44. Morilka»
.	,	K	t?-
§A;	'	» e
Cfe**?	i	s
■	s
^V; ..	>.	- s ».<■ V\.-, «
v; >.*■ --v	•- ?'	• s''r'- 4 S <*«*«*•*
*	" , IS -
3>rVUfe; %v
«•••■• *;v~J *»«

. ......
z« fei iiiSkravffšliivo s Maribor asffisa. S. — T
Xiotaik XI.

m&zr&ii aM
se računajo po 43 «fS^ od d redne pe&tvrife r večkratnih or;«aaši5n v©8& psplisi
ssStraža* izhaja V 5^5»** deš|#k In petek pspokšna
Ppodiranjejugoslovanske armade na Koroškem«
Vesela poroßila prihajaj© iz Koroške. Naša armadi, zmagovito prodira proti Celovca; Mesto le sicer si v šaših rukih, a položaj j® tak, da celo Berniki Hali poroösjö »die Stadt steht vor der lieber gibe« (Mesto je pred predajo). Po Maribora se je 1® v soboto raznesla vest: »Celovec je padel«. Bila je prežge daja.
Ljubljanski dopisai and poroča z dne 31 maja eb 22. uri poluradno: Niša ofenziva se u-spešno nadaljuje: Tekom 30. maja so naše hrabre Sete zavzele Borovlje in Suhi vrh (ob severnem izhodu podroškega predora). Labud je v niši po sesti.
Ne' mci ob svojem umiku rušijo in pl© ni j o. Vse hiše v Spodnjem Dravogradu so ople njene. Železniške naprave so uničene.
Pred izročit vi j o mirovne pogodbe Nemški Avstriji.
Kakor poročajo pariški listi, se bo izročila od-poslaueem Nemške Avstrije mirovna pogodba danes pondebek. dne 2. junija. Pred.no bodo torej dobili vsi naši čitatelji današnjo „Stražo“ v roke, bodo Nemci že imeli v rokah svojo smrtno obsodbo. Izročitev mirovne pogodbe se je itak zavlekla nad pričakovanje dolgo. Že v sredo, dne 14. majnika, so prispjeli nemški odposlanci v Pariz, pier se je potem v poRdel -jek, dne 19. majnika, vršila v paviPoru Henrika 4. izmena pooblastil kot prvi oficielni čin mirovne konference.
Nemci sami in tudi mi smo nestrpno pričako -vali dan na dan, kdaj se vendar enkrat definitivno odloči naša severna meja. Prepričani smo, da bomo prav v kratkem na jasnem. Kakšne pogoje bo vse -bovala mirovna pogodba v posameznostih, je še si -cer velika tajnost, a glavni njeni obrisi' se dajo že posneti po došlih poročilih. Nemška Avstrija bo sa-mostoina republika, ki se ne sme združiti z Nemčijo. Število vojaštva ji bodo predpisale zavezniške države. Rešitev vprašanja vojne odškodnine in dolgov je preloženo na poznejši čas. Po nekaterih poročilih plačata vse vojne dolgove Nemška Avstrija in Oigr-ska in sicer plača Nemška Avstrija pet milijard K vojne odškodnine v zlatu. Državne dolgove bivše av-stro-ogrske monarhije, ki so nastali pred vojno, plačajo vse nanovo nastale države po določenem kiju -Su. Druga poročila pa zašiopaijo zopet drugačna mnenja.
Kako pa naša meja na severu? Splošno lahko trdimo, da so naše meje proti Nemški Avstriji precej ugodne. Zlasti na Štajerskem se bo v najslabšem slučaju krila meja s sedanjo demarkaiCijsko črto, a
NaSe junaška čele sa uplenile do sedaj okoli 20 topo? raznega kalibra, veliko število strojnic j (samo ena kolona je uplenila 42 strojnic), mnogo j pušk, municije in tovornih avtomobilov. Ujeli smo j večje štavilo sovražnikov, Naše izgube so razme- j roma male.
Čete, ki so osvobodile Slovenski Korotan, prebivalstvo navdušeno sprejema. Povsod dajejo naši vojaki o grozodejstvih, ki jih je uprizarjalo podivjano nemško vojaštvo v Baro sijah in Labodu, v katerih krajih se je s prihodom naših čet povrnil j mir in red.
Novejšega poročila o dogodkih na Koroškem še nismo dubili. Izvedeli smo le toliko, da se naše čsta v tmeri iz Roža bližajo Celovca
' upati je, d’a se Še pomakne nekoliko bolj proti severu. Maribor pa je brez vsakega dvoma, slovensjka posest; glede tega-mesta na mirovni konferenci sploh ni bilo nikakšne diskusije. Na Koroškem bo po za slugi naših velikih „prijateljev“ Italijanov, odločilo ljudsko glasovanje in sicer po najhovojšem poročilu, samo v celovški okolici. Ljudsko glasovanje pa se bo vršilo še le šest mesecev po sklepu’miru in sicer pod jugoslovansko uprajvo. Kaj se bo zgodilo pa z Beljakom, je neznano, a skoraj gotovo je za nas izgubljen.
In meja proti Odrski? Dr, Slavič piše „Murski Straži“ iz Pariza dne 22, maja med drugim tudi to-le: „Potrpite Še torej nekoliko časa! Ne dajte se vznemirjati po neugodnih glasih od sovražne strani. Naša pozicija za Pomurje in Prekmurje ne stoji slabo Držite vsaj te vojaške pozicije, ki jih imate do-zdaj trdno v svojih rokah. Ravnokar sem spravljal zadevo 300 beguncev iz Prekmurja, ki so morali pred madžarskimi boliševiki zapustiti svoje domove, v Pariške liste. Sicer pa gre Vaše in naše delo proti — koncu. Kmalu je sploh vse naše sodelovanje'izključeno.“ Kakor smo izvedeli iz drugih virov, je prisodila teritorijalna komisija Prekmurje Jujgo^aviji, a j Italijani delajo tudi tukaj težav©,	j
Vsekakor smo glede severnih mej naše države j dosedaj optimisti, upamo, da se ne bomo varali. Po- j polno jasnost nam bo prinesla izročitev mirovnih po- j gojev Nemšid Avstriji. Ker želimo, da bi se razme- j re na meji že vendar enkrat končnoveljavno uredi- j le, zato čakamo že tudi mi nestrpno na odločitev pa- j riške mirovne konference.
R. B.	.
Kinematograf in naša «Seča.
1
Nisem obiskovalec kina, a ko sem čitai na lepakih, da predstavlja bioskop v Tiegethofski ulic! pogrebne svečanosti Žrinjsko-Frankopanskega, sem jo udaril noter. Bila je nedelja in glavni kontingent so tvorili otroci. Na programu je Dila še druga točka, Gotovo kaka nedolžna satoigra, ki ne škod in ne koristi, si mislim. Že dolgo nisem doživel takega — razočaranja. Kot prvo točko so proizvajali neko glupost, katere vsebine, oziroma tendence, dolgo nisem mogel razumeti (ker je ni bilo). No, pa je še šlo, — neumnost, oslarija in nič več, A kmalu je prišlo pa drugače. Slike, grde in ostudne, posnete iz globin velikomestne korupcije, so se vrstile. Vso nagoto življenja, vse strasti so ti kazali z. virtuozno natančnostjo ... In vmes odobravanje, smeh, da, vriskanje otrok.
