DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA V KRANJU - IZVESTJE 1938 IZDALO IN ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO V KRANJU DRŽAVNA REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA V KRAN3U=== IZVESTJE 1938 IZDALO IN ZALOŽILO GIMNA7I3SKO RAVNATELJSTVO V KRANDU \0 o jW\ r- * * / < ■ /j t>".v^ y Za obnovo Univerzitetne biblioteke v Ljubljani podarilDe*. ... dne .Ith /AfL. 194-l. Tisk tiskarne Tiskovnega društva r. z. z o. z. v Kranju. Dvajset let v svobodni Jugoslaviji.. .* Letos poteki* dvajseto leto od onih časov, ko je krivica zatiranih slovanskih narodov prikipela do vrhunca in se je tudi naš ponižni hlapec začel zavedati svoje pravice. Vznemirljivi dogodki so se kar prehitevali. N ti avstrijskih bojiščih se je vgnezdil uporni duh. Narodno zavedna slovenska mladina je živela v prerokbah naših književnikov in se skrivoma razplamtevala ob strahotno lepili prividih Cankarjevih „Podob iz sanj". Med našim preprostim ljudstvom, ki se je zbiralo na taborih kakor v starih puntarskih časih, pa je šla od ust do usi kakor novo razodetje krepka beseda Krekove oporoke: „Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda...“ Na avstrijskem jugu je mrzlično šumelo, kakor da bi se bili naselili sršeni v trhlem panju. In poslej so se razvijali dogodki, kakor gre brezbrežni val ob strašni poplavi, ki je nobena sila več ne ustavi. Črni orel je izgubil vse dostojanstvo in s tem prenehal biti učinkovita strahovalna sila; v očeh prebujenih je postal le krvoločna zver, ki je okusila našo kri... Kakor temne sence vstajajo daljni spomini. Človek namreč ob važnih trenutkih življenja kaj rad pogleda na svojo pot nazaj. Tudi kmet rad st op i na prazničen dan k mejniku, ko mu ob vidnem napredku ponos narekuje: Glej, vse to je tvoje; pred leti je bilo še vse drugače! Prav tako se tudi prosvetni delavec rad ustavi ob važnem dogodku na prevalu razdobij in se vpraša pri zadnji brazdi, ki jo je tedaj zaoral: Kako s m o napredovali? Napredka pa ni mogoče ugotoviti iz dneva v dan. Čim večje so časovne razdalje, tem določneje nam stopa pred oči. Zato bodi pri tem v jasnejšo opredelitev celotne slike mimogrede omenjeno, da so početki gimnazije v Kranju zelo stari. Ustanovili so jo že Francozi 1. 1810. kol francosko državno.gimnazijo. Imela pa je v š. letu 1810/11. le I razred z učenci in 4 učitelje. Naslednje šol. leto so jo pretvorili v francosko primarno šolo, v kateri se je poučevala tudi latinščina. Po njihovem odhodu iz naših krajev pa je tudi zavod prenehal. Šele I. 1861. (4. sept.) so Avstrijci ustanovili klasično nižjo gimnazijo s I. in 2. razredom, ki pa je bila nemška. Imela je 100 učencev in 4 učitelje. Naslednje leto se je izpopolnila s \ in 4. razredom. Leta 1870 so jo Avstrijci preustrojili v nižjo realno gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, ki pa sc je le postopoma uvajal. Dve leti nato je sledila delitev v humaniste in realiste (bifurkacija), ki pa * Vsi podatki so /hrani tako in s toliko zanesljivostjo, kakor in kolikor s<> l)ili dostopni v razpoložljivih uradnih /abele/hali. se iii obnesla. Leta 1878. so zavod postopoma ukinili, a leta 1880. spet posioponia obnovili, toda z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Leta 1887. so gimnazijo spet postopoma okrnili, tako da je leta 1890. popolnoma prenehala. V vseh teli letili skupaj je bilo vpisanih na njej 2245 učencev (računano po številu vpisanih koncem vsakega šolskega leta). Če prav tako seštejemo še število učnih moči v vseh letih, pridemo do vsote 183. Seveda morejo služiti te številke zgolj v primerjavo; kajti podane so ne glede na to, da so učenci hodili v zavod in isti učitelji učili na njem tudi po več let. Leta 1894. je bila gimnazija ponovno dovoljena (1. in 2. razr.). V letih 1896/97. je dobila sedanje gimnazijsko poslopje. Postopoma se je razvila v popolno klasično gimnazijo, kar je dosegla v š. 1. 1900/01. v nižjih razredih z mešanim, v višjih pa z nemškim učnim jezikom. Šele leto 1910. je prineslo tudi tu nekaj sprememb v prid slovenskemu učnemu jeziku, ki pa so se spet le postopoma uvajale. Za zadostno število dijakov je bilo že v početku poskrbljeno z določitvijo obveznega šolskega okoliša (Gorenjska). Leta 1900/01. je zavod kol avstrijska gimnazija dosegel tudi že svoj višek — imel je 457 učencev. Odslej je dobil zavod po težkih borbah vsaj svojo stalnost. Od ponovne otvoritve do prevrata je bilo vpisanih na njem 7.609 dijakov, po narodnosti skoro izključno Slovencev. Učnih moči skozi vsa ta leta je bilo 354. Očrtani razvoj najvažnejših dogodkov v usodi zavoda kaže z vso zgovornostjo, kako dolgotrajna, trdovratna in ponovno brezuspešna je bila kljub preobremenjenosti ljubljanskih zavodov upravičena borba Gorenjske za lastno gimnazijo v Kranju. Približal pa se je po mrzličnih dneh negotovosti, čas osvobojen j a, ki je naenkrat potrgalo vse vezi, ki so naš narod tudi kulturno spravljale v popolno zavisnost od gospodujočega tujca. Leta 1918. je izšel zadnji zavodov „Jahresbericht“, ko je mladina odhajala že 28. junija na počitnice, in jo poslednjikrat poziva, naj po vseli svojih močeh tudi ona omogoči „das Durchhallen in dieser schweren Zeit“. . . In vendar je bila to čisto slovenska mladina, saj sta bila med 238 učenci tega leta samo 2 dijaka nemške narodnosti* Težko je bilo v teh časih vzdržati našemu človeku, na iako izpostavljenem mestu dvakrat težko. Toda, kako nenadoma se je vse izpremenilo! Mali. ilačeni slovenski narod, ki je že skoroda izkrvavel v neumornem potujčevanju, je vzdržal, ni pa vzdržala gospodujoča oblast. Res je: „Gutta cavat lapidem“, če prenesemo, kar so šestošolci obravnavali to leto med nemškimi nalogami. Slovenske pa so to leto kar po vrsti v peti. šesti, sedmi, osmi že tako naše! Zemlja sama bi proklela onega, ki bi delal proti lastnemu narodu. Petošolci pišejo: „V gorenjsko oziram se skalnato stran, — Triglava blišče se vrhovi, — proi’ jasnemu nebu kipi velikan. — kaj dela jo, gleda, sinovi“. Sedmošolci se oklepajo poslednje nade v težkih dneh: „Domovina, ii si kakor zdravje!“ Petošolci in šestošolci skupno razmišljajo z dr. Krekom, kdaj pride naš čas: „Ko bomo narod iz granita, —vzžari nam zarja zmagovita". In osmošolci modrujejo s Cegnarjem: „Vojna — je strašna šiba iz nebes poslana, — al dobra, kakor druge šibe božje“. — Sami naslovi, ki nam vsaj danes tako mnogo, mnogo povedo! Kje ste danes, gorenjski fantje in dekleta, ki Vam je postalo toplo pri srcu ob teh besedah, a ste morali govoriti v simbolih Cankarjevih P ()-DOB, ker Vam beseda ni smel a n a ravnost iz ust...? — Dijaška knjižnica si je prav to leto nabavila 2 izvoda Cankarjevih „Podob iz sanj“... Da, iz vojnih grozot in trpljenja je morala vstati Jugoslavija in Triglav, njen očak, še danes gleda, kaj delajo sinovi... Tak je bil vsaj tu oni uvod v osvobojenje, ki ga zgodovine ne omenjajo. Mnogi narodno probujeni profesorji in di jaki kranjske gimnazije niso mogli več zakrivati svojega mišljenja in navdušneja tudi v dejanju, dasi se je marsikaj križalo s predpisi, veljavnimi še do tedaj. Zato tudi ovadb, dolgotrajnih preiskav in preganjanj ni manjkalo. \ šolskem letu 1918/19. je zavod končno vendarle svobodno zadi-hal: dobil je povsem slovensko lice. Kljub težkim časom je imel 291 učencev, učiteljev pa 17. \ naslednjem letu je število dijakov spet narastlo, doseglo v šol. 1. 1920/21. že "548, v š. I. 1924/25. pa padlo na 279: vendar se je že naslednje š. leto dvignilo na 330. Poslej se je število v nihanju dvigalo; po š. 1. 1932/33., ko je doseglo 533 učencev, pa je število sunkoma rastlo, dokler iti doseglo v letošnjem š. 1. dosedanji višek s 713 učenci. V vseh 20 lelilt po prevratu je bilo vpisanih skupno 8740 dijakov in dijakinj. Število profesorjev se je neznatno dvignilo do 24 v letu 1931. v naslednjih letih pa nihalo med 23 in 28 ter v letošnjem š. letu ostalo pri 26. Seštevek učnih moči na vsa leta skupno znaša 436. Nobeno kulturno delo pa ne uspeva samo od lepih in navdušenih besed. Zgovorno nam to spričujejo velike denarne žrtve samo za tekoče potrebe zavoda (za materialne izdatke), ki nam že same pokažejo prav zanimivo lice. Samo občina, ki je lastnica zgradbe kranjske gimnazije, je žrtvovala zanjo v letih 1918—1923 skupno 120.680,15 K in poravnala I. 1923. dolg v skupnem ostanku 150.263.40 K. V letih 1924—1938 so izdatki za zavod narastli že na 3(6.449.85 din. Država (oz. n jene upravne edinice) tudi ni zaostajala in je nakazala zavodu v letih 1918—1921 skupno 95.766 K, v letih 1922—1930 pa so se prispevki dvignili že kar na 221.929,62 din. A' naslednjih letih so se prispevki za materialne izdtake spet tako povečali, da so od š. 1. 1930/31. do 1936/37. znašali 215.968.80 din. Med temi vsotami ne smemo pozabiti izrecnih posiavk za nabavo ter izpopolnitev učil in knjižnic, kar je zneslo na primer v letih 1922—1929 skupno 17.289,16 din in letos je prejel zavod izredno dotacijo v ta namen 12.000 din. Če še posebej podčrtam, da v avstrijskih časih zavod ni imel higijenskih strani.šč in da je samo v posvetovalnici in pisarni brlela v večernih, urah petrolejka, drugod pa vladala tema ter so zaradi tega neobvezni predmeti v zimskem času večinoma počivali, je za mlado državoi očividcu napredek, da so navedene vrzeli odpravljene ter da povsod mirno in dostojanstveno sveti— električna luč. Vsi hodniki pa so okrašeni s slikami naših vrlih mož. — Naj ti odlomki, v kolikor so pač bili -dostopni zadostujejo: sa j jim: je namen le splošen vpogled, ne pa zgodovinska izčrpnost.— Zanimive so tudi številke delovodnika. S porastom zavoda in živahnostjo njegovega dela je dosegel v letih po prevratu skupno 25816 številk. Takole je to število nastalo: od 1. sept. 1918. do 31. dec. 191S. le 344 številk, nato pa po vrsti v naslednjih letih: 785, 777. 809, 712, 719, 900, 1015, 1017, 1047, 915, 1053, 1274, 1574. 1558, 1512, 1450. 1708, 1805, 2164 in od I. januarja 1958. do 10. junija že 1040. Administracija se je torej trikratno povečala. Bilo bi nadalje več kot zanimivo, koliko brezplačnega, nadurnega dela je izvršil prof. zbor, zlasti v zadnjih šestih letih. Le za tekoče šolsko leto naj navedem zaokroženo število nadurnega pouka: 2000 nadur med 16000 urami. Nič manj zanimiva je statistika suplencij (nadomeščanja) zaradi odsotnosti kakega člana prof. zbora, ki je bil bolan ali kako drugače zadržan, 'l akih suplencij je bilo samo v letošnjem letu 590. lani 599. Poleg svojega dela je en sam član letos supliral 132 ur. Naravnost kalejdoskopično se je od leta do leta menjaval predmetnik in urnik, letos na pr. 14 krat. Iz teh zgoščenih podatkov je več kot dovolj razvidno, kako se je zavod prilagojeval danim razmeram ter izkazal vsestransko izredno prožen ter gibčen organizem. Vendar tudi suhe številke ne morejo povedati vsega. Zato si oglejmo še najvažnejše izredne dogodke na zavodu tekom zadnjih 20 let! Prvo leto po vojni radi razsajajočih bolezni in vojaške zasedbe zavoda tja do 20. nov. skoro da ni bilo pouka, a 10. jan. 1919. je cdšlo s takratnim profesorjem dr. S. Dolarjem 48 dijakov zavoda v do-brovoljsko legijo na Koroško. — Naslednje š. leto 1919/20. se je zavod začel presnavljati v realno gimnazijo. Na Vjdov dan I. 1920. pa so naši Gorenjci prvič pozdravili na svojih tleh N j. Vis. regenta A I ek s a n d r a, ki je postal poslej tako tesno povezan z njimi. — Na jesen š. leta 1920/21. so dijaki, doma s Koroškega, spet odšli na dopust preko Karavank, da pomagajo pri delu za plebiscit. Gorenjska mladina pa je tačas (28. sept.) navdušeno sprejela otroke s Koroške na njih poti v Ljubljano. — V š. letu 1922/25. je prejel najboljši učenec zavoda Jesenovec Franc božično darilo kral ja Aleksandra in spet je šlo Njegovo ime od ust do ust. Koncem tega š. leta pa se je zavod javno pokazal s svojo risarsko razstavo. — Na praznik Zedinjenja I. 1925. so bili revni učenci (29) izredno lepo obdarjeni z najpotrebnejšim v vrednosti okoli 5000 din: spomnilo se jih je Kolo jugoslov. sester. V tem š. letu je zavod in ves Kranj zelo slovesno proslavil 125 letnico Prešernovega rojstva, njegov poznavalec msgr. Tomo Zupan pa je še posebej predaval na zavodu (8. aprila 1926) o „Prešernu po pripovedovanju ge. Zadnikarjeve“. — Naslednjega š. leta 1926/27. je bilo I. dec. spet obdarovanih 27 učencev in učenk. Dijaki so to leto pričeli tudi z javnimi pevskimi nastopi. V poživljenem PRK pa so se izkazali na več odrih z 2 oderskimi deli. Na razstavi koncem š. leta so bila zastopana tudi že ženska ročna dela. — V š. letu 1927/28. je bil zavodov ustroj še vedno deloma klasičen. PRK je pridno nadaljeval za-početo delo: uprizoril je spet 2 oderski deli. vzorov pa si je iskal kakor že prejšnje leto v ljubljanskem narodnem gledališču, ki so ga dijaki poslej prav pogosto skupno obiskovali. Pred mladino je nastopil to leto in naslednja lela še večkrat iudi guslar. Zelo slovesno je zavod vš. letu 1928/29. skupno z javnostjo praznoval 10. obletnico zedinjenja. \ delo pa so spet občutno posegle nalezljive bolezni. — Osnovani dijaški orkester je prvič javno nastopil v š. letu 1929/30. Vsakoletne zavodove razstave pa so se tokrat razširile na risanje, ročna dela. zemljepis in zbirko nabranih rudnin za prirodopis. — Pomembno je š. leto 1930/31.. ko je zavod praznoval kar trojno slavje: 120 letnico ustanovitve po Francozih, 70 letnico nižje gimnazije in 3() letnico prve mature. — V š. letu 1931/32. se je ustanovila (13. dec. zajednica „Šola in dom“ (ŠiD). Vzpostavljeni šolski radio pa je IS. jan. omogočil, da so učenci dveh najvišjih razredov poslušali prenos prestolnega govora iz Beograda. Razstave koncem leta soi tokrat pokazale poleg risb in ročnih del tudi skavtsko