glasilo delovne shupnosti tovarne obutve ailpizia. sit*! LETNIK 13 ŠTEVILKA 9 2IRI, 1. SEPTEMBER 1974 Cilj - poslovno pieobroiba Letošnje leto v vsakem primeru sodi med tiste, ki predstavljajo veliko preizkušnjo za našo delovno organizacijo. V začetku smo urejevali podjetje po ustavnih dopolnilih, se organizirali v TOZD in v zadnjem času pospešeno pripravljamo kompletno notranjo zakonodajo. Skozi celo leto pa se borimo z velikimi težavami v proizvodnji. Plan, ki smo ga postavili nikakor nismo mogli dosegati. Kar odkrito lahko priznamo, da še ne pomnimo toliko nevšečnosti, kot jih je letos, ko bi po vseh pričakovanjih moralo biti poslovanje urejeno in predvsem zelo uspešno. Po polletnem obračunu smo ugotovili, da bo treba marsikatero stvar drugače prijeti. Ne gre tu za objektivne strani našega dela, na katere ne moremo kaj vplivati. Vprašanje je, zakaj se je kar naenkrat nakopičilo toliko napak, da nas hromijo in onemogočijo uspeh. Kako je mogoče, da ni mogla proizvodnja steči pri tako velikih naročilih in serijah. Zakaj je bil odstotek slabše obutve tako velik, ko po drugi strani stalno vodimo borbo za čimbolj šo kvaliteto. Upam reči, da plan ni bil postavljen preko naših možnosti. Lažje bi rekel, da nismo spoštovali planskih dolžnosti. Ne morem trditi, da nismo delali, se trudili in ukrepali. Učinki niso bili taki, kot bi morali biti. In tu se postavi vprašanje, zakaj? Odgovor bo daljši. Opažamo, da pojem odgovornosti slabi. Že tako, kadar govorimo o odgovornosti, ne povemo na kratko kaj je to. Običajno jo razde- limo na večje število subjektov in tako se po svoji vsebini razgubi. Morali bomo jasno in enostavno postaviti nalogo in z njo nosilca, ki je dolžan po no politiko in odnose, smo imeli L avgusta skupno sejo vseh delavskih svetov: Skupni delavski svet. Delavski svet TOZD Proizvodnja, De- v novi organizaciji je tudi v samoupravnih organih zastopano vedno več delavcev. Na sliki: Zasedanje DS TOZD Prodaja najboljši vesti predvideno delo v skladu s potrebami opraviti. Postali smo delovna organizacija, ki ima številne kadre in ne bi mogli več iskati vzroke v pomanjkanju strokovnosti. Vrsto let smo vlagali velike denarje v kadre in ta akumulacija mora biti bolj izrazita, sicer nimamo zadoščenja za tako politiko. Prav gotovo smo sedaj v Alpini najbolj »oboroženi« s strokovnjaki in zato smo še bolj začudeni, zakaj ni poslovanje na kvalitetno in kvantitetno višji ravni. Navajeni smo tudi prenašati krivdo na druge. Ta lastnost je grda in v sedanjih družbenih odnosih ni mesta zanjo. Nekaj odgovorov za rešitev smo našli. Da bi spremenili in odločilno prečistili poslov- lavski svet TOZD Prodaja in Svet delovne skupnosti skupnih služb. Po temeljiti razpravi smo sprejeli sklepe, ki naj bistveno vplivajo na naše delo in so naslednji; V TOZD Proizvodnja je potrebno uvesti strogo in dosledno plansko disciplino dela. To bo tudi osnova za izpolnjevanje rokov za domači trg in izvoz. Planske naloge morajo biti dosežene in presežene. Količinska proizvodnja mora biti znatno višja. Kvaliteta izdelkov občutno boljša. škart znižati na minimalni odstotek. Napraviti pravilnik o nagrajevanju in stimulaciji. TOZD Prodaja je dolžna skrbeti za uspešno realizacijo proizvodov na domačem in tujem tržišču. Veliko truda mora vložiti v zniževanje zalog, odpremo in politiko domače prodaje. Kadrovska služba je zadolžena skrbeti za stalno kontrolo zasedenosti delovnih mest v režiji, za izvajanje vseh disciplinskih predpisov in pravil. Nabavna služba mora skrbeti za normalno oskrbo proizvodnje, za pravočasno nabavo materialov iz domačega trga in uvoza so potrebni maksimalni napori in prizadevanje. Finančna služba skrbi za primemo gibanje povprečnih zalog. Stalno opozarja na štednjo v poslovanju. Za celo delovno organizacijo se pripravi organizacijska shema kot tudi za TOZD. Delavska kontrola je zadolžena, da aktivno poseže v poslovanje in opravlja poverjene naloge. Isto velja za odbor za osebno odgovornost. Ugotovljeno je bilo tudi, da pospešeno kadro- vanje in izobraževanje ne daje pričakovanih učinkov. Onosi med službami in TOZD morajo biti boljši in podrejeni skupnim ciljem delovne organizacije. Vsak posameznik je dolžan storiti vse, da delo opravi z vso odgovornostjo- Družbenopolitične organizacije so dolžne pospeševati proces intenzivnega gospodarjenja. Kot zaključek je bil sprejet princip dela, da Skupni delavski svet, Delavski svet TOZD Proizvodnje, Delavski svet TOZD Prodaje in Svet DSSS na vsaki seji zahtevajo poročilo o izvajanju teh sklepov in ukrepih. To dovolj pove. Zaključek je jasen in odločen: odgovorno in prizadevno moramo delati. Moramo biti polni optimizma, da bomo zmogli postavljene naloge, ki pomenijo novo kvaliteto, za katero smo vsi odgovorni. Izidor Rejc, dipl. oec. Krvodalalci! Noilepša vam hvala Iz TOZD Proizvodnja in Skupnosti skupnih sluib ALPINE — ŽIRI, se je udeležilo krvodajalske akcije dne 31. 7. 1974 v osnovni šoli v Žireh — točno 250 članov; iz obrata Gorenja vas pa dne 29. in 30. 7. 1974 — 54 članov. Vsem krvodajalcem se najiskreneja zahvaljujejo: samoupravni organi, druibeno-politične organizacije in uprava podjetja, krajevni odbor Rdečega krila 2iri ter občinski odbor Rdečega kriia Skofja Loka. Želimo, da bi vaša plemenitost pritegnila k prihodnjim krvodajalskim akcijam čim-večje število vaših sodelavcev. Od vseh nas je odvisen uspeh Rezultati so zelo zgovorni Podatki polletnega obračuna kažejo, da naše poslovanje ni bilo posebno uspešno. Na to je vplivalo niz dejavnikov, ki so otežkočali naše delo. Pri ugotavljanju napak in pripravi načrta za boljše poslovanje TOZD Proizvodnja smo prišli do ugotovitev, da je poleg stvari, ki jih moramo zboljša-ti v proizvodnji marsikaj treba spremeniti tudi v ostalih službah. Delo je tako tesno povezano v en sam proces, da je nesmiselno iskati kakršnekoli interese posameznih TOZD ali služb. Interese je treba nujno združiti v en sam cilj, ki naj bo vodilo k našim uspehom. Najprej moramo vedeti, Icaj se izplača... Naše delo se začne z analizo trga — marketingom, kjer ugotavljamo: kaj, koliko in kam bomo lahko prodali. Torej v prodaji. Iz prodaje naj izhajajo sugestije za pripravo in razvoj kolekcije, upoštevajoč tudi možnosti in želje v proizvodnji, le tako bodo končni proizvodi tisti in takšni, kakršne lahko prodaja proda. Takrat je šele plačano delo naših rok, da lahko razpravljamo o realnem uspehu. Naš proces je podoben dolgi verigi, posamezne službe pa predstavljajo člene v verigi. Ce zataji ali ne prenese teže obremenitve en sam člen, je ogrožen ves poslovni proces in se tudi delo in trud proizvodnje ne more pravilno in pravočasno odraziti na trgu. Potem šele v proizvodnjo ... Najdaljši in najvažnejši člen v tem procesu je prav gotovo proizvodnja. Tu se materiali predelujejo in oplemenitijo, pridobivajo vrednost, od delovne faze do delovne faze. Le tu se neposredno ustvarjajo naši proizvodi, tukaj je zaposlenih večina članov našega kolektiva, zato se morajo enkrat za vselej ostale službe v OZD sprijazniti s tem, da so servis proizvodnje, da je njihova dolžnost omogočiti proizvodnji res najboljše pogoje za produktivnost in kvalitetno delo. Le s količino in kvaliteto proizvodov se izraža rezultat skupnega prizadevanja vseh služb OZD. Temeljne organizacije morajo bolj sodelovati Omenil sem že, da se naše delo začne z analizo trga prodaje, ki naj ne bo zgolj v prid prodaje. 