavila: Dpfiri- sta njeni, .lastni■ . padini.' Če ;.ho, tako. nadaljeval^, bo^-got.ovo dosegla še lepe uspehe; Razsta'vo je poživljala keramika Dane. Pajni6.eve, ki je bila porazdeljena .po vseh treh prostorih. Škoda, da ni^ razstavila zraven njenih kipov 'še liaša ■ ki^ditics. Bulovec-Mrak Karla. PUčanec El- ■ ■ da je imela dve platili z rbžaihi-in več po-'krajinskih -slik.'.Za. njen -.način, slikanja je ', -..bilo uporabljeno platno pregroho.un je po.^ Sehno motilo pri-Jožah. Prei^dj WiVo-'zani--majo zlasti' nahöini niotiyi, ki jih slika tudi 20 na -steklo. Spričo üJeiiega.'ÄnarLja" bi. si že- ■ leli nialp ..točnčjše! iždeiave/: ■ Anica, spada med''najstarejše znänJte', nSžega; , javiljflna.. Priljutiljen maLivr'interjera, ki ■■■mU- daje- praV posebiio;. ubra-n,ost'. .Nekoliko ]e-spremenila-svo-j" obič.ajni način y po-dajanjii in v" lmr»ah:--5flrrty- AigijMo- je.Vra- -zen- »petiin.ij<< v olj.ü razstayilä, . äe nekaj akvarelov. .Akya.rel. .-spad-a med najtežje- sli-. . karike,'tehnike,- zato .se..ga 'iiinogi-.umetniki.' ■ ■izOi»ibajo..,Ža, raistave; je fađi\8voje .Sübtü--nošti. -rčaših. manj.-hraležen.^. Škoda'., dä' so. .bile njene■ sveže.■ slike razdpljeue'.na vse!tri ' sobo.' "V^sled-: manjših föräialov in. njenega ■načina .üpodabTjanj&.-bi "bilo" že celo potrebr .n.6, da-'bi ;bile skupaj. .Tudi gledalec bi -imel. 'več Henrika .Santei:. nestoricamed. ".iiažinii .slilsaricami,- }e razstavila- tri nbraiid. . tihožitja", -ki so prav ta,ko .kakor slike' njene '. sestre visela - "vsakb v "s.vo'jem'.kötu^in v- raz-.meroma neprikladni', razsvetljavi,- Vkljub terim.. je- njiliova-, barvna :ub'ranost iii. teh-" niŽiia do"5"3;šen65t vzbujala' pOzoriiost.' .. ■ , . Daši raista-1'a hi bila obiskana, kakor bi,, zaslužila, naj. bi to naših .umetnic ne; ^-tT-nilo..-od, bodočega razstavljanja.' K 'skup.ii.im ražstavani naj' -bi so zbrale vsaj -irsako dihigd. leto, tu pa tam pa naj. bi-še nam predsta-.Vile..-v - girj-i,.'đraibj.. ostalih '.j.ugosl'ovanskib . -umetnic.. .'. Arh. Dula Safitet-Eanoni ' ■ - '. »täda« kluB • slo.-venskib. Kkbynili ümet-, . ^nikov je r;izsta"s4jal öd 3. do '27.'đec"einbra y' Jakopičevem. päyiljo.ni:i""."v.e.liko .število "pestro . izbrani.h '-uniotvoro"«..' Ziaštppana. so .bila dela - naj-starejSh; -d'Q'.'najmlii-jäli -sli-karjšv in' ki---pai-j!evi',iž''-ir.se' 'Slriven-ije, slrke -BoriVojij' Ste-'vanpYiGa,:-člari.a 'J?Lade«. v Beo'^'-adu, in kipi " ;Eduarda Sitlesiiia'.'iz -Trebinj. " Na" razstavi. " 'sta. -bili -tudi. dve- izredno lepi .umetliiiii pire, .' tanč iim"rlega" Franceta liošitja. -FerdO'-.Ve- '-.sel, ki v. zadnjih letib redko ra'zs"ta"vlja, je'. bil-.to. .pot zastopan.-s-sedmimi, olji... .Se' mffo'- ' ga; druga .dobro .mana. im'ena i'ž-'raznih razstav .vzbujajo Veliko 'zanimanje; .Xyan "Vay-- ■' potič', 'Henrika in 'Avgusta. Šant^;.. Saši' $att-' - t'el,.. "--pesnik IJiibkih' iiarodnih -običajev- - in -. folklore-.Maksim .Gaspari;, karikat-urišt Hin: ' ".kb.