zbirko. — Naslednjega š. leta 1932/33. se je PR K (Prosveta družina) spet živahno udejstvoval na odrih z 2 deli. To leto je bil vpeljan tudi neobvezni pouk stenografije. V področju ŠiD se je vršilo več predavanj o vzgojnih vprašanjih ter o izbiri poklica. Ustanovil se je PJS (4. febr.). — V š. letu 1934/35. pa je zavod že sodeloval s svojim zastopstvom na kongresu JS v Splitu. Zajednica Šil) je oskrbela staršem spet vrsto predavanj o dresuri, o današnji mladini in posebej o vprašanju ženske mladine. PJS je prvič nastopil z lastno akademijo (3. in 4. maja 1934.) in sodeloval pri „tednu JS“. \ tem letu se je ustanovil Prešernov sklad (nagrade pesniško nadarjenim). Na običajni razstavi koncem š. leta so bili tokrat zastopani tudi modelirski izdelki dijakov. PJS pa je pri red il počitniško potovanje 37 dijakov na Krk. — V š. letu 1934/35. se je FS našega zavoda udeležil kongresa FS. Usodni 9. oktober, ki je pretresel vso Gorenjsko, je vse delo na zavodu še bolj poglobil in osredotočil na vzvišeno osebnost blagopokojnega kralja Aleksandra. Pri pogrebnih srvečanostih v Beogradu so naši dijaki poklonili Njegovemu spominu v poslednji pozdrav z Gorenjske - venec iz planik, najlepše, kar more dati Gorenjska. V tej zvezi se je 18. oktobra ustanovil „Fond viteškega kralja Aleksandra 1. Ze-dinitelja“ (nagrade pridnim in revnim). H udi dan ]S (31. okt.) in praznik Zedinjenja je bil ves posvečen velikemu kralju — ljubljencu Gorenjske. Zavodov oder se je tokrat prvič pokazal v lepi, novi opremi. Na proslavah naših prosveti tel jev pa so poslej zastopane velike, originalne slike sv. Save. Strossmaverja in Slomška, delo j. Pungartnika. FS je priredil poklonitveno potovanje na Oplenac. PJS pa je (6. jun.) svečano razvil svoj prapor ob taki udeležbi, da je bila telovadnica premajhna. PIVK je še enkrat nastopil (z 1 odrskim delom), PJS je o počitnicah napravil potovanje v Split, skavti so pa priredili taborjenje na Hvaru. — V š. letu 1935/36. se je PJS udeležil kongresa JŠ v Ljubljani, ves zavod pa si je še posebej ogledal mogočno Jadransko razstavo. Zgodovinska važen je 21. marec. Poslej nosi z a v o d p o n a j v i š j e m p r i z n a n j u č a s t e n n as lov: DRŽ. REALNA GIMNAZIJA KRALJA ALEKSANDRA I. ZEDINITELJA. Slovesno preimenovanje se je izvršilo na Vidov dan (9%. s. proslavo, ki je bila od vseh dosedanjih največja, obenem z vzidavo dveh spominskih plošč. Š. 1. I936/37. je prineslo’ zavodu poslednje slovo od velikega narodnjaka in duhovnika msgr. Toma Zupana, ko so ga odpeljali preko Kranja k zadnjemu počitku. V tem letu se je na odru poskusil PJS (1 odersko delo). Jugoslovan pa z lastno akademijo. Običajna razstava je iokrat vsebovala posebnost: domoznanstveno zbirko slik in zapiskov, delo sedmošolcev. — Zadnje š. leto 1937/38. pa je podrobneje orisano na drugem mestu. Zavod so vodili v orisanih 20 letih gg. direktorji: Fajdiga Ignacij (do 1924.), K o š n i k T v a 11 (1924. — 1932.), Dr. Dolar Simon (od 1932.). To bi bila v najsplošnejših potezali prerezna slika najvidnejših odtenkov izrednega dela in najvažnejših dogodkov na zavodu, da rednega dela, ki je vsakemu učnemu zavodu glavni namen, niti ne omenjamo posebej. Zavod je star in vendar po svoji mladini večno mlad. Takšno je po prevratu, kose svobodno razvija, tildi njegovo življenje. Ne manjka mu tudi tegob, toda mlado življenje vse preboli. Per aspera ad astra! —- Saj pa je neizčrpna veličina duhovnega dela ravno v tem, da so naše težnje po dvigu in izboljšanju vedno večje od iega, kar trdo vsakdanje življenje more dati. Zato tudi naši pogledi ne ostajajo uprti v preteklost, temveč se obračajo v bodočnost. Ne naslajajo se v pri jetnem samozadovoljstvu ob napredku v jasno izčrtani preteklosti, ampak iščejo v negotovi bodočnosti poti, po katerih bi se dale s pridom uvel javiti izkušnje preteklih dni. V neumornem, tihem delu. često povsem skritem zvedavim očem, se odigrava plemenito prosvetno delo naših šol. Tn med temi kranjska gimnazija gotovo ni zadnja. In ti. mladina? Ali še živi v iebi oni iskreni, nesebični narodni duh, kakor je živel v tvojih predhodnikih pred dvajsetimi in več leti...? Mnogi od njih so za vedno odšli, nam vsem v strasen opomin... Morda trohne kje daleč, daleč od domovine njih pozabljene kosti... Tebi je vendarle bolj lepo. T 11 n a j v e č j e i n n a j p 1 e m e 11 i t e j š e, kar ti m o r e dati človeški duh, sprejemaš ob vzorih in idealih na zavodu, ki nosi vzvišeno ime Vladarja, za katerega 11 a s je zavidal ves svet. Bodi močna in vztrajna tudi v žrtvah! Srečen bo narod, p o n o s n a bo domovi n a. Profesorskf zbor a) Odšli so: Miloševič Miloš, učitelj veščin, premeščen z oill. min. prosvete S. n. br. 50531 od dne 1. IX. 1957 na klasično gimnazijo v L j ubljani. Prevec Silva, profesorica, dodeljena z odlokom min. prosvete S. n. br. 52919 od dne 14. IX. 195? na Til. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. Planina F r a n c, profesor, premeščen z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 52686 od dne 11. IX. 1957 na klasično gimnazijo v Ljubljani. Plani na M a r i j a. učiteljica veščin, premeščena z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 52686 od dne 11. IX. 1957 na 11. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. M i h a i 1 o v i č M i r o s 1 a v a, suplentinja, premeščena z odlokom min. prosvete S. n. br. 52919 od dne 1-1. IX. na drž. realno gimnazijo v Svilajncu. O gnja novic A n d jeli j a, profesorica, premeščena z odlokom min. pros.vete S. n. br. 45620 od dne 10. X1T. 1957 na žensko realno gimnazijo v T j ubljani. K o mn e nič P e t a r. profesor, premeščen z ukazom kr. namestnikov II. br. 10042 od dne 5. IV. 1958. na učiteljsko šolo v Sarajevo. J am n i k J o ž e f. hon. nastavnik, premeščen z odlokom kr. banske uprave dravske banovine TV. No. 4152/5 od dne 20. IX. 1957 na T. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. b) Prišli so: Pirc Rosanda, profesorica, premeščena z odlokom min. prosvete S. n. br. 50551 od dne I. IX. 1957 z drž. realne gimnazije v Mariboru. Žaga r O lok ar. učitelj veščin, premeščen z ukazom kr. namestnikov S. n. br. 32686 od II. TX. 1957. s klasične gimnazije v L j ubljani. Šarc Andrej, profesor, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 52922 od dne 15. IX. 1957 s klasične gimnazije v Ljubljani. K o m n e n i č Pete r. profesor, dodeljen z odlokom min. prosvete S. n. br. 52920 od dne 14. IX. 1957 z učiteljske šole v Cetinju. liezek (iiozdana, z odlokom min. prosvete S. n. br. 47194 od dne I”. XII. 1938. postavljena za kontrakt, suplentinjo, z odlokom min. prosvete II. br. 13726 od >0. IV. 1938 postavljena za suplentinjo. K. n m p Mari j a, suplentinja. dodeljena z odlokom min. prosvete il. br. 947 od dne 22. I. 1938. z II. drž realne gimn. v Ljubljani. Blaj P rane, lion. nastavnik, postavljen z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 2738/1 od dne 31. I. 1938. Sedej Janko, suplent, premeščen z odlokom min. prosvete S. n. br. 28314 od dne 10. Vlil. 1937 z I. drž. realne gimnazije v Ljubljani in dodeljen z odlokom min. prosvete S. n. br. 28313 od dne 13. VIIJ. 1937 I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Kuret Nikolaj, profesor, premeščen z odlokom min. prosvete II. br. (>870 od dne 13. 3. 1938 s III. drž. realne gimnazije v Ljubljani in dodeljen z odlokom min. prosvete II. br. 10042 od 4. IV. 1938 II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Petelin Stanislav, profesor, premeščen z odlokom min. prosvete II. br. 13718 od dne 30. IV. 1938. s I. moške meščanske šole v Ljubljani in dodeljen z odlokom min. prosvete II. br. 14427 od dne 9. V. 1938 III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. Vodnik P rane, suplent. premeščen z odlokom min. prosvete 11. br. 13722 od dne 30. |\. 1938 z moške meščanske šole v Ljubljani in dodeljen z odlokom min. prosvete II. br. 14427 od dne 9. V. 1938. I. drž realni gimnaziji v Ljubljani. G und e Marija, suplentinja. premeščena z odlokom min. prosvete II. br. 13722 z dne 30. aprila 1938 s I. ženske meščanske šole v Ljubljani in dodeljena z odlokom min. prosvete II. br. 14427 od dne 9. V. 1938 II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. c) Daljše dopuste so imeli: Dr. Dolar Si in o n, direktor, od I. do 3. maja 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 7884/2 od 28. IV. 1938 zaradi poklonitve Družbe sv. Cirila in Metoda na Oplencu. P i 1 g r am Marija, profesorica, od 13. XI. do 26. XII. 1937 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 19. 972^2 od 19. XI. 1937 (zaradi bolezni). R a d i č Ante. profesor, od 1. II. do 30. IV. 1938 z odlokom min. prosvete II. br. 4807 od 1. HI. 1938 (zaradi bolezni). Pire Rosanda, profesorica, od 16. XI. do 30. XI. 1937 z odlokom banske uprave dravske banovine IV. No. 3437/5 od 6. XII. 1937 in od 1. III. do 13. 111. 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 3385/1 od 7. III. 1938 (zaradi bolezni). Dr. Z o n t a r J os i p, profesor, od 9. IX. do 30. IX. 1937 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No 5719/3 od 22. IX. 1937 (zaradi bolezni) in od 30. XII. 1937. do 9. 1. 1938 (zaradi kontumaca). Kaj fež Jožef, suplent, od 28. 11. do 10. III. 1938 z odlokom ki-, banske uprave dravske banovine IV. No. 4787/2 od 25. III. 1938 (zaradi prof. izpita). Koši r I' ra n c, učitelj veščin, od 22. II. do 2. III. 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No 5384/1 od 7. III. 1938 (zaradi bolezni). Opeka Anton, profesor, od II. do 14. XII. 1937 in od 7. II. do K). II. 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 3813/2 od 24. V. 193N (zaradi profesorskega izpita). Kori) a r I' r a n c, profesor, od K). V. do 18. V. 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 10323/1 od 24. V. 1938 (zaradi bolezni). F o r t ii n a Marti n. profesor, od 1(>. V. do 26. V. 1938 z odlokom kr. banske uprave dravske banovine IV. No. 10322/1 od 23. \. 1938 (zaradi bolezni). Profesorski zbor po stanju ob koncu šolskega leta 1937/38. Opomba . , .X >s. •*> zf t: co . = •"? . j; = "i *= 'P Druge šolske obvez- nosti Varuh prof. knjižnice. Nadz. dij. dr. Jugosl. Varuh podporne zaloge Varuh telov. orodja Varuh fizik. kabineta JS B IIIA co III.b CO Xi K*- jn *|»a> 17 6 o (M a CM CM -t (M 22 20 00 05 CM CM 00 T—1 Kaj je poučeval, v katerem razredu in koliko ur na teden od 1. V. dalje of - CO ^ N . o o ‘E N isto t • t. mat. lb/4, | 2a/4, 4a/3, 7/4; fizika 4a/2, 7/3 i t i c X ir O' >• Ö IT\ ’1| kn ..r" Tr^) + •-O . ■o S N 1|- o; - i*-\ C3 X -t'ÜX Ä'S -t kC - ir\ -t i-* > -c'1 B« jK ti i *'N »ff "4 _d «■1/3 ir .„ . ^ «3 i' SL "S-» -Osi c ra CB''» ‘r. g 3* V®. ir fci^čT N O -*i — -i ~ « oj —'i C,A\,r- ei ed.xjf1 °,rs- “ i pO" ri E ■? »N ir ^o',v* |r> . ri / co :*.-t «J . CM N IS rt .. — N r i^ S3 ri » c!3 (M •o«. Tr ir lovj 4? o' ri ci "m "3501 franc. 1d;3. 2c/3, 3b,3. 4a 3. 5a 3; sh. lc/2, 3b 2 slov. 5a/4. -"ib 4. 6a/3. 6b/3. 7/4 8, 4 ec ^g CO CO co' co «g «i gt? c5Sl ÜA co m J3 Skupina (in stopnja), v katero je napredoval, pa že ne dobiva te plače, in datum napredovanja IV./l. 11. per. pov. 2. ü. 1938 1V./2. I. per. pov. 18. III. 1938 VI. I. per. pov. 18. III. 1938 VI. 24. I. 1938 VII. 24. I. 1938 MI. 24. I. 1938 VII. 24. I. 1958 Plačilna skupiua (ter stopnja) in datum, kdaj jo je dobil m./i. 3. VI. 1935 1V./1. 1 p. p. 2. It. 1935 1V./2. 18.111. 1935 IV./2. 1. per. pov. 3. V. 1935. VI. 18. III. 1955 VII. 17. IV. 1954 VII. 7. XI. 1936 VIII. 25. III. 1934 1. p. p. Vlil. 25. III. 1954 1. p. p. VID. 8. V. 1934 Službena doba 1. junija 1938 T! lQ> CO GO Iß H CO CM O X CM 1 CM - £ CO GO CM O I> CM »o CO - - (M CO CM l> T—< t> 7—i CO o r- M CT\ O 00 Glavna in stranska stroka matematika, fizika; filozofija klasični jeziki; slovenski in nemški jezik ih 11 s x zgodovina, zemljepis telovadba matematika. fiziku srbskohrvatski jezik; klasični jeziki francoski jezik; srbskohrvatski jezik slovenski jezik; latinski jezik francoski jezik; latinski jezik Služ- beni naslov direk- tor profe- sor K it učitelj veščin .i l. ^2 O 5 1/1 t • • profe- sorica Rodbinsko in krstno ime Dr. Dolar Simon Kmet Mirko Korbar Franc Phil. et iur. Dr. Žontar Josip Žagar Otokar Rupnik Boris Medved Ivan Fortuna Martin Dr. Tomšič Franc Stirn Ana •A01§ -dB^ - oi | co lO CO 00 o i-H O CM 00 00 (M 00 CO ao oo cc iO s o r ■o o u — cn o. as 00 CO tx ^ napravili: Čebul Janez, Golob Frančiška, Javor Ivan. Kovač Bogomil, Koselj Janez, Mausser Karol, Rozman Ciril. Zupančič Leon, Žumer Miroslava. b) Privatni učenci: I. razred. Izpit je napravil: Zevnik Miha. Izpita ni napravil: Rol Janko II. razred. Izpita ni napravila: Pazler Zora. III. razred. Izpit sta napravile: Miiller Marija, Skočir Gabrijela. VI. razred. Izpit je napravil: Dermota Leopold. c) Nižji tečajni izpit: IV.a razred. Izpit so napravili: Ausser Iztok, Bernard Srečko, Kolenc Andrej. Kozjek Anton, Lukane Anton, Mesarič Anton, Ravnik Danilo, Vilfan Jožef, Žvab Radoslav. IV. b razred. Izpit je napravil: Ovsenik Bruno IV.c razred. Izpit so napravile: Arhar Stanislava, Dermota Marija, Lakota Vida. Prinčič Matilda. d) Višji tečajni izpit: Izpit so napravili: Benedik Pavel, Kmet Mirko, Kržišnik Stanislav, Murnik Ciril, Murnik Franc. e) Drugi važnejši dogodki: Od I. do 4. septembra je bilo redno vpisovanje učencev. (). septembra se je prof. zbor z direktorjem udeležil službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 9. septembra je bila otvoritvena služba božja in otvor. konferenca. 9. septembra je nastopila službo prof. Pirc Rosanda. 10. septembra je napravil .zavod poučno celodnevno ekskurzijo v Ljubljano na velesejem. 11. septembra je napravil zavod poučno celodnevno ekskurzijo na velesejem (razstava slovenskega tiska). 