2e tu moramo interese obeh TOZD združiti v skupen cilj. Cilji TOZD Prodaje so prav gotovo ugotoviti, kakšno obutev, v kakšnih količinah in po kakšni ceni je mogoče prodati na naših tržiščih. Vendar to še ni dovolj. 2e takrat je treba pridružiti tudi interese proizvodnje, ki teži za tem, da ima čim več je serije po artiklu, čimmanj vrst izdelav in skupin, vendar, da so njene zmogljivosti pokrite. Tako bo rentabilnost poslovanja TOZD Proizvodnje boljša in bo lahko nudila TOZD Prodaja cenejše, kvalitetnejše proizvode, ob pravem času in ji omogočila večjo konkurenčnost. Specializacija je pogoj Otresti se bomo morali miselnosti, da moramo čim več sami proizvesti za našo prodajno mrežo in to celo male serije, nerentabilne artikle ali obutev v posebnih izdelavah, za katere so naši konkurenti že zdavnaj dobili zamenjavo ali pa zanje sipeci^izirali druga, manjša podjetja. Jasno je, da moramo imeti v naših prodajalnah celoten asor-timan obutve, če hočemo uspevati v hudi konkurenci. Proizvodnja pa bo morala v bodoče skrčiti svoj program, ker velika razdrobljenost ne vodi nikamor. S tem se postavlja pred prodajo težka naloga, plasirati močnejše skupine artiklov ugO»lt«v ркреОШог« («ГУв « ПГ4ИП*Г 4tiu^k«**>4« mo Hint»y j tudi izven naše mreže in s tem omogočiti večjo rentabilnost TOZD Proizvodnja. Sprijazniti se bomo morali s tem, da bo naša mreža dokupovala še več tujega blaga, seveda v normalnih okoliščinah. OdloČimo se, da bomo delali smotrno Kot naslednji člen v procesu je razvoj s pripravo kolekcije in tehnološka priprava dela. Mislim, da so kolekcije preobširne, vsebujejo preveč skupin; to nas preveč stane in angažira preveč ljudi. Smatram, da bi moralo biti sodelovanje prodajne službe že tu mnogo tesnejše, stalno in bolj konkretno glede odločitev in zahtev, ki jih postavlja tržišče. 2e pri prvi izbiri naj bi bilo jasno izraženo, kaj je primerno in potrebno za naše tržišče, da se bodo dosegle zaželene količine, vse ostalo naj takrat odpade, pa bodo z istim številom ljudi lahko mnogo bolje in pravočasno pripravljene izbrane skupine v kolekciji. Več sodelovanja bo potrebno tudi pri določanju vrst materialov za posamezne skupine glede na cenovno skupino obutve in predelavo v proizvodnji. Razdrobljenost kolekcije sproži verižno reakcijo skozi tehnološko pripravo dela do proizvodnje. Povezuje se z velikim številom podplatnih izdelav, velikim številom novih vrst kopit, kar potegne Seboj niz različnih dobaviteljev sestavnih spodnjih delov obutve kar povzroča znane težave, doma pa jih ne vključimo v proizvodnjo zaradi majhnih serij. Planinska odprava na Aljasko (6187 m) je bila obuta v čevlje izdelane pri nas Napak ne smemo ponavljati Tehnološka priprava dela je prevečkrat prepovršna velikokrat iz objektivnih razlogov, kot so nekateri že navedeni, vendar menim, da v nekaterih primerih manjka še večja natančnost v sami pripravi, predvsem pa čut odgovornosti, oziroma realna predstava, kar povzroči v pripravi dela vsaka najmanjša pomanjkljivost pozneje v proizvodnji in kakšni so stroški zastojev ali slabe kvalitete. Mislim, da je nujno izboljšati zasledovanje poskusnih partij s strani tehnološke priprave dela, mode-lirjev in tehnologov, poleg njih pa so dolžni s čutom soodgovornosti sodelovati tudi strokovnjaki iz proizvodnje, kajti vsak ima na svojem delovnem področju največ izkušenj. Tudi ostali delavci iz razvoja, predvsem modelirji, morajo svojo kolekcijo bolj intenzivno spremljati v redni proizvodnji, ugotavljati svoje napake, opozarjati na napake, ki nastajajo v proizvodnji in v bodoče pravočasno ukrepati. Posebno hitro je treba reševati vse napake priprave dela, ki se pojavijo v proiz- vodnji, ne glede na to ali je izvor napake neposredno ali posredno iz priprave dela. Materiali, materiali ... V zadnjem času nam povzročajo velike težave v proizvodnji neredne dobave materialov, predvsem iz uvoza, kjer često tudi kvaliteta le-teh ne ustreza. Včasih vplivajo na to kratki dobavni roki, npr. pri izvozni smučarski obutvi, večkrat pa tudi premalo dosledne evidence, premalo preventivnih ukrepov pri posameznih dobavnih rokih, v nekaterih primerih pa manjka tudi doslednosti. Organizacija nabavne službe se bo morala izboljšati, da bi tiste materiale, za katere je dovolj dolg dobavni rok dobili pravočasno in v ustrezni kvaliteti. Ob takih težavah, kot jih imamo zadnje čase, je vsako normalno planiranje proizvodnje brez uspeha, niti ne more biti govora o planski disciplini v proizvodnji. Pogoji za delo so skupna skrb vseh Zaradi neprimernih pogojev proizvodnja dela manj in slabše. To je rezultat skupnega dela, kar se moramo vsi skupaj dobro zavedati. Za izboljšanje preskrbe proizvodnje z vsemi surovinami smo že uvedli nekatere ukrepe, predvsem spremljanje zalog materialov v^kladišču in povezava skladiščne službe s planskim oddelkom. Uvedli smo materialne kartice za posamezne artikle, nad katerimi morajo stalno bedeti nabavna služba, skladiščna služba in planski oddelek. Največ pa bomo dosegli, če povečamo serije po artiklih in skupinah, s tem omogočimo večjo domačo proizvodnjo podplatnih delov obutve, skrčimo število vrst raznih materialov, ki naj bi jih iskali v bodoče še bolj na domačem tržišču. .Potem pa spoštovati dogovore Marsikdo se bo vprašal, zakaj nismo dosegli boljši uspeh pri proizvodnji za izvoz na vzhod, saj so bile serije velike, material pa domač. Proizvodnja elegantne damske obutve je zelo zahtevna. TK kvaliteta materiala, to je zgornjega lak usnja večkrat ni bila primerna, pojavljale so se napake v pripravi dela, ki jih nismo znali pravočasno odpraviti. Poleg tega pa je vsemu precej botrovala tudi površnost in neupoštevanje opozoril neposredno v proizvodnji. Predvsem bi se morala bistveno izboljšati kvaliteta dela v prikrojevalni-ci, sekalnici in montaži. Vprašajmo se — delamo res 8 ur Ne moremo se zadovoljiti z delovno disciplino. Se vedno nekateri predčasno zapuščajo