V srce me je dirnil ta smeh in vroče mi je že prihajalo. Uboge matere, ki so, nič hudega sluteč, pripekale svojo deco sem. Ob prvem odmoru zapuste gotovo ogorčene dvorano. Odmor . . . Vidim matere s svojo deco. Ne vstajajo, ne zapuščajo dvorane, — smehljajo se in razgovarjajo se s svojimi otroci. Mogoče jim razlagajo, česar ti niso razumeli. Zazeblo me je in z žalostjo sem zrl na to razigrano mladino. Bila je povečini naša slovenska deca, naša bodoč -nost, o kateri toliko govorimo, toliko pričakujemo , Ta mlada dekletca bodo enkrat matere, bodo v kratkem sama vzgajala deco. Kako? Mogoče slabše od njih mater, ki sede z zadovoljnim obrazom zdaj poleg njih.
Koliko pišemo o vzgoji mladine, koliko učnih, načrtov, reform snujemo, obenem pa dopuščamo, 'da se naša mladina zastruplja s takimi ničvrednimi in nemoralnimi kinodramami. Ne pričakujemo rešitve od staršev naših otrok; ni vsaka žena, ki ima deco, tudi mati. Tudi od šol in učiteljstva ne pričakujemo več, kot jim je mogoče storiti, Kaj pomaga, ako prepove učitelj svojim učencem obisk kinematografa, če pa lastnik pripušča Šolsko deco k predstavam? In čemu bi je ne puščal, saj je to dovoljeno, saf ni od policije prepovedano.
Edino oblast z izvrSevalno močjo more v tem potrebno ukreniti. Ne le prepovedati, ampak predvsem skrbeti za to, da se ukaz strogo izvršhje. Za verižnike določajo nekje sjmrtnoi kazen In vendar najn kradejo ti le denar. Kakšno kazen zaslužijo oni, ki morijo nedolžne duše naše mladine ? Kaj pomaga ves trud našega učiteljstva, ako mu kompetente oblasti ne gredo na roko? Ako take predstave v eni uri več poderejo, kot oni v enem letu zgrade? Saj vemo, da imam naše oblasti v teh pomembnih časih mnogo važnega in nujnega dela, toda ni li to najnujnejše in najvažnejše? Vzgojiti si moramo telesno in duševno krepak rod. Edino v. njem je naš spas.
LISTEK,
0	naših krajepisnih imenih«
V „Straži“ z dne 14. aprila t. L, Št. 30, Je bil Majhen donos k: raznim „Stražinim“ razpravam o naših krajep.suui imenih. Ker pa je pisec, ki ie svO; spis zaznamoval samo z začetnima črkama svojega imena, nekatere reči po svoje razlagal in je tako Prišel v nasprotje s trditvami g. D. Žunkoviča, ga ie g. ŽunkoviČ v 102. številki „Mariborskega Delavca“ z dne 7. maja 1919 pošteno okrcal. Seveda, kaj Pa se meša Savel med preroke, ko po mnenju nekega umrlega vseučilišenega profesorja; nima ne naj -rianjše sposobnosti za znanstvena raziskovanja, ker !ni ne doktor in ne profesor!
Pričkanje v političnih listih sicer nima navadno nobenega uspeha. Tudi jaz bi ne odgovarjal g. Žunkoviču, ako bi njegov odgovor na moj spis ne bil nepričakovano strasten in bi ne zahteval tako kate-
1	goricno dokazov in zraven — mogoče nehote — mo-I je trditve sam z zgledi ne podpiral. A da sem s tem. da sem nekaj svojih misli zapisal, g. D, Žunkoviča, j »anonimno blatil“, ko še ga v celem spisu niti ime -noval nisem, moram odločno zaatikati in si tega ne dam predbacivati, ako tudi nisem strokovnjaško podkovan v etimologiji, kar tudi nisem nikdar trdil.
Na očitano anonimnost bi Še samo odgovoril, da se vendar v prvi vrsti gre za reč, za stvarnost, in ne za pisce. Sicer pa Še ta anonimnost ni bila popolna.
Dalje: oblika Maribor. — Bilo je leta 1861. ko so v Mariboru Slovenci ustanovili prvo Čitalnico na Štajerskem, če ne vobče na Slovenskem, Za, Čitalnico” so iskali primerno geslo in je predlagal nekdo — ne vem več kdo, mogoče še kdo izmed starih Mariborčanov ve, mogoče je tudi zapisano v Chain iški kroniki — ime: Maribor. Dr, Toman je zložil pesem „Mar i bor“, katera se je prvokrat predavala pri o-tvoritvi Čitalnice leta 1861 in je tudi tiskana v Razlagovi Pesmarici. Takrat se je v javnosti slišalo prvokrat ime Maribor, začelo se je rabiti za poprejšni Marburg. Tako je pripovedoval pred nekako 38 leti svojim učencem profesor,dr, 'Josip Pajek,, ki je za -početek besede Maribor lahko vedel,
To je prvi dokaz za, mojo trditev, da je beseda. Maribor novejša umetna tvorba. Drugi dokaz pa mi dajo takratne tiskovine. Ker niso ravno drugi viri na razpolago, sezimo po dr, (Simoniče vi „Slovenski bibliografiji.“ Ako ta vir .pregledamo, hajdemo zanimivo prikazen, da so se slovenske knjige tiskale ali dobivale do leta 1861 izključno le v Marburgu, od 1. 1862 naprej pa v Mariboru. Da navedemo sjamo en zgled (str. 31): Župnik Fr. Bezjak je izdal Molitve-nilc za tretii red leta 1861. Ta je izišel v> Marburgu. j Leta 1862 pa je izdal svoj Vsakdanji kruh že v Ma- j riboni. Ali ni čudno, da se ta sprememba imena kri- * je z otvoritvijo mariborske Čitalnice? In dalje, dani j nobeden starejših pisateljev rabil imena Maribor , | ako bi to že od pamtiveka obstojalo? Saj sp bili tudi i med njimi ljudje, ki so se pečali^ z zgodovino in lis-linami ter drugimi zgodovinskimi viri.
Isti vir, katerega tudi g. ŽunkoviČ navaja — j namreč:	Zahn, örtsnamenbuch der Steiermark im j
Mittelalter (ONB) me dalje poduči, da, prvi zlog v be-
sedah Mar;ch),burg m M ar n oenc ne more jetno istega pomena, ker bi se potem v svoji obliki bržčas ne razvil tako neenako. Že najstarejša oblika za Marnberk je različna od one za Maribor, Ta se glasi 1 1271 Merinberch, h 1278 Meremberoh, 1. 1279 Maerinbercn; za Maribor pa vedno Marpurch, ali Marchnurch v seveda različnem pravopisju. Iz strani 450 omenjene knjige ONB pa sem se poučil, da je stara oblika Merin (1. 1179) istovetna z današnjo besedo Marein, slovenski Šmarje, Na o. m. stoji ceio za leto 1318: Merein (Maria Virgo est patrona). Ravno to me je napotilo - in pa zasebni pogovori z drugimi o -Marnberku — k trditvi, da nas prvotno time za Marnberk Merinberch navaja k razlagi Marijin vrh, ne da bi s tem hotel reči, da je to edina prava razlaga. Kako malo so morda, vse stare listine za Maribor znane, tako malo nam je tudi znano, ako le ni bila kdaj kaka Marijina kapela ali cerkvica spočetkoma tam, kjer se je razvila naselbina: Marnberk. Ali seveda: autid non est in actis, non est in mundo; ako se ta rek v enem slučaju ne upošteva, lahko se proti njemu greši tudi kje drugje.
G. nasDrotnik se jezi tudi nad mo’o zahtevo , nai se s službenimi določbami nemških in spakedra-nih imen nekoliko počaka, a med tem pridno preiskuje njihov zgodovinski izvor ih razvoj. Drugače se nova imena ne bodo tako kmalu utrdila, ako nimajo zgodovinske podlage In ljudskega Čuta za-se. In vendar nam g. ŽunkoviČ sam navaja dva zgleda za to mojo trditev: Maribor in StrnišČe, za. kar sem mu zelo hvaležen. Toliko manj mi je razumljiva njegova razburjenost. In dalje, da je nemška beseda Kriechenberg“ vendar Ie spakedrana prestava „Krem -berga“. bo g. ŽunkoviČ ravno tako priznal, kakor
Kaj se dogaja ▼ Cmureku?