Š-inrekari-labert" 'Sirk. Iz-'nilajše.-'genera-; cije. pa:' Mira. I'regeij;; Bgra .Remec; Brimo .- 'V-avpotič„: Rajko'šubic, Tine.. Gorjup, Fran.' .če .UrŽii;,; E:'arel 'Jakob;.'Ivan Kbs, 'Kiparja- s! ' plodnim.življenjskim delom- pa:. Ivan Zajec . .ih-Ivan.Sajevic. -' .' -. . -. . . -. -. ■ Kliib ' »Liida« . ima.' globlj.e-;.strem'ljen;je:-/.združiti sloyansko -tiinetnosj: na -jugu, b >a" .. lel-i -pristevaino-tudi bblga-rsko,- Predbödhibfi. ■»Lade? , je . d-mŠ.tvo jug"o.slo"4.; '.".J ...M jiigoslpyaj^^ : - ..My; ■sfe-y^nilE^"; -iiai-odT^S; VojlW 1BC(1 Sovjetsko RhSiIJO iu Fill^llo . -^pdšfailifi« o; TO ^:.:so^liiveiJeM'i StiQo Lf^fe .■j ■afigle.ää.; gi sai 0 .yiädö: v^iiidL • .^itobü;He j'sinelä; ■■^'i'r žavriuli .■l-spröti^i- Nabfenä; •■: ..-,,>ila;';na:. IJVO^ I^'-. J. f fclje ;ßfi'q'/pa- ^ixisfee. äbsijipdno^^^ .»ajriislifi^fitsdlogš.'^ 1'. b \^ xsräK;;v ''V /; Rtjkiülj^ÖV.WfÄ 7;y'a]p'Angl.ežij ■ '^"mera^an-i; /Jq^niJd;' -petfq- ':■ \ 1ŠjsViii '.iti ■■^a.'- sSJ jijji.(ib^^b-'l 1, JfcV^enflj'.V.fii-i^ .'.'i'ladi-j'e./jieläj^^^^ Poaitrtbnost Balkana ^ fei Vnjiu stiio ■ poScwila .togl^ ä^: Ivfedi;: äeJ'aJi^Ka" ■lijöh- j ;\p'rbšl9>.-: slqd; öe:-::',.':; .-brei ^njsiie/volj^ 22 -gäsi : slä^llJiS^fiw S; ■'I Obzornik /leiic ?ahtc\.jjo volilnij pravico •^ä'tjtEfyiiija^y i gjmi! atfejiređi^fe i^vi'jJöieBiö ! {Sie- ^röji&^ä^ • lti";Š€: '" j e:Žil a lucjt .a deiiišl^; vfiaVtöjjikY^ TaUo jt J3ia\, Voiraetui mozji''-ianj<-'ivi'r.i oruilvijn; V ■ f i'lPebiido-i^ '.v žMf'Aa^^^^^^ 23 vsej sIövensM'zBinlji za&tiJe glas" prerojene. ■ narodne'iä'držaTl-jmisita zav« ter se bodo .. v ..vblikom številti'.oglašale ,p.tfživu domovine-, ' ihi- tridko-preiAušerie, špostova ljub-.' . l'j.ene/iraljice .Marije. ■.' ' .' Kiparica Karla Kiilovec rnz.^tovlja svojif : Mela'.v Jakopičeveirn-paviljoftu öd S^ do 17.. . jantiarja...• ■; ; - ■ , f ,.- ; . . ■ 'Eva Curie, po. vsem ifjilturncin svetu znana-po. krijigi^. ku jo je .napisala b svojih. .. roditeljih;- '.Pierren -in . Mariji'. Curie-Sklp-d,owski, je-prej'ela iialqgo, da v ministrskem -prcđscdšl^% centralizira'; in.forinacijsk-iVijrad .- o -delovanjii Franco.zinj "v-'.'službi. liarodne ; (rbrambe! ' ■■' - Briranske žene v vojnf. - Go.spii H«l<>ii Gnyne- Yaughaii,. profespriča' -botanike iia vse.iičiliš(hi v Loiidonu,- je imenovana za - vođit-idjico .ženskih joniožnih: oddelkov an-'gleškili .leriiorialnih čet.' Ti "oddelki, so ob-': . segali pl).'.zaCetku sedanje -vojne. 1912. čast--. ijikov in 16.547'-vojakov, —. same žerie. .ki so'bile; sprejete'v angleko- armado;'—.' Ga. ' Taugham je služila že,v letih'1914-^18 Icof vrhovna nadzoniit^a sedajijega ženskega po-.. ■ možnega .oddelka "n'a -Angleškeni; a kasneje .l«it .'.poveljnica ž'onškib; S'.rakoplovnih pomožnih' .öe.t. — Kot.'.ena iznie.cl peterih .komisarjev, . ki so odgovorni ža pasivno'- obrambo ' Londona proti zračnim napadom, deluje ga. V:. G. 'Niles. 