delovna mesta. Delajo daljše vmesne odmore ali pa z delom začenjajo kasneje. Vsakdo mora vedeti, da je delovni čas 8 ur in da ga je treba izkoristiti za delo. Vsaka izgubljena minuta je dragoce- Sloga pri ustvarjanju pogojev dela bo uskladila tudi ostale interese Skupno se moramo potruditi in doseči ustrezne pogoje za proizvodnjo, ki mora svoje delo tekoče, kvalitetno opraviti, s tem pa oploditi tudi delo servisnih služb, kot sem jih imenoval na samem začetku. Tako bomo TOZD Prodaja dali ob pravem času kvalitetno blago, ta pa pravo blago na pravo prodajno mesto. Tržišče bo šele takrat plačalo naše delo. To pa je uspeh obeh TOZD, kakor tudi ostalih služb v OZD. Tone KLEMENCIC Vseh osem ur prebitih na delu je potrebna zbranost in natančnost. Posnetek iz obrata Gorenja vas Izbira kolekcije Ni še končana letošnja po-mladansko-poletna sezona, pa je že potekala izbira in naro-čamje modelov za naslednjo sezono, to je pomlad-poletje 1975. Ka/kSna obutev je bila idkana to sezono na tržišču vemo, kaj nag bi predstaivlja. lo vrh mode, oziroma kaj bo maubolj islcano in prodajno v drugem letu, še nihče ne more zanesljivo vedeti. Ženska kolelkcija je bila dobro pripraivljona, zastirane so bile vse skupine, teh je treba kar precej, saj je ženska kolekcija vedno bolj pestra od moške. Moška kolekcija še ni dokončana, sprejeta je bila skupina sandal in ena od skupin moških nizkih čevljev. Vse ostale so še v pripravi. Izdelaiva mošike kolekcije že več sezon zaostajala in ni enako bogata kot ženska, kar se kasneje pozna tudi v realizaciji oz. prodaji modelov. V prihodnje bo potrebno, da bosta obe skupini, moška in ženska že ob izibiri poipoJno •/.a-stopami, da bo twdd izbira modolov potekala v normalnih pogojih. 2c pri pripravi kolekcije bo potrebno pogostejše sode. lovanje med prodajno in tehnično službo in posvetovamje s poslovodji večjih prodajaln o nosilcih posameznih skupin, seveda pa morajo biti nosilci skupin tudi izdelani do postavljenih terminov oz. napovedanih sestankov. Zlasti az pripravo pomladan&ko-'let-ne kolokdje se rado dogaja, da je priprava v zamudi, ker le-ta sovipada s časom naših letnih dopustov, kot tudi dopustov domačih in tujih dobavitelj etv in proizvajalcev vzorčnih materialov. Tudi ta problem se da rešiti, seveda s pripravljenostjo za dobro sodelovanje vseh, ki smo soudeleženi pri pripravi in izbiri kolekcije. Helena Rejc Sezona pomlad-poletje 1974 Prodajna sezona pomlad-poletje 1974 zajema prodajo v mesecih od marca do konca avgusta. Sedaj že lahko pregilodamo, koliiko smo prodali in kaj nam je še ostalo v zalogi. V skupini mošikih nizkih čevljev smo prodali le dobro polovico proizvedene obutve. Imeli smo v glavnem artikJe za zgodnjo pomlad, primanjkovalo pa nam je lahkih, mehkih, predvsem flcks širvanih poletnih čevljev z usnjenimi podplati. Če hočemo v prihodnji sezoni uspeti v prodaji шобИћ nizlkih čevtjov, bo- mo morali izdelati tovrstno obutev sami, v nasprotnem pnmeru pa povečati dokup pri drugih proizvajalcih. Od skupno proizvedenih ženskih nizikih čevljev smo prodali približno dve tretjini. Največji dol zaloge pred. stavljaita dva modela športnih čevđjev, ki sta bila proizvedena z zamiudo. Zaradi zamude dobavnega raka smo dobiili vrinjene koliSne tudi od angro kupca. Vse to nam bo bremenilo zaloge in vezalo denarna sredstva. Najbolje prodajna skupina obutve pa so bile ženske san- dale. Vzrok za dober uspeh je največ v tem, ker so bili izdelani pravočasno in brez večjih napalk. Čeprav je bila skupina ženskih sandal zelo pestra, nam je manjikalo najmodernejših modolov. V primerjavi z lansiko sezono pomlad^poletje smo letos dosegli boljše odstotke prodaje in to brez večjega znižanja con. Sedaj je že skoraj v celoti izbrana nova kolekcija za pomlad-poletje 1975, v kateri naj bi bile odpravljene ugotovljene pomanjiklji-vosti v letošnji sezoni. Silva Balj t Zvezna inšpekcija Pred kratkim smo v »Delu« brali sestavek izpod peresa novLnarlke Bojane Jager, o rezultatih zvezne tržne in. žpokcije, kot dokaz poostrene družbene kontrole. Ncpraivilnosti so bile ugotovljene v 5084 daloMnih or-gami^racijah, poimensko pa so omenjene le ncikaitere in med njimi tudi Alp ima. V pojasnilo navajam nekaj podro'bnosti o obisiku tržne UUBUANSKA BANKA — POSLOVNO MESTO ZIRI. Za stranke posluje v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6.30 ure do 12. ure, v sredo od 6.30 do 16.30, v soboto je zaprta. Ko smo povprašali, kako delajo sedaj, ko imajo tudi »alpin-ci* del osebnih dohodkov na knjiiicah, so nam povedali, da ni telav. V avgustu je bil promet občutno močnejši le prvi dan po izplačilu OD v tovarni. za cene tnSpOkcije pri nas. Zvezni tržni imšpelktor za cene nas je obiskal v juniju lotos. Pri ugotaivljanju po kalkulacijah in fakturah je bila pri tiuji obutjvi ugotovljena razlika v ceni na račun rizika in rabata, katerega nam priznava dobavitelj. To razliko pa smo mi uračunavali v kalkulaciji. Ker so bile v tem času marže zamrznjene je mnenje Zveznega tržnega inšpektorja, da nismo upravičeni do omenjenih popustov. Zvezna tržna inšpekdija za cone je celotno dokumentaci. jo prepustila Okrožnemu sodišču v Kranju ter Ob-čins'ki tržni inšpekciji v Sko. fji Loki. Na ugotovitev zveznega tržnega inšpektorja mo. ramo dati zagovor. Gre predvsem zato, ali smo presegli absolutno maržo ob zamrznitvi. Sedaj delamo izračune, v zagovor bomo priložili celotne postopike pri postavljanju con, od naših dobaivite-Ijev. Mislimo, da kljub vsemu nismo presegli zamrznjenih absolutnih marž in rabatov. Kako se bo vse to izteklo pa danes še ne moremo povedati. Ivan Capuder Kakšen bo naš časopis? Temeljna vsebinska zasnova glasila Zakon o javnem obveščanju določa, da mora imeti vsak časopis svojo temeljno vsebinsko zasnovo, v kateri je predvsem zajet osnovni namen glasila, ki naj vsestransko, objektivno in celovito obvešča člane delovne organizacije o celotnem dogajanju v delovni organizaciji. Predlog vsebinske zasnove glasila »Delo, žvljenje« je v javni obravnavi. V nadaljevanju pa ga v celoti objavljamo tudi v našem časopisu in s tem dajemo možnost, da se vsi bravci s predlogom seznanijo in dajo pripombe in predloge (do 5. septembra). Temeljna vsebinska zasnova je sestavni del sklepa o ureditvi izdajateljskih razmerij med organizacijo združenega dela »ALPINA« in glasilom »Delo, Življenje«. Potreba in namen glasila Potreba po informiranosti članov organizacije združenega dela je privedla do odločitve o izdajanju glasila. Tako je glavni in osnovni namen glasila obveščanje delavcev o vseh dogajanjih znotraj delovne organizacije ALPINE oz. v TOZD PROIZVODNJA, TOZD PRODAJA in delovni skupnosti skupnih služb. Brez