Prijatelj iz Marije Snežne pri Cmarekn nam piSe te dni privatno pismo, v katerem slika mrsUSno nagtest, s katero ge pripravljajo naši nemški in nemčureki nasprotniki na napad na zveste Jugoslovane. Iz pisma navedemo gamo par stavkov:
»Nemci se pridno pripravljajo na napad v Ca u-lekn je polno vojaštva, tudi Dnnaifiani so zraven
—	a naša oblast — če bo šlo to naprej — ia. malomarnost —■ ali ksko bi že imenoval to brez skrbnost — ne stori ničesar — Slovenske gorice postale bodo draga Koroška.
Nem
cev je na tisoče in zraven pomagali bodo posili Jugoslovani — Tožna nam majka — če bi imel kje železniško postajo — spravil bi svoje pohištvo domov —• bi ga le bilo škoda — OJ Cmureka smo odrezani — včasi še dobimo pošto — Pri vojakih se nisem tako bal za življenje — tam sem vsaj vedel za sovražnika — tukaj ne veš — V celi žopnlji ni 10 mož na katere bi se lahko zanesel kot Slovence — pripravljajo se vsi za napad.« »Moj prednik je bil 2 mesec« tukaj in je bil tepen, jaz jih des«daj še nisem dobil, ker mi grozijo »kuglo« je človek prej »hin« —■ Ko bi vsaj imel vojne doklade, ker smo na fronti — pa še za tobak n maš« — »Ko bi vojaška oblast poslala na mejo več vojaštva, pa ne vem ali ga ni majo aii kako — bi Nemci ne Imeli toliko korajže — a teh par mož hitro p&mandrajo in potem z Bogom lepe Slovenske gorice — Nemci imajo načrt — jeden del pri Trnovem čez Muro
—	drogi od Apač — Ščavniška dolina — tako pridejo v hrbet našim v Gornjem Cmureku — potem eni proti Sv. Lenarta — drogi proti Sv. Jakobu«
Tako naš poročevalec. Sicer pa imamo sedaj trdno upanje, da se Nemci ne bodo opali nas na pasti, ker vidijo in slišijo, kako ravno te dni n§ši vrli jugoslovanski junaki nategejeja koroškim Nem cem nlesa. Ista usoda bi gotovo lađi zadela ts naše nasprotnike na Štajerskem, če bi postili preveč drzni. A vkljub temu morajo biti naše oblasti pozorne in ne smejo preveč zaupati tem našim smrtnim sovražnikom.
Nasilnost nemškutarjem v Cmureku.
Cmorek, 1. junija
V soboto, dne 31. maja so naše straže aretirale na Sladkem Vrhu pri Cmureku tamošnjega nadučitelja šolferanjske šole Bandhauerjs (Opomba uredništva: Je bil že prej odstavljen) in ravnatelja Feuerlöscberjeve papirnice Franca Scheff, Gnali so jn v Maribor in jo tam izročili roki pravice. To sta bila dva glavna in strupena hujskača proti naši državi. Spravljala sta iz Cmureka po tajnik potih orožje na tostran Mure in oboroževala Nemce in nemškutarje. Ko je hotel oskrbnik šulferanjskega posestva Slovenec Rupert Trunk obdelati zemljišče kakor mu je naročil dr. Leskovar, so mu sladkogorski nemški kolovodje in nahujskana druhal grozili, da ubijejo njega in vse delavce. Tako je o-stal vinograd še do danes neobdelan. Iz vinograda so ponoči odnesli skoro vse kolje. Tudi ostalo posestvo je neobdelano. Župan Gosnid istotako neprestano rogovili proti Jugoslaviji. Vprašamo: zakaj mariborsko glavarstvo ne poveri obč, posle gerentu g. Zöhrerju? Hujskarija in orginšzacija nemčurjev je raztegnjena od Sladkega Vrha do A-pač. Debili so puške in municijo iz Cmureka. V noći od 20. na 21. maja so orožniki in Srbi prijeli pri M. Snežni nad 20 takih hudobcev, ki so organizirali vstajo. Med njimi je tudi gostilničar Zelzer, rodom iz Jarenine, Odgnali so jih Maribor, Ljudstvo je sedaj pomirjeno. Pozivamo oblasti, da proti hujska sem nastopi brezobzirno.
Gb sklepu uredništva nam poročajo, da sta Bandh&uer ia Scheff osumljena veleizdaje.
Širite nase liste!
priznava, da, ie k slovenski besedi „Krem“ (ali ne liči v tem moaoöe beseda Kremene«, Feuerstein in v srednjeveški obliki za Kremberg Okrisendori beseda kresati ?) nepotrebno pride, ana nemška beseda berg.
Kakor sem tukaj navedel vire in dokaze — če : mdi bržčas manjvredne — bi pa g. 'Žunkoviča „prav mižno prosil, naj nam po zgledih iz staroslovenske i n že vnos ti in po zanesljivih virih dokaže, da ima-besede mar, bor, -krem v staroslovenščini res ‘isti ■ i umen, katerega njim on podlaga, in da so si Nemci svojo besedo Berg res izposodili iz slovenščine, to je: da je slovenska-beseda res starejša, kot nemška. Ne samo g. ŽunkoviČ, tudi drugi ljudje želijo dokazov.	■'	- T'vf
Matija Ljubša, kazn. kurat v p.
r
»
Nemčija izročila prati-predloge«
Preteku četrtek je Nemčija izročila mirovni konferenci svoje proti predloge, ki obsegajo ca ih 143 strani. Nemčija prosi v svoj h proti predlogih za razne gospodarske olajšave, tako gleda postopanja. z nemško lastnino, ki se nahaja na ozemlju zaveznišk h držav, glede postopanja z voj aim! vjdniki, glede turškega državnega dolga, nemških inter?so? v S*o P&rio in končno še prosi Nemčija za 12 milijard 850 milijonov mark kot odškodnino, katero ft je povzročila blokada. Po poročilu pariških listov je sestavljena nemška nota v toau, kakor če bi Nemčija bila zmagovalka.
Mariborski javni spomeniki.