14. septembra je bil razrešen službe na tukajšnjem zavodu učit. telovadbe Miloševič, ki je bil premeščen na klasično gimnazijo v Lj ubljani. 14-, septembra je nastopil službo učitelj telovadbe Žagar Otokar. i(). septembra je bila dodeljena v službovanje III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani prof. Prevec Silva. 2). septembra je bila v gimn. telovadnici žalna komemoracija za pokojnim prezidentom-Osvoboditel jem ČSR 'Tomažem Masa-rvkom. Govorili so gg. direktor, prof. Steile Marijan in sedmošolec Segolin Mario. Pevski zbor je zapel češko himno. 26. septembra sta bila razrešena službe na tukajšnjem zavodu: prof. Planina Franc, ki je bil premeščen na klasično gimnazijo v Ljubljano, in učit. veščin Planina Marija, ki je bila premeščena na II. drž. realno gimn. v Ljubljano. 27. septembra je nastopil službo prof. Šarc Andrej. 9. oktobra je bila v kapeli žalna pobožnost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Sledila je spominska svečanost v telovadnici z direktorjevim uvodnim govorom, slavnostni govor pa jo imela profesorica Ferjančič Sonja. Dijaštvo je sodelovalo z orkestrom in pevskim zborom pod vodstvom prof. švikaršiča Zdravka. Osmošolec Klobovs Anion je imel daljši spominski govor. 8. oktobra je bila strokovna konferenca za jezike s potrebnimi referati in diskusijo. 14. oktobra je bila razrešena službe suplentinja Mihailovič Miroslava, ki je bila premeščena na drž. realno gimnazijo v Svilajnac. 15. oktobra je bila prva ocenjevalna konferenca. 22. oktobra so napravili 4. a. 4. b, 4. c, 5. a. 5. b, 6. a, 6. b, 7. in 8. razred poučno ekskurzijo v Ljubljano. Ogledali so si v dramskem gledališču predstavo „Julij Cezar“. 24. oktobra po sv. maši je bila proslava osvoboditve Južne Srbije. Spominski govor je imel prof. dr. Zontar Josip. 25. oktobra je nastopil službo prof. Komnenič Peter. 25. oktobra je bila strokovna konferenca za matematiko, fiziko in kemijo. 26. oktobra je bila proslava 150 letnice rojstva Vuka Stefanoviča Karadžiča v gimn. telovadnici za učence IV. do \ III. razreda. O njegovem živl jen ju in delu je govoril prof. dr. Tomšič T rane. Za spomenik se je nabralo 600 din. 26. oktobra je bila sv. spoved za l\ . — \ III. razred. 27. oktobru pa sv. obhajilo. 27. oktobra je bila sv. spoved za I. — III. razred. 28. oktobra pa sv. obhajilo. 29. oktobra je bil občni zbor društva „Šola in dom" ter prvi roditeljski sestanek. 30. oktobra .se je v 5. lekci ji izvršila proslava Jadranskega dneva v sledečem redu: a) deklamacija četrtošolca Goličiča, b) spominski govor, ki ga je poslal oblastni odbor v Splitu: Naši predniki v borbi za Jadransko morje, c) Tomčeva Jadranska himna. Nalo se je priključila proslava dneva štednje. Direktor je mladino vzpodbujal k slednji katere se je treba že v mladosti priučiti. 5. novembra je napravil III. b razred poučno ekskurzijo v l jubljansko opero. Ogledali so si opero „Boheme“. 5. novembra je bila strokovna konferenca za verouk, zgodovino in zemljepis. 6. novembra je bila strokovna konferenca za veščine. 11. novembra je bila proslava Dneva miru. 12. novembra je bila strokovna konferenca za prirodopis. 15. novembra je bila strokovna konferenca za filozofijo. 18. novembra je bila druga ocenjevalna konferenca. I. decembra se je praznoval državni praznik zedinjenja s službo božjo v gimn. kapeli in s prireditvijo v gimn. telovadnici, kjer je o pomenu dneva govoril direktor. Slavnostni govor o zgodovinskem razvoju je imel prof. Šarc Andrej, šestošolec Češenj Andrej pa je govoril v imenu mladine. Glasbeni spored sla izvajala šolski orkester in pevski zbor pod vodstvom prof. švikaršiča Zdravka. 17. decembra je bil drugi roditeljski sestanek. 20. decembra je bila tret ja ocenjevalna in splošna konferenca. Od 2^. do 2‘). decembra so trajale božične počitnice. 28. decembra je nastopila službo kontraktualna suplent in ja Bezek Grozdana. 7. januarja so napravili poučno ekskurzijo v ljubljansko opero (Sen iIjski brivec) 4. a. 4. c. 5 b. (>. a, 6. b, 7. in 8. razred. 21. januarja je bil tretji roditeljski sestanek. Ob tej priliki sta predavala g. prof. dr. Stanko Gogala o problemih pubertetne dobe in ga. prof. Černejeva o vzgoji v predšolski dobi. 24. januarja si je ves zavod v 4. in 5. lekciji ogledal češki film „Pater Vojteh”. Prof. B. Hrovat je pri lem v kratkem predavanju opozoril dijaštvo na ta film kot veliko slovansko umetnino. 27. januarja je zavod proslavil šolski praznik sv. Save z običajno proslavo. Predavanje o sv. Savi ter o pomenu izobrazbe in kulture je imel prof. Polenec Anion. Pevski zbor in dij. orkester sta izvajala pod vodstvom prof. švikaršiča Zdravka točke po odobrenem programu. Ta dan je bil pouka prost. 29. januarja (popoldne) je bila ocenjevalna konferenca. "51. januarja pa sklepna konferenca za I. polletje, la dan je bil pouka prost. 4. februarja je bila Strossmaverjeva proslava. Slavnostni govor je imel prof. Medved Ivan. Pevski zbor in dij. orkester sta izvedla odobreni program. Dan je bil pouka prost. 8. februar ja je bila Prešernova proslava po odredbi direktorja po sledečem programu: 1. Orkester. 2. Zdravica, mešani zbor, 3. deklamacija. 4. slavnostni govor prof. dr. 'I omšiča I'ranča. 5. prof. Pirc Rosanda zapoje dve pesmi. 6. deklamacija. 7. direktorjeve vzpodbudne bese- »le za nabiranje darov za odkup Prešernove rojstne hiše, H. Mornar, moški zbor. * S. februarja je nastopila službo suplentinja Kunip Marija. II. februarja poučna ekskurzija v ljubljansko opero (La Boheme) 5. a. J. a, 5. b in 8. r. 11. februarja četrti roditeljski sestanek. Predavala sta g. prof. čopič o vzgoji in važnosti okolja ter g. J. Pahor o nravstveni vzgoji. 4. marca poučna ekskurzija v ljubljansko dramo (Veronika Dese-niška). Udeležili so se je 4. b, 4. c, 5. b, 6. a, 6. b, 7. in 8. razred. 7. marca v 4. in 5. lekciji si je ves zavod ogledal filme „Čehoslovaška v vojni in miru. ki jih je v ta namen prepustil g. inž Stanislav Minovsky konzul ČSR, ki, je bil tudi osebno navzoč ter je s kratkim nagovorom seznanil mladino z vsebino filmov. Zel je navdušeno pritrjevanje. Direktor se mu je iskreno zahvalil. 9. do 11. marca je pregledal zavod g. Alič K rane inšpektor min. prosvete, ki je v posebni konferenci zaključil svoja opazovanja. I 1. marca je bil peti roditeljski sestanek. Stvarno in zelo zanimivo je govoril dr. Petrič Karel, šolski zdravnik, o svojih opazovanjih glede zdravstvenega stanja šolske mladine. Nato je ga. prof. Černejeva zaključila svoja razinotrivanja o vzgoji predšolske mladine. 15. marca je bila prva ocenjevalna konferenca v II. polletju. IS. marca je bila poučna ekskurzija lll.b razreda v ljubljansko opero (Gorenjski slavček). 31. marca in I. aprila je obiskal zavod g. prof. inšpektor Bajuk Marko. 3. do 5. aprila so bile duhovne vaje za ves zav od 7. aprila je bil razrešen službe prof. Komnenic Peter, ki je bil premeščen na učiteljsko šolo v Sarajevo 5. aprila se je po sestanku staršev izvršil pevski nastop naše mladine. Udeležba od strani staršev je bila velika 12. aprila je obiskal zavod g. inšpektor Bajuk Marko. 12. aprila je bila druga ocenjevalna konferenca v II. polletju. Velikonočni odmor je trajal od 14. do 26. aprila. b. maja si je zavod ob 14. uri ogledal film ..Zveri pragozda“. 7. maja je bil ob 16. uri v zvezi z roditeljskim sestankom telovadni nastop gimnazijske mladine. Udeležba je bila velika. 8. ma ja se je po sv. maši vršila skupna proslava dneva Podmladka Rdečega križa. O pomenu RK ter materinskega dneva je govoril poverjenik prof. Sterle Marijan. Nalo so deklice zapele materi v čast dve pesmi. Končno je govoril šolski zdravnik dr. K. Petrič o nevarnosti ter o pobijanju jetike. Direktor je zaključil z zahvalo ter opozoril mladino, da vsak svojo mater danes kakor koli razveseli. (4. maja je bila ocenjevalna konferenca za učence IV. in Vlil. nikom kralja Petra Osvoboditelja slavnostnega sprejema bolgarskih pevcev iz Plovdiva, z nageljni okitila pevce in jim zapela njihovo himno „Šumi Marica“. Zvečer pa se je ob obilnem številu udeležila koncerta. 14. maja je bila ocenjevalna konferenca na učence IV. in \llf. razreda. 2(). ma ja je bila razstava ženskih ročnih del ter risarskih izdelkov. Pri tej priliki se je nabralo 233.75 din prostovoljnih prispevkov. Razstavo si je ogledal tudi min. odposlnec g. Wester Josip, prosvetni inšpektor v p. Istega dne je bila v Narodnem domu proslava 54. rojstnega dneva p rezidenta češkoslovaške republike g. dr. E. Beneša ter potrditve vzajemnosti, pri kateri je tudi sodelovala gimn. mladina. Od 1. do 3. junija so se vršili privatni in dopolnilni izpiti. 3. junija popoldne je mladina opravila obvezno sv. spoved ter naslednjega dne prejela sv. obhajilo. Ta dan ni bilo pouka. 4. junija je bila zaključna ocenjevalna konferenca za preostale razrede. (). junija zvečer se je odpeljalo z našega zavoda 8 dijakov in 2 dijakinji v spremstvu g. Otokarja Žagarja, učitelja telovadbe, preko Subotice na IV. srednješolske igre v Prago v okvirju X. vsesokolskega zleta. Da se je udeležba našim dijakom omogočila, se imamo zahvaliti izredni požrtvovalnosti ge. dr. Jarčevi z darom 1.000 din, Češkoslo-venski Besedi za 500 din, ostanek pa je nabrala Jugoslovansko-čeho-slovaška liga med rodoljubnim meščanstvom v Kranju. junija so bili popravni izpiti za IV. in Vlil. razred. Pismeni višji tečajni izpit se je izvršil 8., 9. in 10. junija, ustni pa 13., 14., 15.. 17. in 18. junija. Pismeni nižji tečajni izpit je bil 18. junija v dveh oddelkih, ustni pa 20., 21., 22., in 23. junija v treh oddelkih. Sprejemni izpiti so se izvršili 24. in 25. junija. Zaključna konferenca je bila 25. junija ob Ib. uri. Na Vidov dan 28. juni ja se je šolsko leto zaključilo ob 8. uri z zahvalno službo božjo ter s primerno šolsko slavnostjo, na kateri je direktor povdaril mogočen razvoj naše mlade države Jugoslavije v 20 letih. 7. razdelitvijo letnih izpričeval se je mladina razšla na počitnice. fll Seznam učnih knjig za šolsko leto 1937/38 Verouk I. razr. Levični k. Zgodbe sv. pisma I. tlel, Sn. br. 10493 od 19. IV. 1932 (pom. knjiga). II. razr. Levičnik, Zgodbe sv. pisma II. del Sn. br. 26822od 20.8. 1934. III. razr. Jaklič-Vrečar, Liturgika, Sn. br. 27412 od 18. 7. 1933- IV. razr. Mlakar, Katoliški verouk, Sn. br. 84390 od 29. 9 1930 (p. k.). V, razr. Svetina, Katoliški verouk za viš. r. 1., Sn. br. 12323 od 10. 9. 1932 (pom. knjiga). VI. razr. Pečjak, Verouk za viš. razr. II., Sn. br. 38287 od (>. 12. 1930 (pom. knjiga). VII. razr. Pečjak. Verouk za viš. r., Sn. br.26822 od 20. 8. 1934. VIII. razr. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, Sn. br. 27300 od 7. 8. 1929 (pom. knjiga). Slovenski jezik I. razr. Bajec in drug, Slov. čit in slov. I.. Sn. br. N218 od 13. 3. 1936. II. razr. Bajec in drug,Slov.čit. in slov. II., Sn. br. 13699 od 13. 7. 1936. III. razr. Bajec in drug, Slov. čit. in slov. III., Sn. br. 28194 od 24.7. 1935. IV. razr. Bajec; in drug. Slov. čit. in slov. IV., Sn. br. 28194 od 24.7.1933. III.— IV. razr. Breznik, Slov. slovnica 4. izdaja, Sn. br. 22038 od 13. 7. 1936. Srbohrvatski jezik I. razr. Rupel-Lesica, Srbolirv. vadnica I., Sn. br. 3701 od 19.3. 1934. II. razr. Rupel-Lesica, Srbolirv. vadnica II., Sn. br. 44726 od 13. 12. 1933. III. razr. Rupel-Lesica, Srbolirv. vadnica III., Sn. br. 26713 od 2. 9. 1932 (pom. knjiga). I\. razr. Rupel-Lesica, Srbolirv. vadnica IV., Sn. br. 2S200 od 24. 7. 1933. Maretic, llrvatska ili srpska gramatika, pom. knjiga). Srbohrvatskoslovcnski jezik \. razr. Rupel. Epske narodne pesmi, I. in 2. snopič, (pom. knjiga). Poljanec. Istorija srp. Iirv. knjiž. jezika, Sn. br. X9N4 od 31. 3. 1936. Grafenauer, Slov. čitanka, L. Sn. br. 24701 od 24. 7. 1933 (pom. knjiga). V1. razi. Poljanec, lstorija srp hrv. knjiž. jezika, Sn. br. 8984 oci 31. 3. 1936. Poljanec, Historija stare i srednje jugoslovanske književnosti, II. preradeno izdan je. Sn. br. 27718 od 14. 8. 1937. Grafenauer, Slov. čitanka II., Sn. br. 17722 od 13. 7. 1936. Grafenauer, Kratka zgodovina slov. slovstva, Sn. br. 27300 od 7. 8. 1299 (pom. knjiga). VII. razr. Grafenauer. Kratka zgodovina slov. slovstva. Sn. br. 27300 od 7. 8. 1929 (pom. knjiga). žeželj, Antologija nov. jug. lirike.Sn.br. 10243 od 8. 4. 1936. Andjelič, lstorija novije jug. lirike, Sn. br. 27437 od 16. S. 1933'. Vlil. razr. Grafenauer. Kratka zgod. slov. slov., Sn. br. 27300 od 7. 8. 1929 (pom. knjiga). Grafenauer, Slov. čitanka, Sn. br. 24711 od 24. 7. 1933. Zeželj. Antologija nov. jug. knjiž., Sn. br. 10243 od 8.4. 1936. Andjelič, lstorija nov. jug. knjiž., Sn.br.27457 od 16.8. 1936. V.— Vlil. razr. Breznik, Slovenska slovnica 3. ali 4. izdaja. V.— Vlil. razr. Breznik-Hamovš, Pravopis, (poni. knjiga). Francoski jezik I. razr. Južnič, Franc. vadnica I., Sn. br. 29230 od 19. 8. 1937. 11. razr. Južnič, Franc, vadnica II., Sn. br. 29230 od 19. 8. 1937. III. razr. Južnič, Franc, vadnica III.. Sn. br. 29230 od 19. 8. 1937. IV. razr. Južnič, Franc, vadnica IV., Sn. br. 1042/33 od 1. 3. 1934. V.— VI. razr. Južnič, Franc, čitanka za V. in VI. razr., Sn. br. 13682 od 19. 6. 1933. Vil. razr. Južnič, Franc, čitanka za \ II. razr., Sn. br. 28123 od 27. 7. 1933. VIII. razr. Južnič, Franc, čitanka za VIII. razr., Sn. br. 20426 od 9. 7. 1937. V.— VIII. razr. Južnič, Franc, vadnica za viš. razr., Sn. br. 23363 od 6. 7. 1936. V.— Vlil. razr. Južnič, Franc, gramatika, Sn. br. 28123 od 27. 7. 1933 V.— VIII. razr. Pretnar. Franc. slov. slovar, (pom. knjiga). Nemški jezik III. razr. Tri vunac - kangrga - Brežnik, Nemška čitanka I., Sn. br. 4808 od 27. 2. 1934. IV. razr. Trivunac Kangrga - Brežnik. Nemška čitanka II.. Sn. br. 1387 od 14. I. 1936. V. razr. Piskernik, Učbenik nemškega jezika. Sn. br. 3387 od 11. 