ustreznega informiranja in ustrezno zgrajenega kroženja informacij si v delovni organizaciji ne moremo zamisliti resničnega samoupravljanja. Prav z ustrezno organizacijo informiranja se samoupravljanje krepi, kar je tudi namen glasila, ki je eno izmed najpomembnejših sredstev informiranja v OZD »ALPINA«. Namenjeno pa je vsem članom delovne skupnosti »ALPINE«, članom naše delovne skupnosti, ki so na odslužen ju vojaškega roka, upokojencem naše delovne organizacije in štipendistom. Glasilo bo informiralo svoje bravce tudi o važnejših dogajanjih družbena prizadevanja za utrditev samoupravljanja, zunaj podjetja. Aktivno bo spremljalo pozitivna razvijanje delegatskih odnosov in za utrditev vloge delavskega razreda v naši stvarnosti. Sprejemalo bo predloge, mnenja in zahteve za reševanje zadev v zvezi z delom in samoupravljanjem v delovni organizaciji in poskrbelo za vzvratne informacije. Kakšna bo vsebina glasila V glasilu bodo prvenstveno objavljeni sestavki, ki imajo namen delavcem približati informacije, ki zadevajo njihov najožji interes — temeljne organizacije združenega dela, njih delo, uspehe in probleme, njihovo socialno varnost, po drugi strani pa bodo sestavki taki, da bodo delavca informirali o vseh važnejši družbenopolitičnih vprašanjih, ki zadevajo samoupravljanje, njihovo družbenopolitično delo in osebno zadovoljstvo. Vsebina sestavkov bo zajemala predvsem naslednja področja: družbenopolitično tematiko, samoupravljanje v TOZD, delo družbenopolitičnih organizacij, življenje in delo v TOZD, proizvodnja in njeni uspehi, problemi, novosti; prodajna politika, njeno izvajanje in njeni uspehi; investicijska politika in njeno izvajanje; zunanja trgovina, kadrovska politika in izobraževanje, sejmi in razstave — nastopi in ocene; nove proizvodne in prodajne kapacitete; konstruktivna kritika, vprašanja in pripombe bravcev; standard in rekreacijo, zdravstvo in znanost; šport, izlete, kulturne in druge prireditve; oglase, v kolikor koristijo članom delovne skupnosti, kakor tudi ostala aktualna obvestila, sporočila in podobno iz delovne organizacije, kakor tudi iz kraja in občine. Glasilo ima tudi poseben zabavni del; križanke, humor, satirični sestavki, kvizi, karikature in podobno. Temelji uredniške politike Glasilo DELO—ŽIVLJENJE bo vodilo takšno uredniško politiko, ki bo čimbolj resničen odraz interesov delavcev organizacije združenega dela ALPINA. Uredništvo bo pazilo, da bo glasilo odprto za vse delavce in da bodo vsi prizadeti imeli možnost v njem objaviti svoje mnenje o problemih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Uredništvo se bo zavedalo vloge, ki jo ima glasilo pri samoupravljanju in bo glasilo urejalo v skladu s to vlogo. Somoupravno kronika 18.7. Skupni delavski svet Odobrena pomoč krajem na območju občin Šmarje in Šentjur, ki so bili prizadeti ob potresu in to zaslužek 1 delovnega dne vseh delavcev TOZD Proizvodnje in DSSS. Odobren prenos poslovanja in ostalih sredstev iz Počitniške skupnosti Zlatorog Umag na počitniške domove Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Sklenjeno, da se lokal prodajalne obutve v Ljubljani, Stritarjeva ulica 6, izprazni do določenega roka, da ne bo sledila prisilna izpraznitev. Odobren prenos sredstev iz rezervnega na poslovni sklad. 31.7. Delavski svet TOZD Prodaja Potrjen zapisnik prejšnje seje tega organa. Sprejeto poročilo o poslovanju TOZD Prodaja od 1. 1. do 30. 6. 1974. Ustanovljena 3-članska komisija za ugotavljanje vzrokov znižanja in s funkcijo postavljanja in zniževanja cen. V. d. vodje TOZD Prodaja in poslovodja prodajalne obutve Zagreb I zadolžena, da izdelata osnutek pravilnika o delitvi sredstev za OD, osnutek bo potem obravnavala posebna komisija in pripravila predlog. Sklepano o nagrajevanju vajencev in regresu za letovanje za vajence, določeno, da se upošteva samo tiste prošnje za posojilo, ki bodo dane v natečaj nem roku, in odobrena pomoč krajem Kozjanskega, ki so bili prizadeti ob potresu. Prodajalne v Sloveniji in ostalih republikah delajo v ta namen 1 delovni dan, razen prodajalne Celje, ki dela v ta namen 2 dni. 31.7. Odbor za delovna razmerja Pregledane prošnje in pozitivno rešene prošnje tistih prosilcev, ki izpolnjujejo zahteve prostih delovnih mest. Sprejeti so bili 4 delavci. Sklepano o razporeditvi pripravnikov na delovna mesta po posameznih službah. Marija Polenšek je razporejena v finančno službo, Anton Kavčič v uvozni oddelek nabavne službe, Anton Možina in Oton Zakelj v tehnično službo. Pripravnicama Mileni Lukančič in Liljani Ogorevc pripravniški staž podaljšan za čas odsotnosti z dela. 1. 8. Skupna seja skupnega delavskega sveta, delavskega sveta TOZD Proizvodnja, DS TOZD Prodaja in sveta DSSS Potrjena poročila o sklepih prejšnje seje SDS, DS TOZD Proizvodnja in DS TOZD Prodaja. Obravnavano in sprejeto poročilo o poslovanju TOZD Proizvodnja in TOZD Prodaja v I. polletju letošnjega leta. Sprejeti ukrepi za iz- od 15. 7. do 15. 8. 1974 boljšanje stanja v podjetju, v zvezi s kvaliteto, količino in disciplino. Sklenjeno, da se stanovanje, rezervirano za pravnika, odda. 9.8. Delavski svet TOZD Proizvodnja Obravmaivani problemi pro. izvodnje v zvezi s postaivlje. nioni pJaini izdelave obutive za jesensko in zimsko sezono. Poročano, da bi proizvod-■nja po posameznih oddelkih lahko normalno potdkala v okviru programa, izdelanega na podlagi siklopov sprejetih na sikupni seji vseh DS, če ne bi nastale težave v montažnih oddelkih, kjer je nastal zastoj v proizvodnji, predvsem zaradi prepozno dobafvljanih in neikivailitetmi'h podplatov. Zaradi nastalega položaja je bilo postavljeno resno \iprašanje, kako dose- V letošnjem juliju in avgustu smo imeli kar precej dela okrog urejevanja zadev ob sprejemanju novih delavcev. V zadnjem mesecu smo zaposlili 27 delavcev, delovmo razmerje pa je prenehalo 8 de-lavceni. V obratu v Zireh so se zaposlili nasledixjii: Mi^ušika Je-senovec, čevljarski tehnik, Bojan Poljanšek in Marijan Gantar, kvalificirana čevljar, ja, oziroma izdelovalca spod. njih delov obutve, Marija Je. rob, Breda Tušar, Jelka Vi-die, Ivanka Demšar, Metka Trček, Anica Jelovčan, Stane Mlinar, Andreja Pagom, Martina Govekar, Stanislava Mlinar, kvalificirane šivalke gor. njih delov obutve in Terezija Fortuna, snažilka. Z delom so prenehali Vida Klemen-čič, kuharica, LLljana Ogore-vec, kemijski tehnik, Marija Gregorač (2171) in Marija Markič, kvalificirani šivalki obutive. V obratu Gorenja vas so nastopile delo Miroslava Ca-dež, Marjeta Dagarin, Irena Primožič, kvalificirane šival-ke gornjega dela obutve in či postavilijeine plane proizvodnje, plane prodaje, oziroma ikako izvajati sprejete sklope vseh DS. Na osnovi obširne razprave sprejeti ustrezni slklapi za rešitev nastalih vprašanj v zvezi z izvajanjem postavljenih planov, pa tudi odgovor, nosti, predvsem v zvezi z za. kasnelo iin nekvalitetno dobavo podplatov. 