Žb večkrat se je v listih tožilo o svojevoljnem poškodovanju mestnih nasadov, še celo od uradne strani, Šs slabši utis pa kot mladinska razbrzda nost naredijo prazni podstavki javnih spomenikov, vsak tnjec se bode zgraial nad vandalizmom. To vprašanje se mori brž rešiti. Spomeniki, ki so splošno kulturnega pomena, se naj enostavno ob novijo in obranijo. Tu je T e g e t h e f o v bronast kip, najboljši In najdragocezejši mariborski sporne nik. Mož je bil najslavnejši mariborski rojak in to ostane; bi! je slaven žmagovalec in Če hočete, v njem je poosebljena takerekoč tudi hrabrost jugoslovanske mornarice. Potem je spomenik nadvoj vode Ivana, ki se ozka gor proti limbuškim vf hovona, ki jih je z izbranimi trtami zasadil. Žara di kulturnih zaslug za okraj so mu naši predniki izkazali to hvaležnost, in ts mu naj ostane, kakor ostane tudi njegovo delo. Ne svojevoljno razdirati, ampak naprej zidati na dani podlagi; to bodi naše geslo. Drugače je z J a h n o v i m spomenikom ; povzdignila ga je protiavstrijaka in proti-siovanska misel; ta Jaha bi naj fcii političen kit c*r, Izrez nemile moči in nemške pesti. To so dobro Ki listi, ki so ga svojčas sežao ia previdno .M&rfii, ds h! sramoto naprtili Slovencem. Pa ta poFM.m’ial se je preku mil in razbil, vzdig 1 nil sr ; - «stikal in tu naj ponese navzgor kot izraz ft v? ; - časa — spomenik našega pripovedovalca Jirn'lča. Tih prostorček,- kjer je samoval eče Jahn, je kakor nalašč .za spomenik. Kakor tiha vijolica je začel Jurčič v Mariboru zidali mehke slovenske značaje,’ pa tudi sukati politično pero. Cesarja Jož? f r k p je bil, feeder se je po državi nahajal, glasnik centralističnega, druje narede zanikujočega nemštva. Zato ga ne ni te v muzej! Nasadi pa zahtevajo neko csrcdEjo točko. Postavi te semkaj Antona Martina Slomšeka, kako sedi v nedeljski šoli med Biažetom in Nežico. Otroški element ba barmouiral s dvetličnato okolico. Velik je bil Slomšek kot pedagog in pisatelj, boril se pa je tudi za pravico svojega naroda, Naše slovenske gorice in vse stransko polje bi v narodnem ožim čisto drugače izgledalo, ako bi se mu ne bilo posrečilo jih ločiti od graške škofi;®. Nikogar ni, ki bi bil s svojo osebnostjo in s svo jim delom tsdiko vplival na kulturni razvoj šla jerskib Slovencev. — Potem šs stoji pri vhodu v nove mestne nnsade marmornst sSeberček s pla keto Francu Jožefu in dvoglavim orlom. Tudi tega so s® lotili zli otročaji. To je čisto navaden zgo doviaski spomenik, ki pove kedaj, v kakšnih okoliščinah in po člgtvi zaslugi so nastali ti nasadi, j Kdor ljubi ta lepi park, ne more sovražiti tega nedolžnega in celo nepolitičnega znanilca. Učite mladino strpljivosti — pred vsem pa, da naj tekmuje s preteklostjo in jo skuša na vseh poljih prekositi. Le v pozitivnem delu se kaže ljubezen do domovme.
fedeaslie mtIm.
Duhovniške spremembe. Umeščena sla bila dne i. junija č. g. Hlastec Franc, župnik v Zagorju na župnijo Sv. Marka pri Ptuju in č. g. Kodrič Jožef, kaplan v Slivnici pri Celju na lup pnijo Sv. Danijela v R&zboiju, — Za provizorja v Žagarju je nastavljen č. g. Kramaršič Alojzij, kaplan v Kozjem. — Prestavljen je č, g. kaplan Hanžič Ivan iz Koprivnice v Kozje. — Za kapla i na sta nastavljena v Slivnici pri Celju č. g. Polutnik Anton, duhovnik poreško krške škofije, bivši veroučitelj v Pulju in pri Sv. Marko pri Ploju č. g Atelšek Ivan, dcsedaj provizor istotam. — V stalen pokoj je stopil č. g Belšak Štefan, bivši provizor pri Sv. Barbari pri Vurbergn. — Začasen dopust je dobil radi bolezni č. g. Ogulin Ivan, kaplan pri Sv. Marku pri Ptuju.
Naši letošnji mašniki-jabilanti. Možje slavnih
imen, vneti delavci v viaogradu Gospodovem, ve-lačislani ia občespoštovani voditelji svojeg * narda končajo letos 60.. 50. ozir. 25. lete svojeg* maš ulštva. R.idi neugodnih razmer bodo menda večinoma vsi obhajali velepomsmbne obletnice na lihsm in brez velikega zunanje g t blišča. Toda njihova velika dela zaslužijo, da slovenski narod izve vsaj njih imen«. Biserno sv. mašo (60 letnico) obhaja dce 9 junija Č g. Jožef Kolarič, župnik pri Sv. Mirtinu na Paki. — Zlato sv. mašo (50. letnico) obhajajo dne 23, julija č. g L endo vš ek Mihael, koBzf štorij alni in duhovni svetovalec ter župnik v Makolah, č. g Snhič An ton, doktor bogoslovja, častni kanonik, duhovni svetovalec, župnik in dekan pri Sv. Ani v Slov. goricah ter č. g. Zdolšek Franc, duhovni svetovalec in žapnik pri Sv. Juriju v Savinjski dolini; dne 80 julija č. g Wittmayer Karol, deficient v Negovi. — Srebrno sv. mašo (25. letnico) obhajajo dne 26. julija č. go. Severin Korošec, provincijalni defiaitor in vikar v frančiškanskem samostanu v Maribora; dne 25. julija č. g. Cede Jožef, žapnik v Studenicah pri Poljčanah; č. g, Čemaž sr Ivan, župnik na Tehar-jih pri Celju; č. g. Janežič Rudolf, kanonik, koozistorijglni ia duhovni svetovalec, referent, namestnik predsednika škofijskega sodišča v zakonskih zadevah, sinodalni izpraševalec, ravnatelj bogoslovja, komisi r pri čč. šolskih sestrah in nad-dekan naddekanije Maribor desni breg; č. g, Janžekovič J o ž « f» župnik pri Sv. Lnarta v Slov. goricah; č. g Končan Fortun at, župnik pri S?. Pavlu v Savinjski dolini; č. g. Kovačič Franc, doktor romanus ffiozcfije, duhovni svetovalec, profesor ffnd&mentaike in filozofije na bogoslovnem učilišču v Msribora sedaj kot delegat pri mirovni konferenci v Parizu; č. g. Novak Anton, župnik v Kamnici pri Mkriboru; č. g. Pal ir Jakob, župnik na Žusmu pri Šmarju; č. g. P r e h k e r Karol, župnik v Kapelah pri Brežicah; č g Šket Mihael, žapnik v Loki pri Zldanemmostcs; č. g. Terstenjak Ernst, vojni kurat in č. g Zernko Gašper, župnik pri Šv. Miriji v Puščavi; doe 2 decembra č. g. Belšak Stefan, provi?,or v pokoja pri S?. Barbari pri Vur-bergoL Kot duhovniki živijo za svoj vzvišeni poklic, kot narodnjaki so dekli in še delajo za svoje milo ljudstvo, kot pravi dem škratje niso nikdar iskali hvale in časti pri a reta. Za to jih slovenski narod tembolj spoštuje ia se veseli srečnega dnem njih mašniških jubilejev, Beg ohrani vele-zaslužne id zveste delavce Cerkvi in narodu šs mnoga; mnoga leta!
Jubileji lavantinskih duhovnikov po starosti. Ker
smo našteli naše letošnje mašnike jubilante, hoče ib o Se navesti druge jubileje, ki jih bodo (oziroma so jih le) obhsjsii l&vsatiuski duhovniki tekom tega teta po starosti. — 80 letnico obhajata č. g. Bezenšek Jurij, monaigaore, mašnikjubilant, Njih Svetosti tajni komornik supra nameram, kon-sistorijaini ia duhovni svetovalec ter župnik v La* drama (dne 25.. februarja) in, č. g Gregorec Leopold, mašaikjubilant, dokler bogoslovja, duhovni svetovalec, kanonik koligiatnega kapitelj« v Sfrgßburga na Koroškem, viewing perpetuui in dekaa v Nevicerkvi pri Celju (dne 17 decembra).