3. 1932 (pom. knjiga). VI.— Vlil. razr. Bezjak, Nemška vadnica lil., Sn. br. 4802 od 13. 2. 1929 (pom. knjiga). VI.— Vlil. razr. Bradač, Nem. slov. slovar, Sn. br. 26300 od 7. 8. 1929 (pom. knjiga). IV. razr. Trivunac-Kangrga-Brežnik, Gramatika. Latinski jezik V. razr. Sovre-Tomc, Latinska vadnica in slovnica, Sn. br. 579 od 28. 1. 1935. VI. razr. Tomc-Južnič-Korbar, Latinska vadnica za 2. razred klasični h in 6. razred real. gimnazij, Sn. br. 27017 od 14. 8. 1957. TL—VIII. razr. Pipenbacher, Latinska slovnica, Sn, br. 27500 od 2. 8. 1929 (pom. knjiga). VII. razr. Bajuk, Latinska čitanka za Vil. razr. real. gimnazij, Sn. br 16054 od 16. 5. 1955. VIII. razr. Bajuk, Latinska čitanka za VII. razr. klas. in \lll. razred realn. gimn., Sn. br. 41706 od 28. 10. 1955. Zemljepis 1. razr. Radivojevič-Prijatelj, Zemljepis I.. Sn. br. 28811 od 27. 10. 1955. II. razr. Prijatelj-Boliinec-Savnik, Zemljepis L, Sn. br. 269911 od 2. 9. 1952 (pom. knjiga). III. razr. Pri jatel j-Boliinec-Savnik, Zemljepis II., Sn. br. 1715 od 7. 5. 1950 (pom. knjiga). IV. razr. Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razr. srednjih šol. V. razr. Bohinec-Kranjec-Savnik. Zemljepis za V. razr.. Sn. br. 15894 od 21. 5. 1935. VI. razr. Čermelj, Kozmografija, Sn. br. 26822 od 20. 8. 1954. VIL razr. Erdeljanovič, Osnovi etnologije, Sn. br. 10802 od 21. 4. 1952 (pom. knjiga). VIII. razr. Orožen, Zemljepis za 8. razr. z dodatkom, Sn. br. 52252 od 19. 8. 1955. Orožen, Naše sosedne in druge kulturne države, Sn. br. 28642 od 19. 8. 1955. L — IV. razr. Šenoa-Juras-Bohinec, Zemljepisni atlas. V.— VTIT. razr. Kocen-Šenoa, Geografski atlas, Sn. br. 20527 od 5. 7. 1928 (pom. knjiga). Vlil. razr. Orožen, Zemljepis kraljevine Jugoslavije za 8. razr. Naše sosedne slov. in druge kulturne države (nova knjiga). Zgodovina H. razr. Popovič. Zgodovina starega veka za 2. razr., Sn. br. 24575 od 11. 8. 1954. IH. razr. Melik-Orožen, Zgod. Jugoslov. L, Sn. br. 58468 od 22. 12. 1952 (pom. knjiga). IV. razr. Melik-Orožen, Zgod. Jugoslov. IT.. Sn. br. 2410 od 15. 5. 1950 (pom. knjiga). V. razr. Bučar, Obča zgod. za V. razr.. Sn. br. 29550 od 12. II. 1951. VT. razr. Bučar. Zgod. sred. veka za VI. razr. 2. izdaja, Sn. br. 580N od 20. 4. 1954. VTI. razr. Orožen, Zgodovina novega veka za VIL razr.. Sn. br. 56171 od 19. 10. 1954. Vlil. razr. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razr., Sn, br. 38482 od 22. 11. 1932.' V. — VIII. razr. Putzger-Srkulj, llistor. atlas. Sn. br. 2889, od 14. 3. 1930 (pom. knjiga). Prirodopis 1. — IT. razr. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva, Sn. br. 26987 od 24. 7. 1935. Kapus, Prirodopis rastlinstva 4. izdaja, Sn. br. 46529 od 14. 12. 1936. V. razr. Bevk, Botanika. Sn. br. 34123 od 2. 11. 1932 (pom. knjiga). VI. razr. Poljanec, Prirodopis živalstva, Sn. br. 30204 od 19. 3. 1936. VII. razr. Dolžan, Mineralogija in geologija, Sn. br. 1665 od 5. 2. 1930 (pom. knjiga). Fizika III. in IV. razr. Kunc, Fizika za nižje razr., II. izdaja, Sn br 23367 od 20. 8. 1934. VII.—VIII. razr. Resiner. Fizika za viš. razr., Sn. br. 26822 od 20 8 1934. Kemija IV. razr. Prezelj, Kemija in mineral, za nižj. r. Sn. br. 25565 od 31. 7. 1936. VIII. razr. Prezelj, Anorganska kemija za višje razr., Sn. br. 9863 od 25 4. 1936. Matematika I. — II. razr. Kunc, Aritmetika za I. in II. razr., Sn. br. 45432 od 25. 12. 1935. III. — IV. razr. Kunc, Aritmetika in algebra za 111. IV. razr. Sn. br 45432 od 25. 12. 1935. V. razr. Škreblin, Aritmetika in algebra za V. razr. VT. razr. Škreblin. Aritmetika in algebra za VI. razr. VIT. razr. Škreblin, Aritmetika in algebra za N II. razr. VTTT. razr. Škreblin, Infinitezimalni, račun. Sn. br. 23.305 od 16. 7 1931. (pom. knjiga). 1. — TT. razr. Dr. Čermelj-Lapajne, Geometrija za 1. in 2. razr. Sn br. 27817 od 12. 8. 1937. Tli. — TV. Ziegler-Žabkar-Branc, Geometrija za 3. in 4. razr., Sn. br 18571 od 16. 6. 1937. V. razr. Lapajne, Geometrija za V. razr.. Sn. br. 24786 od 10 7. 1935. VT. razr. Lapajne, Geometrija za VT. razr.. Sn. br. 19152 od 6. 6. 1936. VTT. razr. Sajovic, Trigonometrija in analitična geometrija za višje razrede s. šol. Sn. br. 40760 od 31. 10. 1936. VIT,—VTTT. razr. Škreblin. Analitička geometrija. Sn. br. 44700 od 31. 12. 1934. VIT.—VTTI. razr. Knnc. Zbirka obrazcev iz matem. in fizike, Sn. br. 23425. od 10. 8. 1932 (pom. knjiga). Filozofija VITI. razr. OzvalcI, Logika, Sn. br. 23203 od 16. S. 1936. Zimmermann, Psihologi ja, 2. izdaja, Sn. br. 38469 od 18. 1. 1933. Higijena III. IV. VI. VII. razr. Pirc*. Higijena za III. in IV. razr., Sn. br. 16369 od 26. 9. 1936. Pelje I. in II. r. Bajuk. Pevska šola, Sn. br. 14712 od 1.5. 1934. Kramolc, Pesmarica za niž. razr. sr. šol. Sn. br. 26337 od 31. 7. 1936. Obvezno čtivo Narodni jezik V. razr. Rupel, Protest, pisci, Omerza, llijada. Glaserjeva Slov. narodna lirika. Jurčič, Jurij Kozjak in Sosedov sin. VI. razr. Kralj Oidipus. Revizor. Grivčeva žit ja p. Konstantina in Metodi ja in Hoffmansthalov Slehernik v Zupančičevem prevodu. VII. razr. Prešeren. Poezije ali Zbrano delo ali Prešernova čitanka. Vodnik, Izbrano delo, uredil dr. Tv. Grafenauer. Jenko, Izbrano delo, dr. Iv. Prijatelj. Jurčič, Sosedov sin. Obrado-vič, Život, Basne. Mažuranič, Smrt Smail age Čengica. Njegoš. Gorski vijenac. Šenoa, Karamfil s pjesnikova groba. Popovič, Tvrdica. VIII. razr. Gregorčič, Izbrano delo. Kersnik, Testament. Tavčar, (■vetje v jeseni. Cankar. Podobe iz sanj. Zupančič, Mlada pota. Glišič, Pripovedke. Veselinovič, Pripovedke. Lazarevič. 6 pripovedaka. G jalski. Osvit. M avčar, Visoška kronika (v istem zvezku kol Cvetje v jeseni), priporoča se Stritarjeva Antologija in izpopolni z izborom iz Djalskega in Lazareviča in Kozarčevi Mrtvi kapitali. Francoski jezik V. razr. Souvestre. Au coin du fen. J. Sandeau. La Roche aux mouettes. VI. razr. Merimee. Colomba. Erckmann-Cbatrian, L’ Ami Fritz. VIT. razr. A. Daudet, Lettres de mon moulin. Maupassant, C ontes clioisis pour la jeunesse. VITI. razr. Moliere, Le Bourgeois gentilliomme in ostala dela po programu. — Corneille, Le C id. Naloge iz slovenskega jezika V. m razred 1. Kralj Matjaž v zgodovini in pesmi. (Razpravica.) 2. Pomen miru za človeštvo. (Razprava.) \ Lepa Vida. (Vsebinska razčlemba.) 4. Kosovska bitka v narodni pesmi. (Razpravica.) 5. Aškerc. Stara pravda. (Vsebinski pregled.) 6. Zdrav duh v zdravem telesu! (Razpravica.) 7. Zupančič, Večer v pristanu. (Razčlemba.) V. b razred 1. Značilnosti pravljice. (Na primeru iz čitanke.) 2. Pomen miru za človeštvo. (Razprava.) \ Car Duklijan i Krstitelj Jovan. (Vsebinska razčlemba.) 4. Levstik, Martin Krpan. (Oznaka glavne osebe. ■>. Tvoj je — vstajenja dan! (Po Gregorčičevi pesmi.) 6. J. Murn, Ko dobrave se mrače. (Razčlemba.) VI. a razred 1. Omahljivost rimskega ljudstva v Juliju Cezarju. (Razprava).) 2. Pomen miru za človeštvo. (Razprava.) 3. Opis uradništva v Gogol jevem Revizorju. 4. Jurčič, Tugomer. (Označitev glavne osebe.) 3. Pomen brižinskih spomenikov. (Razprava. 6. Veličina Trubarjevega dela. (Razprava.) VI. b razred 1. Demagoškn sredstva v Antonijevem govoru. (Razprava.) 2. Pomen miru za človeštvo. (Razprava.) \ Položajna komika v Gogoljevem Revizorju. 4. Cankar, Kralj na Betajnovi. (Označitev glavne osebe.) ">. Položaj slovenščine v srednjem veku. (Razprava.) 6. Zdrav duh v zdravem telesu! (Razpravica.) VII. razred 1. Preporodni pomen Pohlinove slovnice. (Razprava.) 2. Zoisov prosvetni, načrt. (Razprava.) \ Valentin Vodnik sam o sebi. (Razprava.) 4. Knjiga — vzgojiteljica. (Razprava.) 5. Črkarska pravda. (Potek in pomen.) 6. Prešeren o Čopu. (Razčlemba obsmrtnic.) 7. Pomen Bleiweisovih Novic. (Razprava.) 8. Jenkovi Obrazi. VIII. razred 1. Dobe slovenskega slovstva in njili upravičenost. (Razprava.) 2. Človekov boj z boleznimi. (Razprava.) 1. Sedemdeseta leta v slovenski književnosti. (Razprava.) 4. a) Gregorčičeva rodoljubna pesem, b) Gregorčičeva osebna pesem. 5. Mencinger. Abadon. (Označitev.) (). Realizem med Hrvati. (Označitev snovi.) 7. Daj račun od hiševanja! (Obračun.) Prof. dr. Tomšič V Šolske organizacije 1. Zajednica „Šola in dom“ V šolskem letu 1937./38. je imelo društvo 1 dobrotnika, 3 ustanov-nike, 52 rednih in 137 podpornih članov. Dne 29. oktobra 1937 se je vršil občni zbor skupno s prvim roditeljskim sestankom. Direktor, ki je vodil blagajniške posle, je poročal, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu 2828.86 din dohodkov, 2701.75 din izdatkov, torej saldo za š. leto 1937./38. znaša 127.11 din. Za poslovno lelo 1937./38. je bil izvoljen sledeči upravni odbor: Rant Franc, učitelj, predsednik; Špenko Joško, trgovec, podpredsednik; Fortuna Martin, profesor, blagajnik; Pilgram Marija, profesorica, tajnica, Berjak Franc, trgovec, zastopnik občine, odbornik; Ivka dr. Sabothy-jeva, Schilling Drago, trgovec. Mihelič Franc, krojač v Podnartu, odborniki. Nadzorni odbor: dr. Dolar Simon, direktor. Dular Jože. profesor. Ekar Ivan, zasebni uradnik. Vilfan Josip, davčni uradnik. Dosedanji predsednik g. Toporiš Tvan. posta jenačelnik. ki je nadvse požrtvovalno opravljal svoj posel. je odstopil na lastno prošnjo ter se mu je občni zbor za njegov trud lepo zahvalil. V šol. letu 1957./38. je društvo priredilo sedem roditel jskili sestankov in sicer: 29. X., 17. X1T.. 21. 1., 11. II.. 8. IV. in 7. V. 1938., ki so bili vsi prav dobro obiskani. Tri je od njih so bili združeni z zanimivimi pedagoškimi predavanji; zadnja dva sestanka pa sta bila združena s telovadnim nastopom ozir. šolskim koncertom. Na vsakem sestanku je direktor najprej splošno poročal o vedenju in učenju mladine, nato pa so profesorji dajali posameznim staršem podrobna pojasnila. Predavali so: Anica Černejeva, prof. na učiteljišču v Ljubljani, o vzgoji v predšolski dobi, dr. Stanko Gogala, vseučiliški docent v Ljubljani, o problemih pubertetne dobe, I. Pahor, meščansko-šolski vzgojitelj v Ljubl jani, o nravstveni vzgoji otroka, prof. K. Čo- pič o vzgojni važnosti okolja, dr. Karel Petrič, šolski zdravnik, o zdravstvenem stanju naše mladine in Anica Černejeva o vzgoji mladine v predšolski dobi (nadaljevanje). Starši so bili s tem vzgojnim tečajem izredno zadovoljni. Odbor izreka vsem predavateljem, ki so brezplačno na vzgojnih (ečajib sodelovali, iskreno zahvalo. Zajednica sama se je skromno oddolžila predavateljem, da je pristopila kot član k „Pedagoškemu društvu“ v Ljubljani. Obenem pa se naša „Zajednica“ zahvaljuje tudi vsem obiskovalcem vzgojnih tečajev ler roditeljskih sestankov kakor tudi prof. zboru, da so s skupnim delom ustvarili trdno in vzajemno vez, ki more vzbuditi nado na boljše vzgojne in učne uspehe na zavodu. Blagajniško stanje ob koncu šolskega leta: Dohodki din 5.742, izdatki din 4556.50. čisto imetja znaša din 1186.37, ki je vse naloženo v Mestni hranilnici v Kranju. 2. Dijaki Sokoli Nadzornik: tel. učit. Žagar Otokar I udi letos so se dijaki zgledno udeleževali sokolskega dela. Obiskovali so telovadbo pri sledečih edinicah sokolske župe Kranj: Bled, Blejska Dobrava, Jesenice, Koroška Bela, Rateče, Stražišče, Škofja Loka, Tržič in Zirovnica-Breznica. Bilo je 11 članov, 1 članica, 73 moškega in 48 ženskega naraščaja, 53 moške in 29 ženske dece, skupaj 215. Nastopali so na društvenih, skupinskih in župnih nastopih, pri akademijah in tekmah. Povsod so dosegli prav lepe uspehe in priznanje. Ocenjeni uspehi so bili sledeči: a) orodne tekme sokolske župe Kranj, člani srednji oddelek: Ješe Jože, Vlil. r. 8. mesto. Člani, nižji oddelek: Pohar Avgust, VIII. r. 6. mesto. Moški naraščaj, višji oddelek: Štiglic Franc, VII. r. 4. mesto, Dvorak Ceorgij, IV. a 9. mesto. Moški naraščaj, nižji oddelek: Rutar Miloš. VI. a r. 4. mesto, Marinček Ivan, V. b r. 7. mesto, Marčan Anton. V. b r. 10. mesto, Česen | Andrej VI. a r. 11. mesto, Novak Zorislav, V. b r. 16. mesto, Varacha Branko, VI. b r. 17. mesto, Skrt Anton. VII. r. 29. mesto, Pavlič Drago, IV. a r. 32. mesto, Leber Mitja, IV. a r. 54. mesto. Ženski naraščaj, nižji oddelek: Fatur Vera. IV. c r. I. mesto, Lasič Ladislava. IV. c r. 4. mesto, Rant Marinka, V. b r. 6. mesto, Ber jak Ana, VI. b r. 7 mesto. Benedik Stanislava, IV. c r. 25. mesto. Marek Jaroslava, II. b r. 34. mesto, Vrabec Dragica, IV. c. r. 46. mesto. b) smuške tekme sokolske župe Kranj: Ješe Jože, VII., r., člani smuk 25. mesto in prosti skoki 7. mesto. Moški naraščaj, tek 5 km: Grobovšek Ivo. TV. r. 9. mesto. Rutar Miloš. VI.b r. 28. mesto, Luin Alojzij, VLb r. 3(). mesto. Moški naraščaj, tek 2 km: Cole Ivan. V. r. 14. mesto, Razboršek Janez. V.b r. 21. mesto. Zakrajšek Milan. I\.a r. 23. mesio, Sušnik Ladislav, IV. a 25. mesto, Golc Ignaci,i. 11. b r. 33, mesto. Smole Avgust, 1\ . a r. 39. mesto. Segolin Štefan. IV. b r. 42 .mesto, Pavlič Drago, IV. a r. 50. mesto. Grošelj Anton. VI.a r. 52. mesto. Ženski naraščaj, tek 2 km: Pogačar Slavica, VIJ. r. 2. mesto. Ženski naraščaj, tek 1 km: Benedik Stana. IV. c. r. 3. mesto. Mladinskih smuških tekem se je udeležila skoro vsa moška in ženska deca in pokazala odlično voljo in mnogo znanja. e) župne tekme v odbojki: moški naraščaj I. mesto. Dijaki so igrali še več medsebojnih tekem v. odbojki in dokazali svojo sposobnost v tekmi z ljubljanskimi dijaki Sokoli in so igro dobili. 