15. 8. Delavska kontrola Razpravljamo o zastojih v proizvodnji in obravnavano poročilo vo^je TOZD Proizvodnja, v. d. TOZD Prodaja, vodje traku 7 in vodje kontrole. Sklenjeno, da se poišče vzrolke za visok odstotek škarta in nedoseganje plana proizvodnje. Odgovornim ose. bam za posamezna področja postavljena v zvezi z zastoji vprašanja in določen rok za odgovor. Bernardina Mrak, NK delav. ka. Tudi na Colu je bilo v pre. teklem mesecu nekaj sprememb. Delo so nastopile 3 kvalificirane šivaike zg. delov obutve in sicer: Nada Krapež, Milena Pregelj im Marija Stefančič. Z delom pa sta prenehali Danica Kotvšca in Marija Kobal. Tudi v prodajni mreži je bilo v tem mesecu precej sprememb. Na novo so se zaposlili Claudette Aloisio, pro. dajalka in Nikola Bobinac, prodajalec v prodajni na Reki, Marija Simič, prodajal, ika v prodajalni I Slav. Brod, Marjan Videč, prodajalec v Varaždinu, Hamza Bojičić, prodajalec v Sarajevu in Ber. narda Podobnk, prodajalka v Zroh. Delovno razmerje je prenehalo dvema prodajalkama: Nataliji Poje iz Karlovca in Vilmi Kirčanovi iz Stru-mice. V mesecu juliju in avgustu smo zapo&im 36 novih delav. cev, delovno razmerje pa je prenehalo 11 delavcem. A. F. Prav zanimiva je ugotovitev, da je le eden latošinjiih osmošolcev, oziroma tistih, ki so zaldjučili osemletno šolsko obveznost prosil pni nas za zaposlitev. Pred leti in to ne tako dolgo nazaj, smo ob vsakem za-ključku šolskega leta dmeli toKiko prijav za zaposlitev, da nismo mogli vseh ugodno rešiti. Ce smo sprejeli vse žensike prosilke, pa prav gotovo nismo mogli ugoditi теет mošikim prosilcem. Iz podatkov, km nam jih je posredovala osemletka v Zireh, je letos zaključilo šolsko obveznost 90 učencev. Od tega 2 učenca v šestem razredu, 6 učencev v sedmem razredu in 82 v osmem razredu. Povedali so tudi, da so se vsi učenci, ki so uspešno zaključili šolilko obveznost odločili za nadaljnje šolanje na srednjih ali poklicnih šolah. TovariSlci Mariji Gregorač, šivalki iz šivalnice športne obutve, želimo ob odhodu v pokoj še vrsto let čimboljšega zdravja in dobrega počutja. Tovariš Pečnik, ki na šoli slkrtii za usmerjanje učencev v nadalnje šolanje in poklice, je us^ najti učna mesta tudi za tiste učence, ki nimajo uspešno končane osemleL ke. Na razne srednje šole se je viptsaJo 37 učencev, ostali pa v pdklione šole različniih smeri. Pred leti se mladina ni v taki meri odločala za nadaljnje šolattnje ali za pridobitev poiklica. Zaradi tega je biilo tudi precej več interesentov za takojšnjo zaposlitev. Ce pogledamo podatke zapo slonih, ki smo jih zaposlili zadnji dve leti, je kvalifika-cijfika struktura dosti boljša. Ce smo pred leti imeli dovolj kandidatov za zaposlitev ob koncu šolsikega leta direktno iz vrst mladih, nekvalificiranih delavcev, je stanje sedaj toliko boljše, da ob koncu šolskega leta dobimo več strokovno usposobljenih delavcev, pa naj bo za osnovno proizvodnjo ali za posamezne strokovne službe. Letos smo sprejeli samo v obdobju zadnjega meseca 27 kvalificiranih delavcev, od toga 3 izdelovalce spodnjih delov obutve in 19 šivali zgornjega dela obutve. Poleg tega smo sprejeli tudi 4 diplomante srednjih šol. Predčasno smo ugotaw'lja-li, da nam kvalifiikacijska struktura upada na račun ne. (Nadaljevanje na 5. strani) Nove štipendije Odbor za izobraževanje je letos razpisal štipendije le za Poklicno čevljarsko šolo v Žireh, poklicne šole kovinske stroke in za srednje šole le za kemijsko in fotografsko smer. Moram reči, da letos ni posebnega zanimanja za poklicno čevljarsko šolo, kar kaže na to, da se mladi ljudje odločajo rajši za na videz atraktivnejše poklice. V pripravi je tudi predlog, da bi glede na izredno povečane stroške povišali štipendije za vse šole, kar bi nedvomno pritegnilo nekatere tudi na poklicno šolo. Sicer pa menim, da bi morala tovarna preko osnovne šole bolj poskrbeti za spoznavanje naših poklicev, ki so postali zelo perspektivni in strokovno zahtevni. NP Anketa - rezultati pomiadi Od 14. 8. 1974 do 20. 8. 1974 je bila v »Alpini« uspešno izvedena anketa, ki jo je delala asistentka Petričeva iz oddelka za industrijsko psihologijo filozofske fakultete in študentka 3. letnika industrijske psihologije. Rezultati ankete bodo pokazali kakšno je znanje delavcev v proizvodnji o merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, če so ta merila sprejemljiva ali ne. To anketo so opravljali tudi v nekaterih drugih tovarnah, tako da bo možno rezultate primerjati. Zaradi velikega števila vseh izpolnjenih vprašalnikov (blizu 900) bodo rezultati znani šele naslednje leto pomladi. Najlepše se zahvaljujem delavcem, ki so sodelovali pri anketi, poleg tega vodstvu tovarne in vodjem posameznih oddelkov, ki so omogočili izvedbo ankete. Moram reči, da so vsi skupaj pokazali veliko mero potrpežljivosti in volje za sodelovanje. Olga PINTAR, študentka 3. letnika industrijske psihologije ^acLi^w Mladi delavci se uspešno vključujejo v proizvodni proces Iz kadrovske službe Kadrovske novice Praksa dela mojstra Množico mladih ljudi srečujemo te dni na hodnikih, pisarnah in delavnicah. Med nami so naši bodoči delavci vseh poklicev, ki si pridobivajo praktično znanje, da bodo lahko postali dobri strokovnjaki. Povprašali smo nekatere izmed njih za mnenje o praksi. Andra Križič, študentka 3. letnika Visoke ekonom-sko-komercialne šole: Letos sem s prakso kar zadovoljna. Spoznala sem veliko zanimivega in kar je najbolj pomembno probleme sem spoznala z več plati. To je potrebno, ker šele tako tudi mi študentje začnemo resno razmišljati, kako bi se dalo določene stvari rešiti. Delavci, ki so nas uvajali na posameznih področjih so zelo različni. Nekateri so nas veliko naučili, drugim se praksa ne zdi tako pomembna. Kar zadeva počutje v tovarni in 2ireh pa je pač popolnoma drugače za domačine, kakor za tiste, ki prihajamo iz drugih krajev. Irma Mlinar, učenka Poklicne čevljarske šole v 2ireh: se kar hitro privajam, upam, da se tudi oni name. Spoznavam precejšnje razlike med šolo in prakso. Na delo se vsak dan vozim iz Gorenje vasi, le teden dni sem preživela v internatu Poklicne šole. O svojem bodočem delu še nisem razmišljala, je še prezgodaj. NP Iz kadrovske službe Praktikantki Tatjana Mohorič (prva) in Magda Koiman Kmalu bo zazvonilo... Praksa v podjetju je zelo koristna, saj šele tu resnično spoznamo delo, ki je popolnoma drugačno kot v šoli. Spoznala sem pa, da je treba v tovarni res delati, da se doseže norma, to res ne gre brez vaje. Moram reči, da mi mojstrica pokaže vse kar je potrebno v zvezi z delom, sama se pa tudi kar hitro privajam. Tatjana Mohorič, dijakinja II. letnika Tehniške čevljarske šole v Kranju: Na praksi sem, (posebno v lahki šivalnici) spoznala mnogo stvari. Upam, da bo podobno tudi v težki šivalnici, saj je program, ki ga zahtevajo v šoli kar zahteven. V delovno okolje in sodelavcem 2. septembra ob 8. uri bo zopet zazvonil šolski zvonec, prvič v šdislkeim letu 1974/75. Sola bo pod svoje okrilje za dobo 10 mesecev zopet sprejela približno 700 otrok z vseh strani žLrovske kotline. Sledilo bo leto intenzivnega dela, za marsiikoga loto uspe. hov, za nekatere pa tudi leto razočaranj. Šola je dobro pripravljena na pričeteik pouka. Celotna starvba je na novo prebe-Ijena, približno polovica par-ketov je na novo polakira-nih, dve učilnici sta na novo Qprem!