70-letnico obhajao: 6. g. Tomsig Frsnc, đu hovnik goriške nadškofije, kurat v moški kaznilnici v Maribora (dne 17. aprila); č. g. Bo h an ec Ivan, častni kanonik, duhovni svetovalec, župnik in dekan v Šmarju (dne 7.junija); 6. g, Schmid Mihael, župnik v Solčavi (dne 13, avgust*) In ß. g Ki tak Franc, e uh ovni k- misij os ar pri Sv. Jcžefu v Crija (dne 29. oktobra). — 60-letnico obhajajo: č, g. Šalanfon Franc, duhovni svetovalec, nadžupnik in dekan v Rogatcu (19. janu* arjja); č. g. Cerjak Franc, kaplan pri Sv. Križa dri Slatini (dne 30. januarja; č. g Ilešič Jožef, resig« župnik Sv. Bolfenka v Slov. goricah, sedaj upravnik »Slov. Gospodarja« v Mariboru (9. marca); č. g. Frangež Jernej, duhovni svetovalec in žapnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici (18. msrca); č. g. o. Alfonz Svet, minorit administrator dekanata Zavrče, defenitor perpetuus, castas custo-dum ter župnijski vikar pri Sv. Vidu pri Ptuju (3. Ksja) in č, g, o. Leopold-Napotnik, benediktinec oskrbnik posestev v Svečini (dne 2. julija). — 50-letnico obhajajo: č. g. Mihalič Jožef, župnik v Slivnici pri Mariboru (dne 1. februarja); č. g, Brdnik Blaž, kaplan v Pilštanju (dne 3. febiuarja); č. g. o. Kajetan Kogej, frančiškan v Nazaretu v Savinjski dolini (dne 21. aprila); č. g. Novak Anton, žapnik v Kamnici (dne 22. maja); č. g. Čižek Alojzij, mestni župaik v Slovenjgradca (dne 27. maja); č. g. Postružnik A n t o a, deficient pri Sv. Križa pri Ljutomera (dne
5.	junija); č. g. Končan Fortunat, žapnik pri
g,	M a 1918,	______________-
Sv. Pavla v S&vinjski dolini (dne 10. jufia); C. g.
Kol a ri ß Jož e f fupnik pri Mali Nedelji (dne IB. julija); e. g. o. Hijeroaiai Knoblehar f?an čišksn v Mariboru (dne 8, &vj.u.Is) m č, g. Gorišek 'Ivan, fu/aik n» Gornji Podkvi (det 16. nc vembra) — Vsem imenovaaitn gospodom želi’ mo, naj jih Vsemogočo! ohrani le dolga lete v niši pavi, lepi. ..svobodni domovini!	j
Najstarejši duhovniki lavantinske škofije, ki so : Že prekoračili 80. leto, so-naslednji: fi. g. Kor o* See Mihael, malnik jobilant, v pokoje® i' župnik iz Loke pri Zidanem mesta, živi sedaj v Ljubljani, obhija dne 26. septembra 89. letnico; ö g. War-zer Matija, mašnik-jabilsnt, duhovni svetovalec in župnik v Rušah je obha|*l doe 22. januarja 87. letnico; S. g, Kolarič Joža f, biseromašnik in župnik pri Sv. Martinu na Paki je obhajal dne 24. januarja 84 letnico in č. g. Ogradi Franc, malmk-jobltent, konaistorljalni in duhovni svetovalec, dekan, opat in mestni župnik v Celju obhaja dne IS. jalija 8B. letnico.-— Kanonično naj-starejša sta čč, gg. Korošec Mihael in Würze r Matija, ki obhajata oba dne 29. julija 64. letnico msšoišiva Č g. Ogradi Franc, -obbaja prihodnje leto (1920) dne 25. julija in t g. Ko larič Jožef pa letos dne 9. junija biserno sv. mašo.
Himen. V nedeljo, dne 1. junija dopoldne se je v baziliki M. Milosti v Maribora poročil gospod oskrbnik Viktor Vreča z gospodično Reziko Goleč, hčerko narodnega gostilničarja g. Goleča v Maribora in sestro slovenskega pisatelja S. g. Januša Goleč. Mlademu narodnemu para obilo nebeškega blagoslova!
Osebne vesti. Upravitelj deželne hiralnice v Vojniku Freismuth je odstavljen. Za začasnega
upravitelja, je imenovan Franc Golob, kanclist v mariborski boki?niči Frelsmuth je zapustil hiralnico dne 1. juiija Zdravnik v hiralnici dr. Breschnik je odstavljen, Za njegovega namestnika je začasno imenovan vojniški rojak dr. Brezovnik
Iz politične službe. Konci pisit celjskega okraj nega glavarstva dr. Ivan Vidmar je premeščen k poverjeništvu za notranje zide?® v Ljubljani. Za ■začasnega koncipista celjskega okrajnega glavarstva je imenovan adv. kandidat dr. Anton F&rč mik.
Umirovljeni učitelji in učiteljice, stanujoči v Maribora m njega okolici, naj blagovolijo priti v če trta!, dne 5 junija t. L ob 10. uri v lajtersberg-^rčeVrasko Tolo. Razgovšrjali se bomo o nujno potrebni elit ' naši organicacfji in o žalostnem gmotnina 'položaju upokojenega učiteljstva in učiteljskih vdov in sirot. Pridite v obilen» število!
F. Podobnik.
Člani nemškega Schnlvereina v Garaj! Polskavi so bili naslednji:	Ignac Petrovi«, Karl Hermann,
Amalij» Soršah. Rozi Katz, Josip Katz, J, Petro-«ritsch, Stefan Krecker, Je sip Glavnig, Hans Smo-nig Mltzi Set on, Josip Cizel, Anton Grobian, H. Löichnlgg, Luise Hauser. Teer. J&is, Feny Czerny, Josip Putschnigg, Anton Hristnigg, Pater Sortsch-nlgg, Vinzenz, Gradi sc srsi gg, Mltzi Kalba, Pnul Pi '■wetg, Johann Pristovnik, Leopold Kerschitsch. K. Kerschitz, Anton Iogolitsch Johann Böhm (Fnm),-Franz Petelinz, Josef Hölzer, Franz Ternik. Clan» ske izkaznic® sta podpisala v imenu podrulničB©» ga odbora neki Ziset la Hraitnlgg.
Obmejni hujskači — gostje v Mariboru. Od^Ma-rije Snežne iu Sladkega Vrha pri Cmureku so ta •dni prigiali v Maribor sad 40 fUtnih gosto?, ki so hujskali prsti Jugoslaviji in so deli I orožje za 1 hoj proti nam. Ptički se baje prav dobro počutijo v marinesakl kletki.
Odredbe mariborskega okrajnega glavarstva. Posestnik Johann Ttusindschöa is Straž je kupil od j gostilničarke Szabo v St. Uju (Südmarkhof) dva j konja in jih poiem zvijačno iztihutipil v Nemško Avstrijo. Tsisendschöu ki tekor znano schon immer gefressen bat, wenn er die windischen Hunde sieht, je dobil za nagrado od okrajnega glavarstva Kron Ttusendzehn = 10 000 kron in se moral obvezati, da spravi dotična konja nazaj v Jugoslavijo in jih proda domačinom. Pod državno nadzorstvo s® je postavila tvrdka usnja usnja Bsrg v Mariboru. Nadzornikom se je Imenoval g dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Maribora. Nadalje s® je postavila pod drž*?»® nadzorstvo vinska tvrdka Voller v Krčevini. Nadzornikom je imenovan g, dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Maribora.
Demobilizacijsko blago. Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je v svoji 13, seji z dne
27.	maj« sklenila, da se prosilcem za demobiliza-djsko blago, ki so na katerikoli način zapleteni pri razpečavanju neupravičenih prodajah ali prilastitvah đemobilizacijskegft materijala toliko časa ne dodeli nobenega blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako drugače iz
B SB B BS BS H«_________________
čiščena. Takim prosilcem že odk&zano blago sg v nobenem slo čaj a ne res sr vira in tudi komisija
ne prevzame dolžnosti z* poznejša dodelite?, tudi če se izkaže nedolžnost prosilca.