3. Dijaško društvo Jugoslovan Nadzornik: prof. Mirko Kmet Društvo letos ni tako živahno delovalo kakor prejšnja leta, to pa deloma po krivdi članstva, ki ni redno posečalo sestankov, deloma pa po krivdi odbora. V začetku šolskega leta je priredilo nekaj predavanj. ki naj bi poučila članstvo o vzgoji v dobro, pošteno iu zavedno mladino. S skavti je imelo miklavževanje iu kratko igrico. V drugi polovici šolskega leta pa je delo precej zaspalo in se je vršila edino Zupančičeva proslava, dočim je potovanje na Oplenac odpadlo. Pozimi je društvo priredilo smučarsko tekmo s Sv. Jošta, na kateri je zmagal tov. Segolin (VII.). Najbol j aktivni pa so bili Jugoslovanovi šahisti pod vodstvom šestošolca tov. Kavalarja. Priredili so več prvenstvenih turnirjev, na katerih se je pokazalo veliko zanimanje posebno med mlajšimi dijaki. Prvenstvo razredov si je priboril osmi razred, prvenstvo posameznikov pa tovariša Virnik in Colarič (N il.). V prihodnjem letu bo torej treba razviti večjo delavnost tudi s prirejanjem predavanj in z notranjim društvenim delom, članstvo pa bo moralo bili rednejše in uspeli ne bo izostal, kakor dosedaj še nikdar ni. 4. Podmladek Rdečega križa Nadzornik: prof. Sterle Marijan V šol. letu 1937/38. se je vpisalo v Podmladek 123 učencev in (»9 učenk, skupaj 194. Razdeljeni so bili v S. razrednih pododborov, ki so jih vodili razredniki, člani šolskega odbora. Vsak razredni pododbor je dobival po 1 izvod „Glasnika“. člani Podmladka so sodelovali pri raznih humanitarnih akcijah, zlasti septembra 1937. pri javni zbirki v korist Rdečega križa, članice pri humanitarnih prireditvah drugih društev s tem. da so prodajale cvetje. Šolski odbor je prejel (»d banov, odbora 130 din podpore za Di jaško kuhinjo, z dohodki svoje blagajne pa je kupil za 1099.50 din šolskih knjig in-jih daroval Podporni zalogi, ki jih je dala v uporabo manj premožnim dijakom. I o darilo je bilo omogočeno le s posebnimi prispevki. Dan Podmladka Rdečega križa smo proslavili 8. maja. Združili smo ga s protituberkuloznim in materinskim dnem. O ustroju in ple- menilih nalogah Rdečega križa ter njegovega Podmladka je predaval dijakom vse gimnazije prof. Marijan Sterle, ki je razvil splošen delovni načrt gimnazijskega Podmladka za prihodnje leto. Delovanje se bo poživilo, organizaci je! razširila. Med drugim bo prirejen samarijan-ski tečaj za dekleta višjih razredov. O tuberkulozi, največjem sovražniku našega ljudstva, njenih nevarnostih in boju proti njej je v lahko umljivi obliki predaval šolski zdravnik g. dr. Karel Petrič. Obenem je o materi in njeni nepoplačl jivi ljubezni govoril prof. Marijan Sterle. Pri nabiralni akciji za Protituberkuloz.no zvezo je naprošen sodeloval Triglavski sleg skavtov. Naloge Podmladka Rdečega križa so plemenite in lepe. z delom v Podmladku se dijaki praktično vzgajajo v človekoljubju in v zdrave, krepke značaje. Zato naj bo čim več dijakov članov Podmladka. 5. Podmladek Jadranske straže Nadzornik: prof. Hrovat Bogomil PJS je najmočnejše društvo na zavodu. S svojo živahno delavnostjo vseskozi presega značaj gole propagandne organizacije in je še vedno v stalnem porastu. Ima 480 članov in članic (od 716 dijakov), to je 67u/<> vseh dijakov na zavodu in sicer 42 članov več kakor lani. Letos so bile vpeljane članske izkaznice, ki omogočajo točen nadzor nad pobranimi prispevki. V šolski veži pa je dobil Podmladek reprezentativno. po načrtu nadzornika izdelano oglasno desko. Naročnikov na list „Podmladek Jadr. straže“ je 32. V lanskih počitnicah je PJS podprl enomesečno letovanje svojih članov s 3700.— din, letos pa je v velikonočnih počitnicah izvedel (> dnevni izlet 20 dijakinj na Rab ter jih podprl z 2560.— din. Podmladek je imel s preostankom iz lanskega šolskega leta 12.04").— din prejemkov in 8677.— din izdatkov. Preostanek din 3368.75 din je naložen v Mestni hranilnici. Med drugim je PJS prispeval letos ponovno v „Mladinski sklad kralja Aleksandra“ za zgradbo doma ob Jadranu din l>0.—: v sklad za odkup Prešernovine pa 230.— din. PJS ima zasnovano tudi lastno pomorsko knjižnico, ki počasi vendarle napreduje. Po otvoritvenem občnem zboru (16. okt, 1()37) je bilo 6 sestankov z opisi potovanj ter razpravami o pomenu morja, med («mi: Spomini z mor ja (Slapar Ervin). C'e študent na rajžo gre (Hafner Pavel). Morje, okno v svet. (Kavalar N i n k < •). Potovanje od Šibenika do Splita (Štiglic Franc). Izlet na Jadran (Torkar M., Šifrer M.). O, Jadran! (Čeplak Fr.). Redno so se pri tem predvajale zelo številne skioptične slike, deloma celo v diapozitivih. Vse slike so dijaki sami zbrali: mnoge so bile njih lastno delo. S prv imi početki se je letos pričel ustvarjati tudi arhiv najboljših dijaških posnetkov z izletov na morje. Na sestankih, ki so bili zelo dobro obiskani, so se izvajale tudi glasbene točke (Torkar Marija) in mnoge deklamacije, kjer se je s samostojnimi pesnitvami odlikoval zlasti Slapar Ervin. Letos je prejel PJS že po zaključku poslovne dobe lepo priznanje, ko mu je Oblastni odbor JS v Ljubljani naklonil 300.— din za izlete: g. 1’rane Čeplak, upravnik zdravilišča na Golniku, pa mu je iz lastne pobude daroval din 50.—. Da bi našel mnogo posnemovalcev in več razumevanja javnosti za velike, a težko izvedljive cilje našega PJS! V odboru so se z veliko delavnostjo odlikovali med drugimi: Vrtovec Bojan (preds.), Kristan Janez (tajnik), Čeplak Franc (blag.), Čop Leopold (knjižn.), Torkar Marija (propagandni član). 6. XIV. podružnica Ferijalnega soveza Nadzornik: prof. Dular Jože V našem zavetišču je poleti 1. 1937. prenočilo 79 dijakov, ki so potovali največ na Bled in druge kraje na Gorenjskem. Največ jili je bilo iz Slovenije, drugače pa so bili iz Zagreba, Osijeka, Daruvarja, Varaždina, 'I uzle, Sarajeva, Banja Luke, Beograda, Novege Sada. Obiskali pa so naše zavetišče tudi dijaki iz Češke, Avstrije in Angleške. Zavetišče je vzorno in v polivalo vseh obiskovalcev oskrbovalcev oskrboval hišnik g. Semen. Nekaterim ferijalcem je preskrbel hrano pri dobrotnikih v mestu. Tem se odbor prav iskreno zahvaljuje. Ostali di jaki so dobili hrano na račun dravske oblasti F. S. v dijaški, kuhinji. Upravne posle podružnice je vršil odbor, ki je bil izvoljen v maju 1937. Imel je 6 sej. Dopisov je prejel 16, odposlal pa jiJi je tudi 16. Zbiral je člane in skupno odpošiljal članarino. Naklonil je tudi podporo trem dijakom, ki so potovali s kolesi v Pariz na svetovno razstavo. 18. maja t. I. se je vršil 28. občni zbor podružnice. Izvol jeni so bili sledeči: Za predsednika Frass Marjan VI. b, tajnik ( iglic Henrik VI. b, blagajnik Češenj Jože V. a., gospodar Ramovš Marjan VI. a, odbornika Češenj Ivan Vil. in Benedik Jože VI. b, revizorja pa Jamnik Janez VI.b in Segolin Marijo VII. število članov je letos padlo na 84. Stanje podružnične blagajne je bilo 18. maja t. I. sledeče: Dohodkov din 3627.93, izdatkov din 2748.—, gotovine din 879.93. Od tega je deponiranih pri Dravski oblasti din 421.—, v Mestni hranilnici din 119.43. v ročni blagajni je din 239.50 in prispevek za zavetišče din 80.—. Za postelje v zavetišču smo kupili novo slamo in očistili slamn jače. Ostali inventar je ostal nespremenjen. 7. Triglavski steg skavtov in planink Nadzornik: prof. KajIV/ Josip Letošnje leto je steg izvršil precejšn je delo. V počitnicah meseca julija se je udeležil z 20 člani župnega tabora v Mednem, kjer je letoval štirinajst dni. Naio pa se je napotilo 22 članov, učencev prvega razreda, za tri tedne na tabor v Breli blizu Baške vode v makar-skem okraju. To taborjenje je bilo združeno z izleii. Omeniti je celodnevni izlet vseh udeležencev v slovito Modro jamo na otoku Biševo. Tabor je imel socialnozdravstveni namen in po zaslugah plemenitih darovalcev, posebno društva Bdečega križa, ki je podprlo tabor z 2000 din (lani je bilo pomotoma omenjeno 1450 din), Jadranska straža 3400 din. je tabor dosegel popolnoma svoj cilj. Steg je sporazumno z Jadransko straž« poslal na taborjenje enega slabotnega nečlana popolnoma brezplačno, drugim potrebnim pa je plačal povprečno 75% stroškov. Imovitejši so plačali vse, to je 450 din brez doplačil za izlete in vožnjo. Tabor je organiziral in vodil nadzorni profesor. Taborniki so se vrnili po morju do Sušaka s pristanki v nekaterili mestih srednjega in gornjega Jadrana. Mnogo je bilo plemenitili darovalcev, med katerimi žele nekateri ostati neimenovani. Poleg darovalcev, omenjenih v lanskem Izvestju, so darovali še: ga. Sire Zdenka 200 din in večjo balo blaga za skavtsko kuhinjo, poleg tega letos ponovno še 200 din, dr. Fajdiga 100 din, g. Gorjanc 50 din in 10 kg kaše, g. dr. Eržen in g. Ham po 50 din, drogerija B. Šinkovec je po vodji tabora poleg denarnega prispevka še podarila izborno ročno lekarno. Vsem tem in drugim darovalcem se steg skavtov in planink še enkrat najiskreneje zahvaljuje v upanju, da bo našel tudi v bodoče tak močan odziv. Ne smemo pozabiti izreči zahvale gospodu dir. dr. Simonu Dolarju, ki je takoj odobril in uredil, da se je mogel tabor začeti, predsedniku R. križa dr. I. Šilarju za popolno umevanje dijaškega položaja in še okr. glavarju g. Lipovšku, ki se je tudi takoj in učinkovito zavzel za naš steg, prepričan, da je tudi skavtska organizacija pomemben vzgojen in karitativen faktor. Po zaslugah skavtskih dobrotnikov je ta tabor bil največji in najbolje opremljen od vseh dosedanjih in minil brez nesreč z velikim socialnim, poučnim in vzgojnim uspehom. Dijakom bo ostal v lepem spominu. Škr jančkov steg planink je prevzela po ge. prof. A. Stirn v začetku leta ga. prof. S. Ferjančič. Ker je pa bilo le manjše število članic, je steg skavtov prevzel njegovo članstvo v nov vod Čebelica, eno planinko pa v odbor. S tem se je uprava poenostavila. Nii rednem občnem zboru 26. 9. 1957. je bil izvoljen sledeči odbor: stegovodja Frass Marijan VI. r.. nam. Ciglič Henrik VI. r., blagajnik Miklauc,Truda VIII. r.. gospodar Ramovš Marijan VI. r. Stegov svet tvorijo: dr. Dolar Simon, gimn. direktor, prof. Stirn A. in prof. Ferjančič S. Nadzornik je prof. Kajfež Josip. Steg šteje 45 članov. Tvorijo ga vodi: Viharnik, Šakal, Jastreb. Lisica in Čebelica. Upravni odbor je imel 5 sej. Stegovih sestankov je bilo 5. Stegovi delegati so se udeležili skupščine dravske skavtske župe v Ljubljani. Tajnik je prejel 44 dopisov", oddal 22. Dohodkov je bilo 700 din. stroškov pa 500 din. Skavti so skupno s planinkami in Jugoslovanom priredili miklavževanje z igro „Odisej z Itake“. Steg je tudi priredil Gogoljevo komedijo „Revizor“, ki je bila vprizorjena 5 krat. Uprava stega je izdajala tudi skavtski list „Izvidnik“, ki pa ie moral radi tehničnih zaprek po izidu 0. številke prenehati izhajati. 8. Dijaška kuhinja Predsednik: direktor dr. Simon Dolar \ tem šolskem letu je bilo z našega zavoda na prehrani 20 fantov m 5 dekleta, z drž. tekstilne šole pa 52 fantov ter dve dekleti, skupaj 05. Za vsakega podpiranca so znašali stroški za prehrano na dan 7 din. mesečno torej 210 din. dijaki pa so odplačevali mesečno 30 do 120 din. S podporo kranjske mestne občine dosedaj 3500 din ter kr. banske uprave 1000 din z ostalimi darovi ter odplačili dijakov v znesku 44.460,— din so prinesli na dohodkih 73.641.48 din. Izdatki za prehrano in upravo so znašali 85.685,52 din. 10 julija je torej znašal primanjkljaj 12.044,04 din. Ker odbor Dij. kuhinje izda vsako leto podrobno tiskano poročilo, ki ga predloži občinskemu odboru v pretres ter v odobritev, naj tukaj zadostujejo ti zgoščeni podatki. Odbor Dij. kuhinje pa izpolnjuje svojo častno dolžnost, da se v imenu podpirane mladine za vso iskreno podporo in naklonjenost od strani cenjenega občinstva prav lepo zahvaljuje. VI Knjižnice in zbirke f. Učiteljska knjižnica Stanje ob koncu šolskega leta 1936/37: 4437 zvezkov. Prirastek v šolskem letu 1937/38: Monumenta artis slovenicae. 5.—7. snop. 11. knjige. Popotnik, letnik LVlII št. 9.—10. in LIX št. 1.—8. Spomenica varaždinske gimnazije (1636—1936). lmm, Kant, Dve razpravi. Tone Seliškar. Pesmi pričakovanja. Bratko Kreft, Velika puntanja. Cervantes, Don Kihot IV. knj. Kronika slovenskih mest Letnik IV. (št. 2—4), Letnik V. (št. 1.) Rupal, Sacrum promtuarium Janeza Svetokriškega. Krajevni leksikon dravske banovine. Nikola Tesla, Spomenica povodom njegove 80-godišnjice. Čas, Letnik XXL št. 8, 9, 11 in XXII. št. I.—5. Telesno vaspitanje, God IV. (zv. 8.—10.) in Cod. V. (zv. 2.—8.). Srpski književni Glasnik, Nova serija knj. 52.—54. (zv. 1.—2.). Slovenski biografski leksikon (zv. 1.—6.). I)r. Turk-Jeras-Pavlin, Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije. Gattermann, Die Praxis des organischen! Chemikers. Dr. Hans Reuter, Fort mit der Kreidephysik, T. 1.—4. Roller-Pricks, Schul versuche zur Elekiri-/.iliitlehre (1.—3.). Cundlach, Die Mariische Scheibe, jadranska Straža, God XV. št. 6.—12. in XVI. št. 1.—5. Ramovš-Kos, Brižinski spomeniki. Soko, Godina VITI. (zvezek 5. — 12.) in IX. (zvezek L — 5.). M. Vidmar, Med Evropo in Ameriko. Kinttof, Schul versuche zur Chemie der Kampfstoffe. Kinttof, Einfache Versuche zum Luft- und Gasschutz für Volks- und Berufschulen. G. Konz, Zeichenschule. Kunzfeld - Rainer, Naturgemässer Zeichen- und Kunstunterricht. Ljubljanski Zvon 1937 (zvezek 5. — 12.), 1938 (zvezek I. — 4.). Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani leta 1937. Fr. Marolt. Slovenske narodoslovne študije II. zv. Tri obredja i/. Rele Krajine. Benedetto Croce-Vladan Desnica, Eseji iz estetike. Spandau-Arnold. \ orbeugende und ausgleichende Leibesübungen. Frank Javk-Kern. Spomini ob 30-letnici prihoda v Ameriko. Sokolska prosveta God. VII. (5.—9.) in V ITT. (2.-4.). XX. Vek. God I. (zv. L—5.). Govor predsednika ČSR dr. E. Beneša nad mrtvaškim kovčegom I’. G. Masaryka. Dr. Dane Trbojevic, Obrazovanje savesti. Ušeničnik, Knjiga o življenju. Jevrič, Rad u elementarno} računskoj nastavi. Für den Radio Käufer. Pipan. Kako smo delali radio. Zakon o uradnikih. Popovič, Jugoslovenska književnost. Elsenhaus, Psyhologie und Logik. I iber, Schule des Treff-singens. Šegula, Goethejeva Pedagoška provinca. Doberšek, Vpliv socialnih razmer na otroka na Prevaljah. Fugina, Narodna čitalnica v Kranju (1863.