(jeni, delavnica za tehnični pouk je pridobila dva nova prostora, nabavljeno pa je tudi več modornih učil, ki bodo neipogrešiljiva pri osvajanju znan\ja v vzgojmo-izobraževalnem procesu. Šolskih novincev, oziroma ikandidatov za 1. razred je 91, ■nekaj pa jih je bilo odklonjenih zaradi psihofizične ne-dozorolosti za vstop v 1. razred. V 1. razred smo vpisovali celotna letnik 1967 in j a. nuar, fehraar, marec 1968. Predvidevamo, da bo v 1. razredu okrog 80 otrok — to so trije oddelki — en dopoldanski, dva popoldan sika. Z rednim deJom prične tu. di oddelek podaljšanega bivanja, ki ga bo v letoSnjem šolskem letu vodil tov. Valentin Lukam. Na ta oddelek opozarjamo zlasti tiste starše, ki nimajo dopdldansikega varstva, ne bodo pa imeili možnosti vključiti svoje otroke v dopoldanski pouk. Oddelek podaljšanega bivamja bo deloval vsak dan razen sobote od 06.00—14.00. Organizirano je kosilo in malica. Pod nadzorstvom bodo učenci delali do mače naloge in se učili, dobršen del dopoldanskega ča. sa pa bo posvečen tudi razvedrilu. Oskrbnina bo v letoš. njem letu nekoliko višja. Vsem staršem priporočamo obisk otrok v oddelku podaljšanega bivanja, saj prav gotovo ne bo možnosti ugoditi vsem prošjiijam za dopoldanski pouk. Večjih kadrovskih sprememb na šoli ni. Tov. Helena Zakelj je nova učiteljica za 2. razred, od nas pa odhaja tovarišica Viktorija Gruden, ki je upokojena. Pouk bo organiziran tako kot v lanskem šolskem letu, zasedbe predmetov so skoraj iste. Sola bo tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevala s svojo bogato tradicijo izven-šokke dejavnosti, tako na športnem, kulturnem, ikot tudi na tehničnem področju. Za konec še eno obvestilo vsem staršem; Vse šolske knjige in dedov, ne zvezike prejmejo učenci v šoli. Zato nakup ni potreben. Nabavite le zvezke, šolski pribor kot so dvojne copate za telovadbo in pouk v stavbi, barvice, pisala in ploščice ter krogce za novo matematiko. V letošnjem šotelkom letu pa se nova matematika uvaja v 4. razred. Slobodan Poljanšek (Nadaljevanje s 4. strani) fcvalifiicirane delo\me sile. Celo bali smo se, da nekatera delovna mesta ne bodo mogla biti primemo zasedena, ker se je število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev vidno zmanjševalo. Poročili so se: Bernarda Tratnilc (GV), Sonja Jesenlco iz prodajalne škofja Loka II, Marija Simić iz prodajalne Slavonski Brod I in Fan-či Trček, prodajna služba. Iskreno čestitamo! Moram reči, da se kvalifikacijska struktura v zadnjih dveh letih izboljšuje v korist kvaiMficiranih in srednje stro-kovrth delaivcev že samo s tem, da je od novo sprejetih dela^-cav več kvalificiranih čevljarjev in kvailificiranih ŠL valk ter diplomantov različ nih srodnOih Sol, kot prejšnja leta. V letošnfjem letu je zaključilo šolo (oddelek za odrasle) za šiivalke obutve tudi 13 delavk iz obrata Gorenja vas in 26 delavk iz obraita 2iri ter za prikrojevalca gornjih delov obutve 3 delavci iz Go. renje vasi in 3 delavci iz tukajšnjega obraita. Ce k tema prištejemo še 23 diiploman-tov Tehniške čevljarske šole — oddelek v Zireh, ki so zaključili s študijem v mesecu juniju, moramo priznati, da smo res lepo napredovali v izboljšanju kvalifikacijske se. starve zaposlenih delavcev. Iz povedanega se da sklepati, da je ifcvalifikadjska struktura znatno boljša, kot je kdajkoli bila, predvsem v številu kvalificiranih delavcev in srednje strokovnih kadrov. Tudi Število tisitih z vL šjo strokovno izobrazbo je poraslo. To pa je tisti dejavnik, ki nas obvezuje, da bodo tudi rezultati dela celotnega podjetja potrdili tako stanje. A. F. Market odprt v soboto, dne 10. avgusta je bila odprta nova samopostrežna trgovina na Dobrače-vi. To je približno po enem lotu gradrye in v okviru predvidenih rokov. Ugibanja, da bo otvoritev že 4. julija, so bila popolnoma izmišljena. Roki za dovršitov gradbenih dol so bili določeni za konec junija in vsakomur je lahko jasno, da je za dokončno opremo takega objekta in pripravo blaga za prodno nato potrebno še precej deia in časa. Sedaj lahko rečemo, da je bilo vse to storjeno v razmeroma kratkem času, komaij dober mesec po zaključku gradbenih del. Tudi mnenja o velikosti in obliki objekta so precej deljena. Pri tem smo namreč dolžni 2irovcem nekaj pojas. nil. Pri določanju oblike ob. jekta je bilo odločilno loka- cijsko dovoljenje občinske gradbene inšpekcije, s katerim je bilo določeno poleg ostalega tudi to, da mora biti streha dvokapna. Na podlagi tega so arhitekti morali pctsikati obliko, ki je ustrezala tej zahtevi in jo prilagoditi okolici. Obdržati pa je morala tudi alpski stil. V podobnem stihi je bilo po Gorenjskem v zadnjih letih zgraijenih že precej objektov. Tudi glede velikosti objolcta smo bili odvisrti od vrste /u. neuijih faktorjev. Prednts. da mora biti objekt odmaknjen od ceste in okoliških stnvb toliko in toliko metrov, jc zgradbo precej utesnil. Poleg tega pa je pri tem odloči'no vplivala tudi zahteva neka te. rih občinskih funkcionarjev, po katerih naj bi ta trgovina prodajala predvsem živilske (Nadaljevanje na 6. strani) KGZ dSORA* je na meji Dobračeva—Stara vas zgradila novo samopostreino trgovino —MAR KET — GASILSKO DRUŠTVO ŽIRI PRAZNOVALO 85 LET Parada je bila od zadruinega doma na slavnostni prostor pri gasilskem domu v Zirek Aparat na prah, ki je za društvo velika pridobitev, je predal namenu pokrovitelj proslave I. Rejc, direktor Alpine. Jubilej, ki ga je praznovalo gasilsko druStvo Ziri je v ponos vsem Zirovcem. Saj 85 let dela ni kar tako. Humano delo v teh letih, je nam vsem lahko tudi v ponos. Ob tej proslavi je sodelovalo preko 200 gasilcev s 16 prapori in 18 gasilskimi avtomobili. Imeli smo tudi več pomembnih gostov; zastopnik Občinske skupščine Skofja Loka, direktor zavarovalnice Sava Kranj