Pomanjkanje traverz občutno otežuje stavbarstvo v sedanj! dobi. Železne traverze pa se dajo zelo uapeSno ia dostikrat tadi cenejše nadomestiti « železnobetonskimi traverzami. Ker je pravilom .građenje železobetenskih travers nagim zidarskim moja trem in stavbenikom po večini le malo zna-no, priredi »Urad za pospeševanje obrti« v Ljubljani štiridnevni posebni tečaj pod vodstvom g. Inž, I. Novak a, v katerem naj se stavbeniki n «uče rabiti mesto železnih, železobetoaske traverze. O risk tečaju je brezplačen, za potrebščine se plača 5 K. Začetek tečaja bo v soboto 7. junija ob 3, uri popoldne v prostorih >U:ada za pospeševanje obrti« v Ljubljani, Danajska cesta 22. Priglasi za tečaj naj ss polijejo nemudoma na naslov »Urada za pospeševanje obrti«,
Furnirje za mizarje, katere so do sedaj dobavile večinoma inozemske tvrdke, izdeljuje delniška družbi »Slavonija« v Zagrsbu, Ilica broj 26, In ieresentje se nito opozarjajo.
Konjereje! shranite izkaznice in potrdila. Pri konjski klasifikaciji je bila vsakemn posestniku, ki je dobil vojaškega konja, vročena modra izkazaica ozirom« potrdilo, da je konja plačal. Opozarjamo konjereje©, da skrbno shranijo vse listine, ki so jih dobili pri klasifikaciji. Gotovo bodo jih še dobro rabili.
Mariborsko okrožno sodišče sprejme takoj pomožno pisarniško moč. V računstvu izvežhani imajo prednost, Zglasiti sa je ? predsedstveni pisarni.
Državni proračun za leto 1919/1920 izkazuje
sledeče: i) izdatkov: 1230 milijonov dinarjev in 1170 milijonov kron; b) dohodkov: 431 milijonov dinarjev In 1086 milijonov kron torej c) primanjk
ijaja 799 milijonov dinarjev in 84 milijonov kron.
Iz Amerike domov. Kako? poročajo Mati, ss pripravlja v Ameriki okoli 100,000 naših izseljen c©¥ za povratek v domovino. Največ je med njimi trgovcev, M s« nameravajo naseliti v Zagreba in dragih .mestih ter otvoriti trgovska la draga podjetja.
Savski mast, Deli pri zgradbi savskega mostu dobro "napredujejo, tako, da bo most že koncem juliji ü g tovljen in izročen prometu,
Žrtev nemške besnosti. Iz Trbanj ob Dravi se
asm nam&nja, da je doe 16., majnlka zvečer ob
6.	padi'1 "smrtno zadet v glavo vrli mladenič 28 let stari Gabriel Kališnik Ko je pred domičo hiša kosil travo. Žrtev nemške besnslosti.
Igranje z granato. Dne 30, majnlka so naši! trije otroci v Ti bon j ah neko granato, s kat ra sa m igrali tako dolgo, da je razpočila ter ranila vse tri otrok® tako hudo, da je eden takoj umrl, drugi dva pa se v obupnem stanu odpeljali v mariborsko bolnišnico.	.	_
Služba okrožnega In hiralničnega zdravnika
v Vojniku. Deželna vlada za Slovenijo razpisuje v „Uradnem listu“ I1. XCVIII z dno 26. maja t. 1. službo okrožnega zdravnika v Vojniku pri Celju, s katero je obenem združena zdravniška služba na tamošnji hiralnici. Okrožni zdravnik dobiva letno plačo 1200 K in ima pravico do Šest petletnic po 100 K. K temu Je do preklica dovoljena draginjska doklada v izmeri 100%' vseh službenih prejemkov. Za zdravniško službo na hiralnici pa je določena letna remu-neracija 1200 K.
Novi šolski tečaj na i odkovski šoli Slovenske kmetijske družbe v, Ljubljani se prične dne 1, julija 1919. Kdor želi vstopiti, naj vloži do dne 15. Junija t I. prošnjo za sprejem, ki maj ji priloži: 1.- krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko spričevalo,
4.	učno spričevalo, 5. nravstveno spričevalo, Sinovi siromašnih staršev, ki hočejo prositi za podporo, pa naj priložijo tudi ubožni list.
Razpisane tobačne trafike. Razpisana je od -daj a glavne tobačne trafike v Ptuju hišna štev. 1 . Ponudbo je vložiti do dne 28. junija, Nadalje je razpisana oddaje glavne tobačne zaloge v Slovenjgrad-eu: tozadevne ponudbe je vložiti do dne 27. junija. Natančneji pogoji se izvedo na mariborskem okraj -nem finančnem ravnateljstvu ter pri dotičnih vodst-vin preglednega okraja finančne straže.
Zveza podružnic Slovenske kmetijske družbe r» rriH-lk-	;	<>.-i - a v »~<1 'j«	rt-,- i *	*
L,	ob 9. uri dopoldne v gostilni g. gkorčiča v, Ormožu zborovanje vinogradnikov, pri katerem se bodo obravnavale razne za vinogradnike zelo važne zadeve.
s- % k
Sv. Lenart v Slov. gor. Katoliško bralno in fospodarsko društvo priredi na binkoštni pondehek, [ne 9. junija, ob treh popoldne, v veliki dvorani g. strmiš narodno veselico v prid koroškim beguncem, ia sporedu je igra. „Domen“ in prosta zabava s sre-iolovom, med odmori godba na lok. Sedeži I. vrste i K, II. vrste 4 K, stojišča 2 K, Predprodaja vstopnic v soboto, dne 7. junija, popoldne od treh do polh in v nedeljo, dne 8. junija, dopoldan v društve -
Stran 3«
nih prostorih. Ker Je del čistega dobička namenjen Koroškim ! eguncem, se preplačila hvaležno.s^refe -m i o. Brez posebnih vabil.
Manija Snežna. Mnogo fa :tov in mož so je dalo i;d cmurešk h .Nemcev .ter..hujskačev zaslepiti/ da so osnovali celo zaroto zoper ljudi, ki so za 'Jugoslavijo. Dobili so iz Cmureka j niške in strelivo. Pa ■ v srečo za l.udstvo so orožniki zvedeli . 'iho, namen iu v noči od 20. na 21. mamka so dobili s pomočjo srbske posadke nad 20 teh hudobnežev s puškami in municijo vred, jih tirali v Maribor po zasluženo plačilo za njih izdajstvo. Med temi je tudi Jožef Celcer, gostilničar,, doma iz Jarenine. — Vojaško oblast pa prosimo, da bi vse prefiode čez Muro strogo zastra-žila ter tako zabranila spravljanje živil čez mejo in prihod hujskačev v Jugoslavijo. — Dne 23. maja je na .adla nemška fakinaža gele. učiteljici od Snežne v Cmureku na surov način. Fej takim divjakom!