—1933.). Spomenica drž. meščanske šole v Tržiču (1919.—1929.). Vurnik, Uvod v glasbo I. Schubert, Sophokles Antigone. Ozvald. Logika. Lampe, Uvod v modroslovje. Bežek, Občno vzgoje-slovje z dušeslovnim uvodom. Kozina, Ant. Nedved, prvi sloven. glasb, učitelj in njegovi učenci. Plesničar-Grum, Zemljepis Jugoslavije I. del. Avramovič. Činovnik kao zadrugar. Kmetijstvo kranjskega sreza. T. sreska kmetijska razstava v Kranju. Bežek. Občno ukoslovje z umoslovnim uvodom, 1. snopič. Schreiner, Pedagoški letopis XVI. zv. Fink, Posebno ukoslovje zgodovinskega pouka na osnovnih šolah. Pibrovec, Osnovni razred v luči sedanjih vzgojno-didaktičnih načel. Locke-Jerovšek, O človeškem razumu. Popotnik. Bežkova številka. Pedagoški zbornik, zvez. XTX., XXII., XXIII., XXIV.. XXV., XXVI., XXVIII. Darovali so: Ministrstvo prosvete (1), Banovin, zaloga šol. knjig in učil (2). Društvo „Šola in dom“ (I). Zveza čelioslov.-jugoslov. lig. Praga (1), f Vil. Rus (34). Stanje ob koncu šolskega leta 1937/38: 4317 zvezkov. Mirko K m e t, knjižničar. 2. Dijaška knjižnica a) slovenska: Lansko leto je štela 2370 zvezkov, letos se je pomnožila za 97 zvezkov, skupaj 2407 zvezkov. Nakup: Slovenska Matica 1937. (4 zv.) in 1938 (3 zv.), knjige družbe sv. Mohorja za leto 1938. (v 1 izv. 6 zv.) knjige Vodnikove družbe za I. 1938. (2 izv. 4 zvez.). Sienkiewicz-dr. Mole, Z ognjem in mečem (3 izv.), Karlovšek, Slovenski ornament, Korban, Kralja sta razveselila, Kersnik, Kmetske slike in ljudske povesti (2 izv.), Matičič, Živi izviri, Zupanc, Turjačani, Jezernik, Beli bratec. Časopisi: Dom in svet 1938.. Ljubljanski zvon 1938., Proteus l()38.. Sokolič 1938., Naš rod IX., Razori 1937/38. Darovali so: kr. banska uprava dravske banovine Nedič. Srpska vojska na albansko j Golgoti, podružnica Nestle Zagreb, Čudeži iz vsega sveta (4 zv.), učenec II. h Vidic Janez (2). narodna skupščina dr. Turk-Jeras-Paulin, Dobrovoljci — kladivar ji Jugoslavije, Matica slovenska v šol. 1. 1936/37. (8 zv.), f Rus Vilko, šolski nadzornik v Kranju. (12 zv.), g. Žirovnik, šolski ravnatelj v pokoju. (16. zv.), ministrstvo prosvete dr. I rbojevič. Obrazovanje savesti. b) s r b o h r v a I s k a : Lansko leto je bilo 687 zvezkov. Letošnji prirastek 2 zvezka. Skupaj 689 zvezkov. Nakupa ni. bilo. Darovali so: Matica slovenska v šol. letu 1936/37. (I). g. Žirovnik, šolski ravnatelj v pokoju (1). Knjižnica šteje skupaj slovenskih, hrvatskih in srbskih knjig 2467 + 689 = 31%. Izposodilo se je 1247 knjig. Ivan Medved, knjižničar, c) n e m š k a : Knjižnica ima 1569 knjig-. Nekaj knjig' je bilo ob začetku šolskega leta na novo vezanih. Izposojenih je bilo 345 knjig 118 učencem iz višjih razredov. Knjižnica v tem šolskem letu ni dobila nobene nove knjige. ^ () n j a p e r j a n g i knjižničarka. č) francoska: ima do junija 1938. poleg 3 nazornih Del mas slik 149 knjig s 191 izvodi oziroma zvezki. V tekočem šolskem letu se je pomnožila z 68 deli v 77 zvezkih. Izmed teli jih je velikodušno podarila francoska vlada 32, prosvetno ministrstvo v Beogradu 9. dijakinje lanskega V.b 1. iz banovinskega kredita se je nabavilo 26 modernih knjig. Višješolci so izposodili 113 del, nekateri pa so razen tega pridno in stalno obiskovali knjižnico Francoskega krožka v Kranju. Ma rti n F o r t u n a, varuh. 3. Podporna zaloga V začetku šol. leta 1937/38. je imela Podporna zaloga 312 knjig, med letom je kupila ali pa dobila za listke podarjenih 47 knjig > vrednosti din 2771. Ob sklepu šol. leta je v zalogi 339 knjig, izmed katerih jih bo treba v prihodnjem šol. letu zaradi nerabnosti več izločiti. Izposojenih je bilo 264 knjig 177 učencem. Tudi v tem šol. letu je Podmladek RK in g. Artur Heller tovarnar v Kranju podprl Podporno zalogo. Brez njegove podpore bi si ne bila mogla zaloga nabaviti prav za prav nobenih novih knjig. Zato se mu Podporna zaloga v imenu podpiranih dijakov najlepše zahvaljuje z željo, da bi ji tudi prihodnje leto ne odrekel podpore: njegov vzgled na j bi pa pomnožil število velikodušnih podpirateljev. I' r a n c e K o r h a r. varuh. 4. Zemljepisno-zgodovinska zbirka Stan je zbirke je ob koncu šol. leta 1937/38. sledeče: globi in reliefi 7, stenski zemljevidi 74, ročni zemljevidi in atlanti 37, stenske slike 219. male slike in fotografije 362. numizmatična zbirka 174 novcev, grboslovje I album, etnografična zbirka 9 predmetov. Prirastek v šol. letu 1937/38. znaša: 3 zemljevidov, Zavrl, Jugoslavija (zgodovinski razvoj), Kiepert. Karta starega veka. Flaack-Herzberger, Evropa v XV. st.. Karta Evrope 1815, Kiepert, llalia antiqua. Stanje zbirke je slabo, ker zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo mogoče obnoviti pokvarjenih predmetov iu nabaviti modernih učil za !)m,k Anton O peka, varuh. Zbirka obsega: zidnih slik 167, nagačenih živali 208, preparatov v alkoholu 121, pravih modelov (okostij, lupin, zbirk nabodenih žuželk) 219. shematiziranih modelov 172, geološko-paleontoloških modelov 533, aparatov 7, mikroskopskih preparatov 164. Darovali so: Colarič VIII. r. okostje ribe. Sušnik I.a r. apnenčeva druza in galenit. Dolžan I. c r. lupine morskih školjk in polžev, Kurat II.a r. sipovino, Rot II.b lupino lepega morskega polža, Šumi I.a jazbečevo kožo. Svetina I. b r. lobanjo kune zlatice, Bidovec I.b spodnjo čeljust veverice, Napokoj La r. limonit, Omerza I.a rakovico, Pogačnik Tl. a r. okamenele polže. Letos smo si nabavili osem Niemann-Sternstein: Pflanzenanatomische Tafeln in štiri krasne slike W. Hein, F. W. Winter: Süss-wasser-fische Miiteleuropas. A i) t o n P o 1 e n e c, varuh. 6. Botanični vrt Vsajenih imamo na vrtu 273 različnih rastlinskih vrst. Na novo je vsajenih 22 lepotnih enoletnic. Na alpinetih uspeva 72 različnih zastopnikov alpske flore. Letos je bila vsajena tudi Primula Clusiana. Okrog poslopja raste 26 dreves. Sadna drevesca pa goji in oskrbuje g. Žirovnik Janko, šolski ravnatelj v pokoju. Anton P o 1 e n e c, varuh. 7. Fizikalna zbirka V šolskem letu 1937/38. smo nabavili prenosljivo enotrobno zračno razredčevalko. univerzalni precizijski volto- in amperometer tipa Mul-tavi. nadalje konkavno in konveksno zrcalo na istem ročaju in enostaven samovar. Naročili smo tudi zbirko 179 diapozitivov iz celofana h knjigi „Rollar-Prishs, Gleichstrom“. Tudi strokovna knjižnica se je nekoliko izpopolnila. Zbirka šteje sedaj 242 inventarskih številk in sicer 68 aparatov, 184 pomožnih aparatov, 35 modelov, 17 slik. 179 diapozitivov iz celofana in 33 knjig. Bori s B u p n i k, varuh. 8. Kemijski kabinet V šolskem letu 1937/38. je bilo nabavljeno: praktična kuhalria plošča z regulatorjem za različno izrabo toka, električni kuhalnik potapljač, špiritni gorilnik, najpotrebnejše priprave in glavne kemikalije v znesku 630 din in moderna literatura, vse za izvajanje poskusov iz organske kemije. Nabavilo se je tudi zelo informativno delo za izvajanje poskusov za plinsko vojno. Poleg tega so bile nabavljene kemikalije za anorgansko kemi jo. Kabinet ima 130 anorganskih, 65 organskih spojin ter 108 priprav in aparatov. Vsi stroški za kemijo brez izdatkov za električni tok znašajo 2321.23 din. Josip K a j f e ž, varuh. 9. Muzikalna zbirka a) pevska: Zbirka svetnih pesmi šteje 12 pesmaric in 42 razmnoženih partitur. 26 pesmi ima razmnožene glasove. Prirastek v šolskem letu 1937/38: Adamič, 100 narodnih pesmi. Zbirka cerkvenih pesmi obsega 12 pesmaric in tiskanih partitur ter 25 razmnoženih partitur: 25 pesmi ima razmnožene glasove. b) godba : Zbirka ima 12 zvezkov partitur za šolski orkester, 2 skladbi za salonski orkester z 20 glasovi za razne instrumente, 3 skladbe za klavir in 55 glasov za razne instrumente. V tem šol. letu sta bila nabavljena 2 zvezka partitur za šolski orkester in 16 glasov za godala. Z d r a v k o Š v i k a r š i č. varuh. 10. Risarska zbirka Zbirka se je v tem šolskem letu pomnožila za 50—60 novih modelov (vaz. vrčev, lončene posode ild.) za tihožitja. Franc Košir, varuh. 11. Telovadna zbirka Stanje telovadnega orodja se v letošnjem letu ni izpremenilo, pač pa je bilo izvršenih več popravil, prepleskani so tudi drogovi. Otok a r Žaga r. varuh. 12. Zbirka za ženska ročna dela Zbirka za ženska ročna dela se letos ni izpremenila. G r o z d a n a B e z e k, varuhinja. VII Fondi 1. Sklad Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite!ja Odbor za uporabljanje tega fonda je sestavljen iz dveh profesorjev: Dularja Jožefa in Radiča Anteja ter direktorja. V začetku šol. leta je prejel ta sklad novo pobudo z lepim darom 1500 din od našega starega prijatelja g. Arturja Heller-ja, tovarnarja v Kranju. Preostanek od dveh kino predstav v znesku 486 din ter dar ge. Tončke Jakof-čič-Kobijeve 88 din in obresti 199.15 din so (a sklad dvignili na 6.847,08 din. Tzdaiki za šolske knjige so znašali 1.695 din, za majniški izlet pa 210 din, skupaj 1805 din. Čisto premoženje znaša torej 10. junija 5.042,23 din. Obema letošnjima dobrotnikoma lega sklada se ravnateljstvo prav iskreno zahvaljuje. Ta sklad, ki je polna štiri leta sameval ter komaj dorastel do višine 281,27 din, je v letošnjem letu na direktorjevo pobudo kar na mali s pomočjo izredne požrtovalnosti meščanstva v Kranju skočil na višino 3.181,27 din. Ko se je naša gimnazijska mladina izkazala s svojo požrtvovalnostjo za odkup Prešernove rojstne hiše s častnim zneskom 2.921,25 din, ni moglo ostalo občinstvo v Kranju zaostati. Nabiralna pola ob 89. letnici smrti pesnika Prešerna je polna imen plemenitili darovalcev: po 200 din: Širc Franjo in tovarna „Intex“. Po HO din: dr. Fajdiga in Rakove Mara. tovarna „Semperit“. Po 100 din: knjigarna „Ilirija“, dr. Eržen Ivan, elektrarna Majdič, Gorjanc Franc, Savnik Ivan. Berjak Franc, Božič Anton, tovarna „Jugobruna“, tovarna „Jugočeška“. Po 50 din: T. I., Rant Janko, M. Koki. dr. Jarc A.. ! leller Artur, Franc Savnik, Mavr Rici, Prali Adolf. Savnik Leopoldina, ing. svet. Emmer Fr., dr. Bežek J., Češenj Karel, župan, Po 40 din: Luznar Franc. Po 30 din: dr. Demšar Drago, „Merkur“, Jakofčič-Kobi. nečitljiv, dr. de Gleria, Andrašič Ignac, Bedenk Vinko. Po 20 din: lekarna Raueli. Prevec M., Terčon Albin, Puppo Josipina, Mohor Anion. Šinkovec Bogomil, Sajovic Hani, Bučar-Pavičič M., Šinkovec A., Bidovec, Suchy Adolf. dr. Stanko Sajovic, dr. Chrobath Fr., dr. Sabo-thy Beno, Hlebš Rudolf, dr. Petrič Karel, Schilling Drago, Hoichaker Franc Omerza M. Po 10 din: dr. Šilar Tgo. neimenovani. Izdatki za nabiranje 50 din. Sedanje stanje sklada na dan 10. junija: 3.081,25 din. Vsem iskrenim darovalcem ter ljubiteljem Prešernove poezije iskrena hvala. Vlil Delovanje državne šolske poliklinike v Kranju na državni realni gimnaziji kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Kranju v šolskem letu 1937-38 n po j a efqoz cDlUp j j TH (M (M (M -H 1 1 ” II 1 II iuza[oq OU?AI? 1 - 1 M 1 1 - 1 1 1 II " 1 1 Bgjp cqc|S C^C^-tCCCO-^CDC^ int^lO-^COrHCOr-Wr- nf^eosio bu 'IJALMdOlI N WWih | *-"-i j iMrl COCOiH |TH | vH lM cgjoS I 05 ^ CO | v—t w—l y—< gVj v—> NWthC5COCOiHCDC5W aoiuqou ui *iaa; •?0A0d C^OOUdOOOOC^^CO CO-XN(Mü5'r»ONCO v8du *10) Bq CJS j (^3 (M ^ t-< lO’fCOMOWNnCQW luzajoq OUJOJf iO»hth W'f Mio W COlOCON^COlMiHCO^ nojs mi ajfüdüu | ^ qu]fl COCOWW-NWH IO CD C'l rH |r-.(M j CB ki c >73 ifupejs S5 _0> »OCJCIiO-Hfh* — CN —< —' »-• *-• ^ .. CDXOINNCOOOO^CC r-HWHT-r« v- Cfi joqop O) 0) k. Q. - Ol M C5 w co o: <71 — C'l C'l (M C^J CO »-H JO) cn u 1 1 1 1 - - 1" ”^1 l l I r- e > — 0) 72 o E 0) U) i/> o o.5.z o 0.5 g m m m u. m g cd cd _«d^ cd cd cc cd oj JE O «- c o ■ f—i r*" ^ » " ' • » ‘' .,• '** ■3 Ü.H O ü O« O'- O ^4 ^ Ö cdOJcd60®80^00. ^ M rt C "O .5 ju •o OJ 0) h £ N O« ra Oh 73 73 T3 TS 'S 'S 73 S IO •t CO O CD 05 05 -f-t-fCOCOCO-^CO cd jZ) O -c bi jD üh hh‘~5hhhh>->-E>^-i hhh> ^3 3 ’S 73 ^ 73 73 T3 ^ P l-O ^ ifl 05 2 00 CO CO C5 05 lO lO cd^Q ö čdi^ čdX> čd -O )_^ • en —1 O »m c 3 cd > c o •-< X >C3 O O Cd u > cd N C8 ^ >c> £ ^ ’ 2 a 3 .• 73 O > bJD a» Sh Ph 73 • 03 O , — M cd »Cfl 'I—» £3 ^ m t"* W rC •r—* C G cd cd > > c? 0 w ü X! p o 1 5 a -s S -ö •a o 2 m O S >«? S5 S o g ® C »o S» c C ® m £ Cd U ±; ^ 715 N m o c 0) 5 X5 o « 2. td w •^7 73 > X 03 O) ^ w O CU Ö »-3 5 M 53 ^ ® ^ Cd ■-M m r+ < Kn *-< o> >to cd O -N CO — O 35 rf — (TJ t-H CM 't O M "D O TJ w s1!! s &2Z1 °'S o •Sv-« g &« S S s T- >o .5-^0 c o» o o •S >Cß (J) 5 O O Os.3J2 U) o o c 'E .