ter predsednik Občin- (Nadaljevanje s 5. strani) proizvode. To stališče so zavzeli .predvsem zaradi tega, ker so menili, da bi razširjena prodaja v novi trgovini (konfeikcija, galanterija ipd.) onemogočila gradinjo trgovskega centra. To stališče je bilo seveda deloma upravičeno in je ta!ko tudi vplivailo na velikost naše prodaijalne in na njen asortiman. Osnovni namen prodajal, ne. preskrba potrošnikov z vsakodnevnimi potrebami z živili pa je doseežn. Tudi vc. lik ost prodajalne je prilagojena za te potrebe. Površino, kaikršno ima, bi po trgovskih normativih zadostovala za 3.000 prebivalcev. Brez dvoma so Ziri s tem dobile prvi sodotani lokal, kjer potrošnik lahko dobi vse, meso, in ostala živila, pa tudi osnove gostinske storitve. Precej dobrih in laskavih ocen naših potrošnikov, kakor tu- ske gasilske zveze Skofja Loka. Naš jubilej pa so počastile tudi Občinska gasilska zveza Logatec in Idrija s svo jimi društvi. Ob tem jubileju smo prenovili gasilski dom, ki je dobil novo lice. Prenovljeni dom je v ponos marljivim gasilcem, ki so sodelovali pri tej akciji. Naredilo se je veliko udarniškega Лк-la. Parada, ki se je pričela pred Zadruinim domom, je di tujcev, pa nas prepričuje, da smo storili znaten korak za izboljSamje preskrbe in za sodobnejši izgled kraja. Seveda nam ne smote zameriti nekaterih začetniških težav, ki jih bomo sčasoma brez dvoma odpravili. Poleg tega imamo namen market še naprej dopolnjevati. V najkrajšem času bodo na voljo tudi tople malice in drage jedi po želji, kar bo spet nova pridobi/tev za marsikaterega delavca, ki sedaj ni imd priložnosti ob vsakem času priti do toplega obroka. Našim potrošnikom, ki so kiiipovali meso v mesnici II. v Zireh smo dolžni pojasnit:, da smo morali to mesnico zapreti. Zapreti smo jo morali zato, ker njeni prostori niiso ustrezali sanitarnim predpisom. Mesnica bi zato morala biti že pred časom zaprta, vendar so jo pristoj. krenila na svečani prostor, kjer je potekal slavnostni del. Proslava se je priieia z vn-toniranjem državne himne. Po svečani otvoritvi je predsednik društva podal kratko kroniko društva. Orisal je le kratko delo tega društva, nanizal je tudi kako se je društvo opremljalo. Društvo ima danes kombiniran gasilski avtomobil. Nabavilo je novo motoma gasil- m občinski organi na našo prošnjo pustili še toliko časa obratovati, da je bila dokončana nova mesnica v Mar-kclu na Dobračovi. S tem, da smo morali to mesnico zapreti, je bilo seveda prizadetih precej potroSniikov na tem področju. Vsem tem pa obljubljamo, da bomo v prihodnjih letih skušali najti mtrezmo rešitev. Ob zaključku želimo to pri-ložnost izkoristiti še za to, da se vsem, ki so kaikorkoli prispevali k uresničitivi naše gradnje, za sodelovanje naijisikreneije zahvalimo, saj so s svojim sodelovanjem pripomogli, da so Ziri po dolgih letih dobile sodobno prodajalno ^ -. Vsem našim odjemalcem pa obljubljamo, da bomo poskrbeli za to, da se bodo v novem MARKETU kar najprijetneje počutili in bili pni naikupu z izbiro zado. voljni Kmetijsko gozdarsika zaidruga »SORA« žiri Dirdotor Viktor Maček sko brizgatno in Se drugi drobni inventar. Med drugimi so nas pozdraviti še zastopniki Občinske gasilske zveze Skofja Loka, Občinske gasilske zveze Logatec in ostali. Podelili smo plakete najstarejšim članom društva. Saj je njihovo plodno delo rodilo današnje sadove. Pokrovitelj proslave, direktor tovarne Alpina, je predal društvu nov gasilski anirat na prah 250 kg in 2 dihalna aparata. Ta aparat, ki je bil predan na upravljanje gasilcem, je bil nabavljen s sredstvi vseh iirovskih podjetij. Po slavnostnem delu se je začela tudi zabava. Denar, ki se zbira na vse načine, nam le pripomore, da si nabavljamo novo opremo. Moram reči, da tudi ostali prebivalci tirov ne driijo kritem rok, vsak nas podpira po svojih močeh. Želimo, da ne bi bilo potrebe po pomoči z naše strani, ker ielimo, da bi bili ljudje našega kraja srečni. Ce pa bo potrebno, pa bomo vedno pripravljeni pomagati. Franci Poljanšek Da društva napredujejo, je pokazala tudi vrsta gasilskih avtomobilov, ki so peljali v paradi Novi MARKET je dobro zaloten, Če ne verjam le, pa si sami poglejte. Market odprt Gradnja šole spomladi 1975 Natečaj za idejno-projektivno rešitev bodočih šolskih prostorov pri osnovni šoli »padlih prvoborcev« Žiri zaključen Po sklopu odbora za gradnjo šolsik/ih protorov pri SO Skofja Laka je bil 12. 4. 1974 v časopisu Delo objavljen natečaj za naijbolijšo idejno-projeiktno Tešitev bodočih Šolskih prostorov pri osnovni šoli Padilih prvoborcev žiri. Naitečajne podloge je dvag-nilo 18 arhitektov, projektne rešihve so se obravnavale anoninuno. Ocenjevailna komi. sija je podelila tri nagrade za najboljše projekte, en projekt pa je bili tudi odikupJjen. Prvo nagrado prejme ing. arh. Dušan Mošikon — FaikuL teta za gradbeništvo in arhitekturo v ЦјиМјап!. Ta projekt se bo izvajal v Zdreh. (Ing. arh. Dušam Mošikon je projdktiral osnovno šolo Podlubniik, za kar je prejel Prešernovo nagrado). Odliike prvonagrajenega projekta so predvsem v tem, da ostaja v mejah realnosti. Ne presega predpisanih 2750 kv. metrov novih šolskih površin, omogoča etapno gradnjo, zlasti pa se odlikuje po notranji Curtkciona'lnoeti in povozarvi šolslkih prolstorav. Najustreznejše rešuje bistvo rmojelktne naiV.ige in sicer: Idealno povezuje staro in novo šolo z VVZ, center vseh treh objektov pa predstavlja t. im. medla center oni roma študijski center šole, ki ga sestavljajo: knjižnica, predavalnica s 120 sedeži — (tudi za zunanje uporabnike); di-daktičnS Ikabinet in večnamenski prostor (jedilnica, proslave, projekcijska soba, TV soba itd.) Realizacija tega projelkta nam brez dvoma omogoča ra. cionalnejšo porabo sredstev za kasnejše vzdrževanje. (Treba je pomisliti na velike povrSine, iki jih je potrebno ogrevati, na porabo eleilctrič-ne energije in podobne izdatke). Projekt sega tudi v per-spakti\x>. Določa lokacijo za zimski bazen in šolski šport, ni stadion. Brez dvoma predstavlja določen eksperiment, saj bo bodoča žirovska šola med prvimi v reipubliiki, v okviru kaitere bo estetsko in funkcionalno vlkomponiran tudi otnošiki vrtec. Vse to pa nam omogoča racionalnejšo uporabo skupnih učnih in gospodarskih prostorov (kiuhi-цја, jedilnica, telovadnica — velika in mala, kotlarna), tako za šolo, kakor tudi za vr. tec. Avtorja drugo in tretjena-grajenega projekta sta ing. arh. Mariko Mušič — Arhiitelk." tonslki atelje Ljubljana in ing. arh. Andrej Kavčič — Fakulteta za gradbeništvo in arhitekturo v Ljubljani. Projektne rešitve ostalih šestih nenagrajeniiih arhitektov se aivtorjem ллтејо. Pri odklonjenih projektih se kažeta zlasti dve bistveni