Ptuj. Pododsek komisije za stvarno, rte m ob; 1-zaci;o v Ptuju naznanja, da ima iz nekdanjih vojaških zalog raznovrstno ploščato, vogla to in okroglo Železu, nodkove, osi. pušice, verige, zavore, dvigala, kolesa in čoki j e za voze, žvale, napajalnike, sekire, krampe, stara nakovala, (amhose), nadalje raznovrstne dele konjske o reme, homote, jarme, razno jermen,e. usnjate in platnene torbe, zaboje, pletene kelšare, ovevo volno itd. na. ra(z olago. Blajgio 'se ho oddajalo le kmetovalcem, obrtnikom in drugim di -rektnim uporabnikom. Prekupci so izključeni. Kdor si želi iz teh zalog ka., nabaviti, naj to javi pismeno potom občinskega urada ali potom pristojne kmetijske podružnice okrajnemu glavarstvu v-Phru. Blago se bo izdajalo le vsaki . četrtek. Nataučne'a pojasnila daje okrajno glavarstvo v Ptuju, y pisarni št_, I5I,
Devina pri Slo?. Bistrici. V sodoto, da® 24 t. m.
s« I« poročil Franc Leskovar, sia posestnika In župana Gššparja Leskovar z vrlo mladenko Marijo Flis, M ademu para obde sreče!
P® svetu«
Poštna zveia med Erropo in Ameriko. V dr
lavni aborulci Zdfožaaih držž? Severne Amerike tedelajejo načrt, kako urediti redno prevažanje pisarn, dodisn e, časopisov in denarnih nakaznic mtd E?ropo in Ameriko po zrakoplovih. Načit bo baje sprejet in najpozneje meseca avgada ss bo že pričelo redno prevažanje pošte med Evropo ia A-meriko po zraku.
Mož brez nšes. V Ameriki je nedavno umrl
n*ki mož po imenu Mode Eids, ki se je rodil brez ošes in ki še celo ušesnih odprtin ni imel. Kljub temu je pa ta maž prav dobro slišal, ako je le iaeel odprta uda. Kadar se je s kom pogo* virj&l, je odprl usta sa stela) in je vse prav dobro slišsl.
Največje in najdražje sv. pismo. V Vatikanu
v Rimu shranjuje sv. pismo pisano v hebrejskem I jeziku, ki tehta 320 fantov. Trije moški ga imajo I dosti nesti. Za to dragecano knjigo sa bogati be' I neški trgofd leti 1512 ponujali takratnemu pa-! pela Jalija II, težo s?, pisma v z iglu. torej toliko zlata, kolikor tehta sv. pismo Papež je pa od-! klonil ponudbo,
um

mm,
Franjo Kosi, Bučeč ovci: Vi nam ni-te poslali dopisa Iz Stergnovsrasi v »Straži« št. 42 Sölch Vaa še dossdaj nimamo v vrstah naših lopfsnikov. Glede vsebiae dotlčnega dopisa pa 0-nealmo. da je g župan v celi zadevi neudeležen, emveč je vršil samo svojo dolžnost. — Marija Snežna:	Pošljite nam imena aretiranih oseb.
— Sv, Jurij ob južni žel: »Jagoslovanska smetska stranka«, ki se je dne 1. jnnija ustanovila v Ljubljani, je skrpucalo liberalce?, socijev in lekaterih nszgdavoljaežev SLS. Glavno vodstvo te stranke imajo v rokah JDSarji. Naša strankarska organizacija ostane Slovenska KmsČka Zveza. Na-ananite nam ijodf, ki rovarijo proti SKZ. — Sv. Pavel v Savinjski dolini:	Hvala za pojasnilo.
Razmere nam niso bile znane.
Koliko »farno „Straža“?
Od 1. maja naprej stane naš list oeieletno K 18’—, poletno E 9’-, detrt-letno K 5'—. Posamezne številke bodo stale 30 ^in., brez ozira na to, ali obsojajo 4 ali 8 strani.
Inserati bodo stali, ena petitvrsta, visoka 3 milimetre in dolga 46 milimetrov, KI’—; v malih naznanilih bo stila beseda 30 vin.
Tiste naročnike, ki so naročnino že naprej plačali, vljudno^prosimo, da nam za letos še doplačajo naročnino in sioer za vsak meseo od 1. maja naprej 50 vin. N. pr. ako ima kdo plačan list da konca leta, naj nam dopošlje še za 8 mesecev 4 krone.
MALA NAZNANILA.
Proda sei
Grumi-trake
trt se dobi pri tvrdki Karl periek, ievaloa ob Sivi.
96A
Korez« ca malo in debelo po nsj-ailji ceni se proda pri Frans Vi-dovidn, Maribor. Cvetlična ulica it IB.	914
Ea vagon gabrovega lesa se proda. Spodnja Radvanjska cesta 15. Tisjak, Maribor.	1011
Kmetovalci pozor I Vsakovrstne poljedeljske stroje, mlatilnice, vitalne, žitne čistilnice, mline sa sadje in grozdje, prešo, slamoreznico. decimalne tehtnice kakor tudi dobro hsloiko vino. Franc Kokotec, Spod. Breg pri Ptuju.
_____ 1016 LEPO POH^STvT^lrörTrk^ hinjo nti prodaj, Ogleda se lahko v Mossrtovi ulici 59, Marib.1027
KROMPIR prvovrstne kakovosti se selo po ceni prodaja na Tržaški cesti 74, Maribor. 1004—58
Bas na It k 3/4 in čele se po ceni proda. Vpraša se pri Antonu Ertl, Tegetthrfrtr. 42, Msrib.1046
Ogrodje (rcšs) IS m dolgi, 8 m širok, 200 lat, 8500 kosov opeke sa pokriti, nekaj desk se proda, ligo J. Slemen, pošta Selnica ob Dravi.	 1047
Povodom prodaje je na ogled v Šoštmju, Štajersko, Jugoslavija velika partija moških oblek prve vrste najboljše blago še od predvojnih čtsov novo in nošeno, kakor površnih obutev, perilo itd. Pojasnila d& Emil Pennik v Šoštanju.	1041
Breja krava se proda pri Žvab, Pobrežje pri Msriboru, Cesta na Brezje 14.
Kupi se:
VREČE, sode )> steklenice kupi ta vsako množino Jerauseh & Serhold. St Ini.trg 2, Maribor. 851
Kateri kmetovalec ima kravo dob-bre pasme sa prodati naj to pri Gospodarskemu uradu v vojaški realki v Mariboru,	1010
KOPI SE star le dobro obranjen gledal čki oder. Ponudbe na našla?: J»kob Kolšek, Sr. Andraž, p. Vele je.	1088
POSESTVO ali gostilno od 2 do 4 eiale zemlje na spodnji kraj Maribora želim kupiti. Rame po-Miiibe na S BS poste restante St. Hj v Slov. Gradcu.	1088
Službe;
SPREJMEJO h zidarji in delavci
ali tudi akordaot pri stavbeni tvrdki K. Rojs v Ormožu. 965
Hlapcsl f„,kÄÄ
ri plači is hrani ter pijači sprejme oskrbništvo Reiser, Pekre pri Mariboru. Nastop takoj. 1040
Razne:
Apno Iz Zagorja bda I« sveže
žgaso se dihi pri C. Pickel, Maribor, Volksgartenstrasie 27.1029
JAKOB VEZJAK, krojaški msjster,
Vetrinjska ulica 25, Maribor, pri« peroča svo o veliko zalogo Izgotovljenih oblek za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. Večja zaloga finega blaga za obleke po meri, katere se iagotovijo točno in po solidni ceni.	10S0
Strojna pleterna Marije Vezjak v
Mariboru, Vetrinjska ulica 25 se priporoča sa pletenje novih, pod-pletenje iu popravljanje starih nogavic, kakor sploh vsega v to svrho spadajočega dela po znatno nizkih cenah.	1032
Vina
Trgovino s mešanim blagom bi rada prerzela na račun ali v na jem dobro trgovske izobražena že enkrat kot samostojna voditeljica ter že Btarejša moč v tej stroki. Ponudbe se prosijo poslati v u-prsvništvo toga lista,	1015
Spodnja in Gor. Savinjska
dolina in Slovenjegraški
okraj.