-S 5 ca — c "5 c/j O O C N .O O 's Xi g čd O *üj o c cu p Seznam učencev po stanju ob koncu šol. leta 1. Razvrstitev dijakov po učnih uspehih Jmena odličnjakov so tiskana s KREPKIMI VELIKIMI, imena učencev s prav dobrim uspehom s krepkimi črkami. I. a razred Razrednik: prof. Šarc Andrej Bajt Marij Bedenk Saša Bester Janko BEZNIK SLAVKO Bitenc Janez Černe Mihael Cop Stanislav Čuk Cvetko GAMAUFRUDOLF Izdelali so: Oolc Ignacij Höniginann Stanislav Janežič Jožef Juretič Janez Kern Stanislav Kerstein Jožef Klemenčič Vladimir Markič Milan Omersa Zvonimir Ovsenik Janez Perčič Jožef SAJOVIC JAN Tavčar Marijan Vesel Danijel VREČER BOJAN Vršnuk Emilijan P o p r a v 11 i Colja Milan iz slovenskega jezika Frantar Vladimir iz matematike Grašič Pavel iz slov. jez. in mat. Kenda Vladimir iz slovenskega jezika Kovačič Marijan iz slov. jez. in mat. Krašovec Milivoj iz slov. jez. in mat. Napokoj Miran iz matematike Pesjak Stanislav iz matematike izpit ima j o : Pleško Marko iz slovenskega jezika Potočnik Janko iz matematike ■Šegulin Janez iz matematike Šumi Janko iz matematike Tavčar Pavel iz matematike Vozel Dušan iz slov. jez. in mat. Wipplinger Ivan iz slov. jez. in mat, Niso izdelali: Grilc Stanislav Šeme Alojzij Perne Anton Šturm Avguštin Ahačič Franc Bajželj Albin Balantič Dušan Bertoncelj Alfonz Bizjak Franc Bohinc Aleksander Dolenc Janez Gatej Stanislav Ivnik Vinko JEKOVEC JOŽEF Jerala Franc izdelali so: Knafelj Alojzij Košir Franc Križaj Alojzij KryStufek Borislav Likozar Ivan Lotrič Janez Lotrič Vinko Okorn Ivan Pahor Miloš Rajgelj Alojzij RAPE ŽIVKO Snedic. Fran Snoj Ivan Sušnik Ivan Sušnik Stanko Šifrer Anton šiška Alojzij Špan Milan Vidic Marijan Zorman Stanislav Popravni izpit i m a j o : Bulovec Florijan iz francoskega jezika Hafner Alojzij iz matematike Hočevar Valentin iz franc. jez. in mat. Japelj Janko iz franc. jez. in mat. Korde/ Franc iz franc. jez. in mat. Naglič Rudolf iz franc. jez. in mat. Svetina Anton iz francoskega jezika Šolar Franc iz matematike Štalekar Ivan iz franc. jez. in mat. Švegelj Ivan iz matematike Zupanec Vinko iz franc. jez. in mat. Blenkuš Zorislav iz matematike Niso izdelali: Bajt Franc Mihelič Marijan Konc Ivan Pisovec Jožef Božič Ljubomira Gostinčar Viktorijn Horvat Miloša Jocif Ferdinand Jocif Neža Krmelj Vinko Kržišnik Marija Mali Marija I. c razred Razrednik: prof. Pirc Rosanda Izdelali so: Mencinger Maksimiljana Naglič Frančiška Pance Pavel Pavlin Genovefa PEČNIK MELANIJA Pintar Anton Praček Valentin PUCKO MARIJA Robas Marija Strniša Majda Svetlič Jelena Tavčar Franc Vidic Marta Žagar Nada Božič Ana iz matematike Dolžan Gabrijela iz franc. jez. in zemlj. Feldin Dušan iz matematike Joše Alojzija iz srbohrvaščino Kapus Janko iz srbohrvaščino P o p r a v n i izpit imajo: Karlin Ladislava iz srbohrvaščine Kokalj Valentin iz srbohrvaščine Krivošič Nikolaj iz matematiko Lauch Viktor iz srbohrvaščine in fran eoščine Lebar Bogomila iz matematike' Valjavec Edvard iz matematike Porenta Anton iz srbohrv. in zemljepisa Vidic Marija iz matematike Udir Darinka iz matematike Žagar Dana iz matematike Niso izdelali: Krč Miha Smrekar Marijan Vidigoj Dušan Kristanc Ivana Škofič Franc Sušnik Gabrijela Mekuč Adolf I. d razred Razrednik: prof. Ferjančič Sonja Rojina Darink;. Rupret Bred:-. T z d e 1 a 1 i so: llola Jarmila lluiner Zlata Luin Božidara Mayr Marija Opresnik Božena Osterman Marija Pokorn Ivana Polak Marija Šorn Ladislava ŠPENKO MARIJA Šumi Ivana V rečer Breda Zupan Jožefa izpit imajo: Bertoncelj Matilda Bidovec Milena Bizjak Pavla Brešar Matiltlu Camernik Angela Dörfer Hermina Eržen Frančiška Faletič Valentina P o p r a v n i Arnež Franja iz francoskega jezika Burger Julijana, iz francoskega jezika Černe Marija iz franc. jez. in mat. Eržen Alenčica iz francoskega jezika Götz Anica iz slovenskega jezika Hudobivnik Angela iz slov. in franc, jezika Jenko Antonija iz franc. jez. in mat. kurenit Zofija iz francoskega jezika Lenardič Emilija iz slovenskega jezika Perko Marija iz francoskega jezika Spiske Ingeborg iz franc. jez. in mat. Strupi Ivana in slov. in franc, jezika Šimunac Nada iz matematike Zaradi bolezni n e o c e n j e n a • Hafner Frančiška Ahačič Franc Bele Franc Brence Davorin Cegnar Franc Fabjan Jakob Gantar Pavel Grilc Franc Grmek Franc HELLER DORI AN II. a razred Razrednik: prof. Opeka Anton Izdelali so: Lebcr Albin Lešnik Rafael Mali Anton Marinšek Anton PERKO GABRIJEL Peternel Stank > Pogačnik Mirko Prešern Ludvik Prevc Robert Itavnik Vladimir Remic Franc Sajovic Janez Smerdel Franc Šlibar Franc Trilar Vilibald Vreček Janez Zaplotnik Uroš P o p r a v n i Domenig Milan iz matematike Eržen Pavel iz srbohrv. .jez. in mat. Kaštrun Pavel i/. francoskega jezika Kurat Mirko iz matematike Meglič Ljubomir iz slov. jez. in mat. Miculinič - Uroš iz slov. jez. in zgod. Murovec Marjan iz matematike Novak Emil iz matematike Novak Pavel iz francoskega jezika Niso i j Kramar Franc Rak Franc Neuman Zdravko Neocenjei z p i t imajo: Opiešnik Stojan iz matematike Ovsenik Bruno iz franc. jez. in zgod. Pirc Liborij iz franc. jez. in mat. Pogačnik Dušan iz zgodovine Prestor Dušan iz slov. jez. in zgod. Rode Franc iz slov. jez. in mat. Rozman Franc iz matematike Vidic Alojzij iz matematike Wahl Ludvik iz matematike '.delali: Špendov Anton : Pregelj Dušan Berčič Rudolf BERTONCELJ JOSIP Cunja Pavel Črnko Zdenka Erznožnik Janez Ferjane Anica Gašperšič Leonarda Gostinčar Nada Ilajnrihar Zdravko Jug Friderik II. 1) razred Razrednik: prof. Hrovat Bogomil Izdelali so: Kapus Ivanka Kemperle Jože Kern Katarina Križnar Ivka Lampreht Silva Lebar Alojzija Markič Frane Poljanec Anton Poljšak Bojan Rot Srečko Sajevec Mihael Skrt Alojzija Skumavc Albina Smole Tatjana Šivic Ciril Šmitek Ludvik Torkar Ivana Zevnik Mihael Žakelj Anton P o p i' a v n i Ažman Jožef iz matematike Bajželj Marija i/ zemljepisa Baloh Martina iz matematike Božič Franc iz franc. jez. in mat. Gorjanc Marija iz francoskega jez. Klančnik Franc iz franc. jez. in mat. Krajec Viljem iz matematike Lavtar Viktor iz franc. jez. in mat. izpit ima j o : Luznar Anica iz francoskega jezika Napokaj Bogdan iz srbohrv. jez. in mat. Pogačnik Milena iz zgodovine Rozman Milan iz slov. jez. in mat. Vrečko Vera iz zgodovine Zibert Alojzij i/. slov. jez. in mat. Zonta r Stanko iz slov. jez. in mat. Burger Nikolaj Omersa Tvan Niso izdelali: Pagon Janez Petrovčič Ana Plevel Franc Vidic Janez Bajželj Ana Baloh Marija Boltar Vida Dejak Angela Emmer Anda FAJDIGA NADJA Ferjančič Marija FRANTAR PAVLA Grašič Marta Hlebš Aleksandra Hribar Marija Jurelič Marija KORBAR MILENA I z cl e 1 a 1 e so: Koselj Marjeta Kranjc Danica KRC MARIJA Kruh Milena Martinjak Valerija Mesec Albertina Omerza Ana Ostanek Marta Plantov Alojzija Pohlin Gabrijela Pretnar Gabrijela Rant Sonja Serajnik Frančiška Šemrov Marija Šinkovec Vida Škrinjar Majda Špenko Melanija ŠtoViček Miloslava Svegelj Marija Tomažič Frančiška Varacha Milada Vozel Marija Zdešar Marija Zebre Frančiška P o p r a v 11 i Andrejašič Ana iz franc. jez. in zgod Babič Terezija iz francoskega jezika Gašperlin Marija iz francoskega jezika Janežič Majda iz matematike Jerman Ana iz franc. jez. in mat. Kos Majda iz matematike izpit imajo: Marek Jaroslava iz francoskega jezika Ošlak Marija iz francoskega jezika Potočnik Stanislava iz franc. jez. in mat. Starman Alojzija iz matematike Šumi Albina iz franc. jez. in mat. Zidar Danica iz francoskega jezika Niso izdelale: Fakin Kancijanila Grohmanin Felicita Uršič Vanda Götz Helena Kern Regina Lipovec Danijela Lorene Vera Brolih Anton Debič Boris Eržen Ivan Gartner Ferdinand Griinšičar Anton Grmek Janez Gruden Julijan III. a razred Razrednik: prof. Dular Jože Izdelali so: Korenčan Valentin Kump Pavel Lešnik Tomaž Molior Bogdan Prešeren Anton Rabič Marijan Rozman Alfonz SABOTHY BORIS Slauovic Branko TIČAR ANTON Tišler Janez Zupan Valentin P o |> r a v n i Ahačič Franc i/. nemškega jezika Bertoncelj Marinko iz franc. jez. in mat. Cujež Milan iz matematike Eržen Anton iz lizike izpit ima j o : Fon Stanislav iz zgodovine kobenter Milenko iz zgodovine Kovačič Janez i/. fizike in higiene kump Aleksander iz matematike Matevžič Radovan iz matematiko Mausser Emil iz zgodovine Prinčič Valentin iz matematike Schilling Marijan iz matematike Slavec Igor iz francoskega jezika Šolar Stanislav iz franc. jez. in mat. Tomažič Stanislav iz zemljepisa Zacharias Ervin iz zgodovine in mat. Zorc Leopold iz franc. jez. in mat. Vrhovec Branko iz matematike Grebenšek Leopold Košenina Jožef Krasna Filip Longo Alojzij Niso i z d e 1 u 1 i Mulec Stanislav VInieža Jož<‘t' Rozman Rudolf Stanjko Staunislav Vrezec Metod Zima Anton Lukim;n Jurij Ahačič Jože Benedik Anica Buh Herta Cof Ivicn Dolžan Viktorija Eržen Frančiška Fugina Ana Golob Terezija III. b razred Razrednik: prof. Fortuna Izdelali so I labjan Milica llam Majda Horvat Žarko Kališnik Cecilija Marčič Jelena Pernuš Mira Podržaj Antonija Primožič Ana Martin Razpotnik Anton Resman Marija ŠAŠELJ MARINKA ŠIFRER JOŽE Šinkovec Stanko Šubic Jožica Triller Zofija P o p ravni i z p i Bertoncelj Jože iz nemščine Čes«'nj Mirjam iz slovenščine in zgod. Erjavec Vladimir iz slov. in nemščine Japelj Marijan iz sloven. in nemščine Kavčič Tatjana iz slovenščino Lesjak Jože iz slovenščine in franc. i m a | o : Pečar Ludvik iz sloven. in nemščine Pesjak Franja iz nemščine in mat. Ravnik Julij iz srbohrv. in francoščine Ropret Olga iz srbohrv. in matematike šiška Alfonz iz slovenščine in nemščine Žešlin Ljudmila iz francoščino in nem. Dolžan Jože Klasek Nuša Niso izdelali: Roblek Slavka Vrezec Nada Ženiva Adolf Ne more več biti redni učenec: Rugale Marijan Thuina Ivan IV. a razred Razrednik: prof. Boris Rupnik Izdelali so: Cvetko Jožef Furlan Rudolf Pleško Igo Demšar Janez Kustcr Vladimir Pochyla Marijan Pollak Staš Segolin Štefan Šegula Pavel Šemrov Franc Urbanc Silvester Vi tri h Franc Želj i t- Ivan Istenič Anton P o p o p r a v 11 e m izpitu Bele Zoran Bnlovec Anton Fkar Ciril Freigang Herbert Mulej Janez Primožič Josip Pucihar Franc Resman Alojzij Sitar Petel- ini i j 11 so izdelali Papier Frančišek Šumi Ignacij Vehovec Mihael Zerovec Ivan Bradaška Matija Niso izdelali: Kosec Anton Zlili Jožef i\ e more več biti r e d a i učenec: Master! Alojzij Z a ra d i bolezni n e o c e n j ena: Kos Uroš Pretnar Leopold Arnež Franc Bajželj Janez Belec Vinko Goličič Franc Gorjup Franc JAMNIK RAJKO IV. b razred Razrednik: prof. Pilgram Vladimir Izdelali so: Jamnikar Ljubomir Košir Vinko Leber Mitja Mikuluš Jožef Pižent Vincencij Ravnik Ludvik Smole Avgust štalekar Herman štefe Živko Štravs Franc Zakrajšek Milan ZORMAN IVAN Po popravnem i z p i t 11 Ambrožič Anton iz nemškega jezika Celestina Jožef iz zgodovine Gašperlin Janez iz matematike Kenda Ivan iz nemškega jezika v juniju so izdela Pavlič Drago iz zgodovine Petek Mihael iz zgodovine Škofič Ignac iz matematike Žagar Iztok iz matematike Niso izdelali: Dvorak Georgij Pečnik Miroslav Sušnik Janez Finžgar Jožef Pogačar Vinko Sušnik Vladimir Ropret Jožef N e moreta več biti r e d 11 a n č e 11 c a : Cvetko Drago Grobovšek Janez BAUDEK ŽORŽA Benedik Stanislava DYML MILUŠA Fatur Vera Figar Marija Golob Miroslava Hotko Marija KOČEVAR MARIJA Korošec Justin« Brodar Olga Domnik Hilda Eržen Eva Fon Justina Freipang Edita izdelale so: Lampreht Zoru Lasič Ladislava Lipovšek Majda Matjašič Milena Pavlin Marija Planina Ana Polič ra v Vida Sajovic Marja Sajovic Tanja Niso izdelale: Hlebce Angela Jerman Danica Ker/ič Danica Malovrh Ana Miklavčič Slavka Suchy Jelka Stefe Danijela IJdir Marija Ulčar Nada Vršnak Stanislava Zupan Angela Zupan Marija ŽVAB GABRIJELA so izdelali: šifrer Ana Torkar Marija Vilfan Milena Mohar Štefanija Škof Marija Vidic Veronika Vrabec Draga P o p o p r a v n e m Javornik Ana Jocif Majda Mavčič Vila izpitu v j u 11 i j n Mlakar Zdenka Roj j na \ kul i mi ra Rus Ana Andrejašič Stanislav Češenj Jožef Dolenc Anton Humar Aldo Kavalar Stanislav V.a razred Razrednik: prof. dr. Tomšič Franc 1 z delali Kern Jožef Klinar Mihael Košir Vincenc Krmelj Matevž MAZI ALOJZIJ s o Pečnik Božidar Toporiš Ivan Armand Zima Ladislav Zupančič Franc Popravni Erker Stanislav iz francoskega jezika Eatur Vekoslav iz matematike l lorjančič Ivan iz matematike Gogala Miroslav iz matematike Golob Radovan i/ francoskega jezika izpit imajo : Golorej Ivan iz francoskega jezika Lorbar Martin iz matematike Nachtigal Jožef iz matematike Truden Anton iz nemškega jezika Velušček Jožef iz francoskega jeziku Blenkuš Andrej Keržic Stanislav Ovsenik Avgust Niso izdelali: Petelin Josip Ravnik Danilo Rotar Bogomil špendov Frančišek Zmrzlikar Franc N e m o r e v e c hiti r e d n i i u c e n e <■ Brgant Ažman Ana BERTONCELJ MARIJA Cvijanovič Mirena JANKOVIČ ŠTEFANIJA Izdelali so: Leber Ivana LOTRIČ BRONISLAVA Marčan Anton Novak Zorislav Rant Marinka Rus Rudolf ŠPENKO IRENA Žagar Savica Popravni izpit imajo: Fischer Ljudmila iz matematike Potočnik Anton iz narod, jezika Golc Ivan iz narod, jezika Razboršek Ivan iz latinskega jezika Marinček Janez iz latinskega jezika Zemlja Valentin iz narod, jezika Mesarič Anton iz zemljepisa Zešlin Vlasta iz matematike Čeplak Franc ČESEN ANDREJ Čop Leopold Debevec Mihael Grošelj Anton Klein Bruno VI. a razred Razrednik: prof. Kmet Mirko Izdelali so: Kristan Janez Nečemar Boris Oprešnik Miloš Pochyla Bojan Poljanšek Stanislav SCHIFFRER MARIJAN Slapar Ervin Šprajcar Franc Šumi Franc Vidic Franc VRTOVEC BOJAN Popravni izpit imajo: Grilc Anton iz francoskega jezika Ramoveš Marijan iz francoskega jezika Luin Alojzij iz francoskega jezika Tavčar Ivan iz matematike j\r i s o izdelali: Kavalar Vinko Pavšič Miran Rutar Miloš N e m o r e več biti re d n i uče n*e c : Gašperin Ivan Berjak Ana Ciglič Henrik FERCEJ JERICA Frass Marijan Grašič Ana VI. b razred Razrednik: supl. Kump Marija Izdelali so: Horwitz ll/.a Jamnik Jože Jenkole Rozalija Ješe Marija LAKOTA GABRIJELA Peneš Mirjam Pernuš Marija Pleško Tatjana ŠIFRER MARTINA Žagar Stanislav Popravni izpit i m a j o : Colija Anton iz zgodovine Šumi Danuška iz narodnega jezika Dolenc Dana iz francoskega jezika Varaclia Branko iz zgodovine Semen Jožica i/, matematike Zupan Pavla iz francoskega jezika Niso izdelali: Ambrož Ivka Benedik Jože Rostohar Radoslav Vidmar /lata Kaile Jožef Brodar Danica Bulovec Slava Česen Ivan Dolar Davorin Faletič Janez Figar Dragoslav VII. razred Razrednik: prof. Korbar France Izdelali so: Keržič Marija Matevžič Zora POGAČAR SLAVICA Segtilin Mario Skrt Anton Spiler Adolf šiška Jožef ŠIVIC ALBIN Šorli Slav« Štiglic Franc Urbas Milutin Vagaja Božena Vidic Vladimir Zirkelbach Nada P o pravni Feldin Zvonimir iz matematike Hlebce Ana iz matematike Ješe Jožef iz matematike Knific Ivan iz matematike Kovačič Franc iz nemščine Kumer Ivan iz matematike izpit i m a j o : Legat Pavel i/ matematike Miklauc Rudolf iz matematike Smolej Bogomir iz matematike Stritih Stanislav iz matematike Urbanec Janez iz matematike Vidmar Tugomir iz matematike