'Njena'pom'cičnica je'ga. .Pav ' lina Goiuer; obe sta .'predstnjii.ini kakih SO. zrakoplovnih ženskih'klubov.. Prostovoljne strežnice —-^ negovalke v Turčiji. .V Ankaii se'je nedavno ustanovila , ; organiza'cija prostovoljnih' strežnic - nego-valk, ki bodo v primeru, vojne takoj ria;raz-,. polago. Eo-budo' za to- organizacijo je dala-, in vso glavno delo je; opravila poH'e.rjenka ' p.ok.- Kemal-paše Sabiha -Kergen. 'Prijavilo' se je veliko število žen!-Ta oddclek -s.estav.-.■ Ija najvažnejši del. celoliupne .Civilno ;držav, ' ne obrambe v TurSiJi. ' . - .' »Naše pisateljice«. -Pod tem naslovom je^-objavila bolgarska; kritiCarka Sönjß' FileVa :des6t portretov iz sodobn'e ženske- literature'. '/. velikim spoštovanjem do književnosti in iij.enega-poslanstva- v življenju gleda avto- '. rica tudi riä: ustvarjanje' najodličriejSib- bol- . garskih književnic ter predstavlja njih delo in osebnost z veliko'objektivnostjo in tojp-loto. Kakor je kritika pozdravila knjigo. Sö- 'nje Vičevc. kot; vesel' p'öjav' .v- bolgarskeni '-književnem življenj.u, tako ' jo z radostjo ' sprejemajo ;Utdi žene.. .'Saj- pre.dstavlja" zbirka - ■ žaokružen : pregled litera-rnili 'delavk, ki' so', si že utrdile ime' 'med- .prvimi ' zastdpniki sodobne-bolgarske;literarhe iimetnosti: Ev-- -;geni;ja Mdrs, Dora : Gijibe,. -.Ljuba' Kasarova, ■ Elisaveta ,l}agi-jana, 'Ana Kamenova, 'iVtarija;' Griibešlijeva, Kalini Malina,- Vesela straisi-' mirova-;. Kani PdpovärMiit'afoya; .Jana,Jaz6va.'^' \olitev v bolgarsko narodno- skupščino (d'e'c: 1.1-); sö'.se iid.eležile' žene- y "velikem' - števil-u,- kmetice' in-'-mešfiaiikS' Odsfo.tek'-yo.--'lilk je- bil pri -teh. v-olitvah' zria.lno^.v.išji kakor' pri prejšnjih, ko .jć üla žena^šele'ip'r'yii;' na ■ volišče, in je-bila v politiki Je 'noylnka-., '''. ' ■ Mednaiodno rastavo ženske umetnosti, ki jo-je organizirala Narodna- ženska .-zveza --v -Zedijijenih državah..-so otvorili---v' -Ne-iy;Yörku' meseca dec.bmbra 'l, 1. -K srežj-'.--- so-bila-dela zbrana že-pred- izbruhom' vojne,--'Razstave'se'-udelež-iijejo. umetnice iz 11. dr--'"žavr iz' Avstralije, Čehoslovaške, Francije, ' Grčije, Madžarske, Italije, Nizozemske, Nor^ veško,- Poljske, Švedske in Švice. .Zbranih je 438-der270 .'odličnih urnetnič.,' " ' Nova mednarodna .-ženska organizacija se je.; nastanila-v Ženevi. »ATbrld Women'.s' Party« talko'se' im.enu-j.e naj..post:ane.' .dnhoyn.o-'središče' in gostoljubhd - zbiraliSče ' -vseh žen,-ki se bore-za enake-pravice obeh spolov .po vsem . svetu,. '-■:"-■■-;'.'' - '- Gospa Grabinska,: podpredsednica 'komi: .' .sije za'enako moralo pri .Mednarodni žerisiii zvezi, jc ; imela tudi -visoko ■ in odgovorno --m.esto v zadnji poljski vladi. Ko .je dobila-ukaz, da mora .odpotovati it Varšave,' je po muiSn-e'ni potovanju' d'ospela-"v.-Bukarešto, nato pav Žene-vp.''TaTn se. je žglasila-v :ura- . -du. Mednarodne'; ženske 'zveze z'vestjo, 'da bo pomagala ustanoviti »Mednarodho sfe-." kiiUe prijateljic poljšhih Žen,'«-,' ki bo'skrbelo '.-za. poljske' begunke, . 