• s •••
Kdor hoče po ceni
saj si s aroči nov patentiran na-
čin zidanja, kateri
zidati.
paten 1 3®
polovico
ceneje; &dor rabi načrte in proračune za stavbe, kdor rabi zidarje, opeko, ssment, »pne, ie-les&ino naj vse to sszočaje pri
Drage tim: Korošec,
stavbeni mojster . " 8*8
v Žalcu, pri Celju.
Obleke
od prepeste do vsakovrstne aaj-finejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja	719
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica št, 16, pri starem mostu.
batošRa, lastnega pridelka» stara in nova, zajamčeno pristna, izborne kakovosti prodaja v steklenicah čez ulico po skrajno nizkih cenah
Franc Staržii, trgovec
Maribor, Luterleva ulica 9,
Prostovoljna jam dražba
3 sradnjetežk h konj .
se vrši dne 7, "junija 1919 ob 8. nri na me-.staem živiisjrkeas «ejroižče poleg klavnice.
Odvetnik dr.iandorHrasovec
naznanja, da je otvori! svojo odvetniško pisar no v Kozje«.	1060
Kupim vse ko množino tesanega iu okroglega
smrekevega in jelk© nega
lesa?
Pomado* na tvrdko Drago Kobi v Mariboru Franc-Jožef a cesta 15.	930
s Naznanilo otvoritve obrti.
Vojakom 87. pešpolk«. Praporščak Hans Kogler 111/8 P' kompanije strojnic, na bojnem p ni ju do 6. jaiija 1918, vojsta pošta 804 se ptgrsša. Koma je kaj znano o njem ali o njegovem slugi Antona Gabrovie, kateri je posneje postal poddesetnik, se prosi, da o stvari sporoči očeta Hans Kegler, trgovec 7 Kopališču Ischl na Zg. Avstrijskem	1022
Deček ss je IzgsbU z imenom Aazek fkazo, pd. Vrhnjivšekov, star 11 let. 81aboumen iu božjasten je iu jake zgovoren, pridružuje se rad rsakemu čiovesu. Pogreša se od nedelje, 18. maja t. 1. Oblečen je bil v rujari, domači ponošeni obleki, e kapo na glavi. Najbrže ee nahaja v konjiškem ali celjskem okraja. Kdor o njtm bi kaj vedel naj nemudoma naznani občini Frankolovo, p. Vojni». pri Ueljn.	1028
Franc Horvat
Bllksr, Grajska sllca <0, Maribor
ee priporoča *a is rševanje raznovrstnih sap sov. Delo solidno, po strežba to.'-na
Pohištvo. I
najbo šo kakovosti izdeloje • iu prodaja po ni kih cenan J
Obrtna zadruga mizarskih g mojstrov v MARIBORU, Graj- * “ eki trg št. 3.	•
S
8
Srn
kapuje tudi vsakovrstni miza ski les. 63
Naznanjam ojnjenim naročnikom, da sem otvori! na Frane Jožefovi cesti Št. 10,
lastno kroja!» za civilno in uniformno garderobo.
Tried svoje dolgotrajne prakse kot prirezač in kot bivši polkovni krojač mariborskega domobr. pp. št. 26, sem V stana točno izvrševati vsa naročila. Upajoč na obilna
naročila as priporoča
Anton Sajko
krojaški mojster, Frane Jožefova cesta 10, (zraven Magda-Ionskega poštnega urada).	1045
ŠTadščice (kand ite)
Uit drobno ia na debelo
H. Perko, Maribor, 6rajska ulica 7.
ZAHVALA.
Vsem, ki so se nas spomnili ob bolezni in smrti naše iskrenofjabljene, nepozabne hčerk?, sestre in svakinje
Micike Hajniek,
posabns Še onim, ki so dragi raojkf izkazali zadnjo čast in prihiteli tudi iz daljnih krajev ob njen grob, izrekamo svojo najpmrčcejšo zahvalo.
Vojnik, na vnebohod Gospod».v 1918. 1044	Žalujoči ostali.
a KAVARNA a
CENTRAL
bmnn—nbbimbbbbbwbnhnnnwnnbwbnnnmwnnnhwnbi S®?
Prva in slov«; kaverna v
HARfBORU
f
4
A
4
M
r
4
*
4.
))
LEYANTE“
Trgovska agentura
v Mariboru, audi in razpošilja
slavonsko z»j*mS Cisto kg K 84*— m šGšikeio mešano sobo » » 80 —
'4
1
Slanina
papncirsco
sobo
Bdl.VDO
"kg K 34
BO
N» veiiko kakor tudi v poštnih 20 kg zavojih. Postrežba zanesljiva ter priporoča eenj ttgw eem in drugim odjemalcem.
FRANJO KREPEK, Lo^rjem olika št 5
(f s dvorišča.)	ion-go
4
4
4
4,
.s.
r
4
4
4
RAZGLAS.
Vsi posestniki parnih kotlov, ki so pod državnim sad-zoret vom. se poživljajo, naj nemudoma, najkasneje do 15. junij» f. I naznanijo pristojnemu komisarja (vidi Razglas št 44./12— II poverjeništva za javna del#, urad»! list št. LXXXIII i dne Š9. aprila t. 1.) sledeče podatke:
• 1.) Koliko parnih kotlov poseduj: j j.
2.). Ali so ti-le v obratovanju 3) Datam zadnje revizije ozir zadnje preizkušnje z vodnim .pritiskom po državnem komisarju On« tvrdke, ki so čia si družbe “Daniprkesseluatfc.sufhunga und VereieherungegeseUsehi!ft a. G, ut Dunaju“ se ob e-nera epozajajo. da aa obrača o, kakor odslej tudi i tdalje v vseh z devah, tikaj? č h se njih paroli kotlov, na sastop-n ka zgoraj omenjene dražbe! inšpektorja Filipa Busak a v Gradcu. — Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani.
Gradbeni ravnatelj: Inž. Klinar, 1. r. 1020
grafa yošniak,
trgivini s usniem Sit surovimi kotami	PTUJ :#S v hiši poleg okr. glavarstva
(*1)	(prej trgovina Lenart)	895
podplati, notranje usnje, zgornje nanje črno in ra-javo, likauec, (usnje sa konjsko opravo), cepljeno usnje sa gamaše, elegantni box-calf in che* vramux čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega usnja, navadni čevlji iz rnjave kravine, dreta — —.... podplatni cveki — platno. ZZZU
Slovenci širite ,Stražo*.
HMELJ
kupi vsako množino Rudolf Pevec v Mozirju, — Cena po dogovoru z
vzorci,	e«
Slovenci pozor Ž
Ivam Usortrer, slikar in pleskar'v Marife;@>-ra, Viktringholova ulica 9,
se priporoča vsem Slovencem za vsa v njegovo stroko pripadajoča dela.
IVAN LORBER, slikari« pleskar. gQ7
.
se priporoča za maogo-:: brojm^obisk vsem
iugoilov»^i^m
domačinom in tujcem
Gluro-gl. Veljak
kavarnar Gosposka ulica
Otvoritev gostilne „Maribor4*.
CfečtaneiBii »lovenekemu občinstva javljam, da sem na Grajskem trgu št» 1 v Mariboru oano* "furedila ih prenovila bivšo gostilno Weiss (Ward!) v hiši ge. dr,
G-4st!7».ov»|.m jo prekrstila v
gostilno „Maribor“.
Gostilno „Maribor“ sgm otvorip v nedeljo, dne 1, junija 1919. Cenjenemu objjjj činstvu bom oddaj postregla z izbi rno pijačo, dobrimi jeiih žu tudi prenočišča so vselej na razpolago
Za mnogo broj ea obisk se priporoča
1042—60
Valerija Švajger, gostilničarka.