po-manjiMjivosti; — Neupoštevanje programa (prostorsko predimenzd-oniraaje) — Neupoštevanje etaipnosti gradnje Gradnja izbranega projekta se prične v piičetku leta 1975 (februar, marec — odvis. no od vremenskih pogojev), potekala pa bo v dveh etapah. I. etapa: telovadnica WZ večnamensiki prostor kuhinja z gospodarskim delom šole povečana mala telovadnica pa\'ečava garderabe povečana shramba premoga zunanje asfaltirano igrišče za košaiiko. II. etapa: 10 učilnic s kabineti za predmetni pouk knjižnica — predavalnica z didaktičnim kabinetom (120 sedežev) šolski športni stadion aimski bazen dokončna zumanija ureditev šole Sredstva za I. etapo so približno zbrana, izvajalec del pa nam bo nudil premostitveni kredit, sredstva pa bodo dotekala tudi v teku same gradnje. Predvidevamo, da bodo sredstva sedemletnega samo. prispevka z dograditvijo prve etape približno izčrpana. Takrat se bo treba odločiti za podaljšanje samoprispevka Pričakujemo od vseh zarved-nih Žirovcev, da bodo tudi takrat izrekli svoj »da«, v taiko velikem številu, kot pri preteklem referendumu, saj nameravamo v drugi etapi dograditi zimski bazen in s tem nekoliko dvigniti družbe- ni standard žirovskega občana. Naj povem še to, da sredstva samoprispevka razmeroma redno pritekajo. Upam, da bodo tudi tisti, ki še niso nakazali vsega, to napravili čimprej, da se bo gradnja lahko pričela. Sreds.t\a, ki se zbirajo preko samoprispevka so neokrnjena in čakajo za začetdk gradnje, ki je prod durmi. Slobodan Poljanšek Dopisujte v Delo-življenje! Danes smo vas seznanili s protielkiti, prihodnjič pa upamo, da vas bomo lahko še s tem, koliko sredstev bo potrebnih in kje bodo viri potrebnih sredstev. Uredništvo Drugonagrajeni projekt Prvonagrajeni projekt. Avtor: ing. arh. Dušan MoSkon K 1^16 PIN OQUTN/K D/\ NES JUTRI Vc EPLAJ -%» ^fjj \/Л4» J A^h^~ ^ r^(\ ^ [ 1 Nagradno кгбопко »Smučoiski čevlii« UEn.5RtD-WXVEWl PESNIK МД5А DEUARllA EMOTA FRAHC05 2Ш.1У£ ŽAMETA) KRATICA lA-PA CAPO IME PEVCA 30WESA F1W5K PWSlAHIJCt (ши) wt PEVKE. PR0DHW NAqilC ROIIUA PREIZKUS SPOSOB-wosri CLAW %ORSW PLEMtHA PAVLA ШТТ CARMW ZIEBIĆ PRI POQAH ASIRSKA KRALJICA Елад\51 1ПЕ КО&кККАЗЛ TVRDICA 3AP0WSKI BORIlWj SPORT PISMEWO SPRldtVili PAVLA ALBREHT № POKRAllUA OB FRAWC. MEDI ODER iA COVORHIKA KOPAUDE UWWWJJE ШШЕС SnETl TOIVSEV. HRVATSKI IDA BQCATA3 OBLIKA 3RBSUECA M. IMEUA GLEDALI?« LflWAREUTA MAMMA TROPSKA RASTLIUA (41.0DA) VQRE2AH3E ^ЛЕНКЕЛ TEREMU Ш PRI VOlU, SORA TAVČAR UUDMIIA HW.P1SAEU iVjeuOSLAV) SPRIMEI^ ZEMUE MISUECA PESNIK SKALA РЕСША URSULA TRATNIK 5ТЖШ SKA MERA РМШТ ШП1 STREŽNIK V LIVKE]; PRIPADUIK oqusuoA ШОСА HEROVEC ERMA Ш3.1ЕМ OfeLACltp ill PUH V VESTI" STAROGRŠKI KIPAR POJAV UAVODl KRATKA SAIA SMESMia LUKA V IZRAELU DOMAČA VPRtJlNA ŽIVAL IME IQRAL JMET. 1ЛЕ IGRMKt RIHE OSERWI ZAIMEK QAMTAR ANA ERIEKJ S 0RAU3E r£REZim SCEJEHA SNOV, IZCEDEK PESNIK l^LECORIf-HIH PESMI KULO RIMSKE LEQUE TKTARSKO LJUDSTVO ZEH5KA Ul R.I&A REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: ROTAL, KE-PER, OKAPI, ALISA, KARIN, NIVEN, GORNJEGA USNJA, SCALA, AKI, ARS, Al, ELr LINGTON, TRAPA, KAD, KAPA. RE, APENDIKS, PI. ARESTANT, OLO, KAPLAN, LIN, VLJUDNOST, DIOR, ENARE, ELIA, TALES, AT, CO, ARP, ARTA, BUM, ATO, TA, AO, ISTEM, OLUP, NU-BUK, SINSTALP, SEVRO, PLANTEKS, ATA, KRAAL Izžrebani reševala: BERTA KOPAC, Dobračeva 37 I. nagrada JULKA JESENKO, Stara vas 59 — II. nagrada ZINKA TREVEN. stara vas 225 — III. nagrada Režitev današnje križanke pošljite uredništvu do 16. 9. 1974. Med godbeniki XXXI. diviiije (Nadaljevanje) Sli smo tudi v niiinske kraje. Zime, kakršne smo vajeni v tem času, tam ni bilo. Brigada je z godbo krenila v Renče. Tudi tam je bilo veliko veselja, saj smo na ieljo domačinov v dvorani, okrašeni z našimi zastavami in zelenjem in napolnjeni do zadnjega kotička, priredili uspel miting. Nismo se Se dobro razšli, ko so iz Dorn-berga prihrumeli Nemci in nas pričeli napadati. Vnel se je hud boj. Vendar so grad-nikovci uspešno odbijali ta napad. Sovrainik se kljub številčni premoči ni mogel prebiti do Renč. Sele v dopoldanskih urah, ko so Nemci dobili okrepitev s tanki iz Gorice, so se naši morali umakniti. Borbenost naših fantov je bila tako neomajna, da se jih Nemci niso upali zasledovati. Nemcem smo poškodovali celo tank. Pustni večer nas je doletel v Renčah, Domačini so ieleli, da ga po starih navadah praznujemo skupaj. Toda tudi v Gradišču so nas pričakovali ta večer. Zato smo odšli še tja. Naša naloga je bila, da ljudstvu v teh krajih in našim borcem vlivamo čimveč dobrega razpoloienja in samozavesti ter vero v končno uničenje sovrainika. Toda tudi za godbenike ni bilo lahko. Čeprav smo bili utrujeni od neprestanih pohodov, teikih bremen in pogostih nastopov, smo šli kljub vsemu in zadovoljevali ljudi, kar je hkrati tudi nam dajalo zadoščenje. Po obiskih številnih vasi in drugih krajev smo v začetku marca z brigado vred odšli nazaj čez Vipavsko dolino, skozi Trnovski gozd in proti Zirem, kjer se je tedaj zadr-ievala XXXI. divizija. Brigada pa je šla v nove boje. Iz lepe pomladi na Krasu in v Vipavi smo se na Gorenjskem spet znašli v trdi zimi. Tudi hrana je bila sedaj .slaba in pogosto neslana. Divizija je bila v teh krajih pač stalen gost, zato so bile vse zaloge ie izčrpane. Ze po nekaj dneh smo se z vso divizijo premaknili čez Sovo-denj, Novake in Blegoš v Železnike. Prešernova brigada je šla v napad, razbijat belo-gardistični postojanki pri Sv. Kriiu nad Železniki. Tudi pri tem napadu je imela godba svojo nalogo. Z igranjem naj bi borce hrabrili in s tem pomagali pregnati sovrainika. Postojanki sta bili uničeni, mi pa smo se nato kot otroci poveselili tega uspeha. Po boju naj bi tudi v Železnikih priredili zmagoslaven miting, toda zaradi sporočila obveščevalcev o novi in zadnji nemški ofenzivi smo morali takoj čez Zali log in Blegoš na Sovodenj in od tam odriniti dalje v Cerkno. Brigade so imele nalogo zadrievati sovrainika, štaU z zaščitno četo pa je odšel iz Cerknega v Dolenjo Trebušo. Tedaj smo prenehali vaditi, pospravili smo instrumente, toda če je le bilo mogoče, jih je bilo treba obdriati in ohraniti. V teh okoliščinah pač nismo mogli misliti na godbo, Za našo vojsko so se pričeli hudi časi. Sovrainik je pritiskal na osvobojeno ozemlje od vseh strani. Vse delovne enote so morale svoje stvari spraviti na varno, da sovrainiku ne bi prišle v roke. (Se nadaljuje) »DELO, ŽIVLJENJE« Je glasilo tovarne obutve ALPINE 2IRI Ureja ga uredniški odbor: ANA RAMPRE VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKEU RUDOLF POUANSEK MAJDA JESENKO — odgovorni urednik Izhaja mesečno. Naklada 1600 Izvodov Fotografije: FRANC JESENKO Tisk: Gorenjski tisk Kranj