'zlasti, ža One- žene, ki"; so se.-niorale-.•!a-ine zateči. ..v tujino. Grabin--ska pdjäe-nato .v..T;ön.don,. kamot. so j.o po-'žvali poljski emigranti. Kaj; se je zgodilo z drugimi odbornicami. Poljske ženske zveze, ni mogla, povedati;. Ob; navalu sovražnika'je .imela vsaka svojo", iialogo; in: svojo pot, pašo.se v. onih groznih trenutkih p.retrgale" vJe . -vezi in še sedaj ni mogoče dohiti vesti- o njih žalostni'usodi; -'■-; ";;' -' - 24 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v LJUBLJANI Podružnice: Beograd, Celje, Kranj,';Marlbor, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb se Vam priporoča za izvrševanje vseh bančnih poslov Sprejema vloge na knjižice in tekoče račune proti najugodnejšem obrestovanju, finansira industrijo in trgovino, izvršuje nakazila v tu- in inozemstvu, kupuje in prodaja valute, devize, vrednostne papirje itd. Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za vse perilo, ki ga potrebuje novorojenček -fs z naročilom pošljite din 5'—, lahko tudi v znamkah Dr. G. Piccoli LjDliljana^MMč nasproti Nebotičnika Velika zaloga tuzemskili in inozemskih specialitet. Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča naraven pristen malinovec na malo in veliko. NaroČila točno proti povzetju. Naše nagrade za leto 1940 Kljub težkim gospodarskim razmeram, ki jih je naša uprava v preteklem letu prav posebno občutila, razpisujemo tudi letos 100 nagrad, ki bodo izžrebane kakor običajno in sicer: 1) 15 nagrad: po 5 bg nailineiSega oljčnega olja „DubraTka'S 2) 25 nagrad: po 1 knjigo „Za vsak dan«, ki obsega čez 800 strani praktičnih člankov, kuhinjskih receptov ter navodil za gospodarstvo in gospodinjstvo, kakor tudi za vse prihke v življenju, 3) 35 nagrad: po pol leinika Ženskega Sveta brezplačno Nagrade se bodo izžrebale med naročnice, ki plačajo sTojo naročnino do IS. februarja 1940. T 1. skupino spadajo: a) tiste, ki plačajo celoletno naročnino din 64'—; b) tiste, ki plačato celoletno naročnino za same priloge ali za sam list din 40'—, ah polletno naročnino za list (din 33'—), ki so vsaj tri leta naročene in so vedno redno plačevale (v januarju in v juliju); c) tiste, ki plačajo polletno naročnino za same priloge ali sam hst din 21'—, ah četrtletno za hst z vsemi prilogami din VI'—, ki so naročene vsaj 5 let in so redno plačevale brez opominov. V 2. skupino spadajo vse gori navedene, dalje celoletne plačnice za sam hst ah same priloge in poUetne plačnice na list z vsemi prilogami — brez izjeme. V 3. skupino spadajo vse polletne plačnice na sam list ali same priloge ter četrtletne plačnice za hst z vsemi prilogami brez izjeme. Poleg SToje številke za žreb dobi Tsaka še po eno številko za vsako na novo prijavljeno naročnico. Žreb je veljaven v kolikor je nova naročnica plačala svojo naročnino do navedenega roka. V marčnem zrezku bodo objaTljene izžrebane številke. Nagrade se bodo izdale, na podlagi spodnjega odrezka. ŽENSKI SVET Žrebanje nagrad za leto 1940