Niso izdelali: (irman Janez Džanga Katarina N e o c e 11 j e 11 : Koman Ljubomir Colarič Otmar Dolžan Miroslav Falle Mirko Hafner Pavel Istenič Marija Klavčič Alojzij VIII. razred Razrednik: profesor dr. Zon tar Klobovs Anton Kosec Franc LAMPIČ MILAN Matičič Vladislava Modic Emilija Schwab Friderik Šuc KiniI Josip ŠVIKARŠIČ MAKIJA Truden Ivan U ra n či č - L i k a r Friderik Virnik Anton Zupan Albin Zupančič Leon P o p opravnem izpitu v j u n i j 11 so izdelali: Bajd Dana iz zgodovine Brenk Vinko iz zgodovine Eržen Valentina iz zgodovine Koselj Janez iz matematike Kovač Bogomil iz matematike Malec Oskar iz kemije Miklauc Gertruda iz matematike Pintar Ferdinand iz matematike Pohar Avgust iz zgodovine Pristov ^ iktor iz matematike Rozman Ciril iz matematike Weisseisen -Marija iz zgodovine Žumer Miroslava iz zgodovine Čebul Janez Golob Frančiška Niso izdelali: Hafner Ivan Javor Ivan Maček Jožef Mausser Karel Zaradi h o I e z ni ne o c e 11 j c 11 : -Si rc Ljub» 2. Nižji tečajni izpit Nižji tečajni izpit se je vršil IS.. 20., 21., 22. in 2>. junija pod nadzorstvom gimn. direktorja. Izpitni o d bo r za I V. a razred : prof. Rupnik Horis, predsednik in izpraševalec za matematiko; prof. Korbar Franc, stalni član pri zgodovini, zemljepisu in francoščini, predsednik pri matematiki in izpraševalec za slovenščino: prof. Fortuna Martin, stalni član pri slovenščini in matematiki, izpraševalec za francoščino: dr. Žontar Josip, izpraševalec za zgodovino: prof. Šarc Andrej, izpraševalec za zemljepis. Izpitni odbor za I V. h razred: prof. Pilgram Vladimir, predsednik in izpraševalec za matematiko; prof. Hrt vat Bogomil, stalni član pri zgodovini in zemljepisu, predsednik pri matematiki ter izpraševalec za slovenščino; prof. Pirc Rosanda, stalna članica pri slovenščini in matematiki ter izpraševalka za francoščino; prof. Opeka Anton, izpraševalec za zgodovino in zemljepis ter stalni član pri francoščini. Izpitni obor za IV. c razred: prof. Kajfež Josip, predsednik; prof. Ferjančič Sonja, stalna članica pri matematiki, zgodovini in zemljepisu ter francoščini ter izpraševalka za slovenščino; prof. Šarc Andrej, stalni član pri slovenščini ter izpraševalec za zgodovino; prof. Radič Ante. izpraševalec za matematiko; prof. Pirc Rosanda, izpraševalka za francoščino; prof. Opeka Anton, izpraševalec za zemljepis. Po § 57. zakona o srednjih šolali so bili izpita oproščeni: iz IV. a razreda: Kuster Vladimir Pollak Staš Poehyla Marijan Vitrih Franc iz IV. 1) razreda: JAMNIK RAJKO ZORMAN IVAN iz IV. c razreda: BAUDEK ŽORŽA Golob Miroslava Lipovšek Marija DYML MILUŠA KOČEVAR MARIJA ŽVAB GABRIJELA Cvetko Jožef Demšar Janez Ekar Ciril Froigang Herbert Furlan Rudolf Uspehi v I V. a razred u a) izpit so napravili: Pleško Igo P.rimož/ič Josip Segolin Štefain Šegula Pavel Šumi Ignacij Urbanc Silvester Vehovec Mihael Zebre Ivan Zerovec Ivan Istenič Anton b) P o p r a v n i izpit i ni a j o : Mulej Janez iz zgod. in zemlj. Jaklič Dimitrij iz francoskega jezika Papier Frančišek iz zgod. in zemlj. Kržišnik Janez iz zgod. in zemlj. Pucihar Franc iz matematike Rohrman Adolf iz francoskega jezika c) Zavrnjeni za e 11 o leto: Bele Zoran Resman Alojzij Bidovec Anton Sitar Peter Ambrožič Anton Arnež Franc Bajželj Franc Relec Vincencij Celestina Jožef Uspehi v 1 V. b r a) izpit so napravi Gašperlin Janez Goličič Franc Gorjup Franc Leber Mitja Mikuluš Jožef IVtek Mihael i: Pižent Vinko Štalekar Ilennan Štravs Franc Žagar Iztok Poljšak Dušan b) P o p r a v n i izpit imajo: Košir Vinko iz francoskega jezika Štefe Živko iz matematike Ravnik Ludvik iz francoskega jezika Zakrajšek Milan iz francoskega jezika Smole Avgust iz francoskega jezika Zorč Miroslav (privatist) iz matematike Škofič Ignacij iz zgod. in zemljepisa c) Zavrnjeni za e 11 o leto: Jamnikar Ljubomir Pavlič Drago Kenda Ivan Fale Zdravko (ne more delati več kot redni učenec izpita) Figar Marija llolko Marija Korošce Justina Lampreht Zora Matjašič Milena Pavlin Marija Uspehi v I V. c razredu a) izpit so napravile: Rus Marija Sajovic Marja Sajovic Tanja Sucliv Jelka Štefe Danijela Torkar Marija Ulčar Nada Vilfan Marija Vršnak Stanislava Zupan Angela Zupan Marija Benedik Stanislava iz zgod. in zemlj. Fatur Vera iz francoskega jezika Javornik Ana iz francoskega jezika Jocif Marija iz zgod. in zemlj. Maučič Ana iz francoskega jezika b) Popravni izpit imajo: Mlakar Zdetnka iz zgod. in zemlj. Planina Ana iz francoskega jezika Poličar Vida iz zgod. in zemlj. RojLna Vladimira iz francoskega jezika Udir Marija iz zgod. in zemlj. c) Zavrnjena za eno leto: Šifrer Ana 3. Višji tečajni izpit Višji tečajni izpit se je vršil od 8. do 17. junija. Izpitni odbor: Predsednik: Wester Josip, prosv. inšpektor v pokoju, mini- strski odposlanec. Podpredsednik: dr. Dolar Simon, gimnazijski direktor. Člani: prof. dr. Zon tar Josip za narodno in občno zgodovino ter za zemljepis kralj. Jugoslavije; prof. dr. Tomšič Franc za narodni jezik; prof. Pilgram Vladimir za matematiko; prof. Pirc Rosanda za francoski jezik; prof. Dular Josip za nemški jezik. Zapisnikar: prof. dr. Tomšič 1' rane. Naloge: 1. Narodni jezik: Duhovno življenje Jugoslovanov v XVI. stol. 2. a) Nemški jezik: Pfingsten, das liebliche l est (Deutsche Aufsätze. III. S. ’iS). b) Francoski je/.ik: Miehelet. Jeanne d’Arc (Histoire de France). dx je koren x- 3. Matematika: a) Spodnja meja integrala enačbe 43*-2 — 52x_1 = J (43x“1 — 52x), zgornja meja pa je enaka vsoti vrste 1 + 1 + u, + . . . ? določi vrednost integrala! !>) Najdaljša stranica poševnega stožca S = 104. kot, ki ga tvori ta stranica z najkrajšo stranico v = 36° 52’ 12”, ploščina značilnega trikotnika pa .p = 600; izračunaj prostornino tega stožca! c) Gorišče parabole, ki ima svoj vrli v izhodišču, leži v pozitivnem gorišču elipse 16 x2 + 25 y2 — 400. Določi kot, pod katerim se krivulji sečeta, ter ploščino lika. ki ga meji lok parabole in tangenti iz negativnega gorišča elipse na parabolo! Uspeli: Izpit so napravili: 1. Bajd Dana, liči krojača I' ranča iz Kranja, roj. 16. julija 1919 v Kranj u. 2. Colarič Otmar, sin gostilničarja Ignaca iz Malega Mraševa. roj. 16. septembra 1917 v Malem Mraševu. 5. Dolžan Miroslav, sin trgovca iz Kran ja, roj. 22. avg. 1919 v Naklem. 4. Eržen Valentina, liči sodnika Valentina iz Brda, roj. 21. aprila 1917 v Kranju. 5. Hafner Pavel, sin kovača Vinka iz Zabnice, roj. 21. julija 1917 v Žabnici. (Oproščen ustnega izpita). 6. Tstenič Marija, liči sodnega oficiala Franca iz Kranja, roj. 4. septembra 1918 v Gmiindu. 7. Klavčič Alojzij, sin zas. uradnika Alojzija iz Kranja, roj. I. novembra 1918 v Rabcu v Italiji. 8. Klobovs Anton, sin posestnika Jakoba iz Breznice. roj. II. maja 1917 v Breznici. (Oproščen ustnega izpita). 9. Kosec Franc, sin čevl jar ja Matevža iz Železnikov, roj. 5. februarja 1917 v Železnikih. 10. LAMPIČ MILAN, sin livarja Ivana iz Jesenic, roj. 29. maja 1920 na Jesenicah. (Oproščen ustnega izpita). 11. Modic Emilija, hči sodnega sluge iz Kranja, roj. II. dec. 1918 v Zg. Mozelju. 12. Schwab Friderik, sin dr. Viljema iz Jesenic, roj. 21. maja 1919 na Jesenicah. 15. Šuc Emil, sin mestnega stražnika iz Kranja, roj. 7. maja 1919 v Kozljeh pri Sežani. 14. ŠVIKARŠIČ MARIJA, hči profesorja Zdravka iz Kranja, roj 29. novembra 1919 na Jezerskem. (Oproščena ustnega izpita). 15. Zupančič Leon, sin v. katast. inšpektorja Franca iz Kranja, roj. 12. oktobra 1920 v Kranju. 16. Žumer Miroslava, hči želez, uradnika Franca iz Radovljice, roj 29. oktobra 1918 na Jesenicah. 11. Popravni izpit v avgustu imajo: 1. Brenk Vinko, sin delavca Martina iz Virmaš. roj. 18. julija 1917 v Virmašah, iz narodnega jezika. 2. Falle Mirko, sin tov. mojstra Zdravka iz Kranja, roj. 9. februarja 1918 v Kranju, iz matematike. 3. Koselj Janez, sin t posestnika Mihaela iz Zadrage, roj. 1. decembra 1919 v- Zadragi, iz narodnega jezika. 4. Kovač Bogomil, sin delavca Antona iz Štor pri ( el j u, roj. 23. septembra 1918 v Bistrici pri Tržiču, iz matematike. 5. Malec Oskar, sin delavca Jožefa iz Jesenic, roj. 13. maja 1919 na Jesenicah, iz matematike. 6. Pristov Viktor, sin posestnika Jakoba iz Hraš. roj. 12. aprila 1919 v Hrašah, iz narodne zgodovine. 7. Rozman Ciril, sin posestnika Ivana iz Brezij, roj. 2. oktobra I9l(i na Brezjah, iz narodnega jezika. S. Urančič-Likar Friderik, sin priv. uradnika Rudolfa iz Kranja, roj. 13. aprila 1918 v Železni Kapli, iz narodnega jezika. 9. Weisseisen Marija, hči služitelja Jožefa iz Kranja, roj. 22. januarja 1918 v Kranju, iz narodnega jezika. 10. Virnik Anton, sin tov. uslužbenca Antona iz Kranja, roj. K), sept. 1918 v Kranju, iz narodnega jezika. 11. Zupan Albin, sin železniškega uradnika Ivana iz Jesenic, roj. 6. septembra 1916 na Jesenicah, iz narodnega jezika. 12. Mlakar Mirko, sin rudarja Franca iz Hrastnika, roj. 14. decembra 1911 v Hrastniku, iz narodnega jezika. (Privatist). III. Zavrnjeni za eno leto: 1. Maučič Vladislava, hči t žel. uradnika Filipa iz Kranja, roj. 24. maja 1917 na Boh. Beli. 2. Miklauc Gertruda, liči tehn. svetnika Pavla iz Kranja, roj. 29. novembra 1918 v Kran[ju. 3. Pintar Ferdinand, sin železničarja Ivana iz Zg. Bitnja, roj. 30. junija 1918 v Zg. Bitnju. 4. Pohar Avgust, sin priv. uradnika Ivana iz Jesenic, roj. 8. avgusta 1918 na Blejski Dobravi. 5. Truden Ivan, sin posestnika Ivana iz Starega trga, roj. 24. oktobra 1919 v Starem trgu. Privatni izpiti Izdelali so: Sprejemni izpit za I. razred: IIupuik Jožef. I. razred: Rupnik Jožef. 11. razred: Pazler Zora. VII. razred: Dermota Leopold, Jelinčič Anda. Dopolnilni izpit iz lotim. jez. V. — VIII.: Šcgan Milan P o p r a v n i izpit ima: II. razred: Urbas Franc iz matematike. XI Uspeh ocenjevanja v prejšnjem šolskem letu - 1936/37 V šolskem letu 19)6/3". je bil končni uspeh po popravnih izpitih sledeč: ■ , | izdelalo je odlično 39 al 5,52®/« prav dobro 145 al 20,44% dobro 362 al 51,27°/« skupaj izdelalo 546 al 77,34«/» ni izdelalo 153 al 21,67«/« izgubilo pravico do rednega šolanja . • . 7 al 0,99«/« Skupaj 706 100% Statistika js-c o S c 3 ! skp.l 172 iO "T5" 05 r~ P5 kO los 36j 05 to > •c 5S 1/3 tfi o »N to CD r<- CD CN 05 7-H l> o o 263 O >A E a» o g 3 00 CD CN rt< tO to CD CN g! T-* iO rt d r* CO r~ 00 Tji CN to tO 1 s >N 1 CN 1 "•* 1 1 00 'S rt H rt N £ T—1 CD VO rt« 00 >o CN 1 o co S .-s O c te-« S 2 £ fctTJ g d ao CvJ 1 1 1 CN (D 'S >Cfl o >N 1 1 CN 1 T—( 1 1 1 tO E rH CN CN 1 to 1 1*H 1 o\ n o. m CO 1 1 1 1 1 1 1 1 ~T~ >o E CA »N 1 1 1 1 1 I | l s S 1 1 1 1 1 1 1 I i o c/l G) a m 03 1 M’ CN Ki CN 1 1 CN T—1 15 s1"- ^?o .M #N >N 1 1 1 ~ 1 1 | T—1 > (D (D E 1 CN tO 1 1 C (D >u 3 ► OJ O 2>(ß d to 1 CN CD CN CN T 3~ O 0) - ^ ® S *j a73 >N 1 'r~' 1 1 CN 1 1 O E 1 1 CN *■" CN 1 o T-^ > O *rt •S d to »O 3 00 05 CN lO CD to lO 05 to 05 to CN l> >co id m rt CA >N S 00 S 05 T* iO I> o — > E o CD 00 O CN !> O lO CD to s 05 CN 00 Tf< o.5-c T3 Ä g* S S) d to »O »o CN 1 T-" T~l 1 ir* g csgo 5 s s ■o” >N 1 ~ 1 1 1 1 1 1 žfB.s E CN »o CN 1 *"* 1 O tH J5 0) rt d r* to M v* vo iO 05 05 »o CD CN lO s 05 00 l> rt bc a> Cfl CX. p >N CD l> 00 CN 05 iO o O t» E 05 O 00 CD O O g lO oo i" CN 05 CN l> >03 3 > S d (0 •** CN CN CD CN CN id 00 tH O a» »o a > O 50 »N CN T—< oo 1 CN oo 1 oo S N E CN 05 r» - lO lf5 l> CD O 5 > V o d to oO 05 § oo ON oo" »o iß č«5— oo CO rt Cfl c > >N iO t>- 00 CN CO - t> S a > a E t> 05 lO I> S CD kO 05 CO oo CN CN T* CN s POJZBH HH HH HH HH HH > HH > > > > fndn^^ II. Statistika ocenjenih učencev ob koncu drugega polletj ac a. vo O CD CN 00 O cu CN CD CN GU O CN O K) CD O O 00 00 CD Statistika učencev po uspehu dne 14. maja za IV. in VIII. razred, 4. junija za ostale razrede CN 00 a oc C/2 CN m vo o m oc O'» 00 00 m m CN a\ oo to VO 00 CN ti 5o to a Q- CN CO Tt< 00 "O D CN a\ oc CN CO CN 00 O CN "O 00 CN CN 00 CN Q. a\ oo m >U CN OO CO a TJ Razglas Velike počitnice trajajo od 29. junija do vštetega 23. avgusta. Disciplinski predpisi veljajo brez izjeme tudi za počitniško dobo. Po določbi ministra prosvete S. n. br. 10.110 od 14. marca 1929. velja to enako za abituriente tudi potem, ko že prejmejo izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prijave za popravne izpite morajo biti vložene do 10. avgusta. Prijava mora bili kolkovan s kolkom za din 10 in s toliko kolki po din 10, iz kolikor predmetov mora prijavljenec delati izpit. Priložili se mora tudi zadnje izpričevalo. Pomanjkljive prijave se ne bodo upoštevale. Prijave za popravne izpite se dobe pri slugi. Popravni izpiti se prično 24. avgusta po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje za šolsko leto 1938/39: dne 1. septembra I. in II. razr., dne 2. septembra 111. in IV. razr., dne 3. septembra V.— Vlil. razr. Pri vpisu mora predložiti vsak dijak zadnje šolsko izpričevalo in pravilno izpolnjeno prijavo, novinci pa tudi krstni list. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 50 (petdeset) din. Pri vpisu je plačati tudi šolnino v gotovini. Višina šolnine se odmeri po skupni vsoti vseli neposrednih davkov. Vsak učenec mora tedaj prinesti k vpisu tudi po- trdilo pristojne davčne oblasti, koliko plačujejo neposrednega davka roditelji (oče in mati) oz. tudi učenec, če mu je davek predpisan. Vrhu tega morajo starši v opombi prijave vpisati in s svojim podpisom potrditi izjavo, da nimajo drugih davku podvrženih dohodkov ali premoženja razen onega, katero izkazuje potrdilo davčne oblasti. Šolnina znaša: Pri letncin davku r,- -IV. razr. V,- Vlil. razr. preko din N00, - do 1.000,— din 75,— din m— 99 1.000,- — do 3.000,— 99 112,50 99 150,— 99 ,, 3.000.- - do 3.000,— „ 150.— 99 200,— „ 5.000,- — do 6.000,— „« 262,50 99 350.— 99 6.000,- - do 7.000,— 300,— 99 400,— „ 99 7.000,- - do S.OOO,— „ 375,- 99 500,— 95 99 8.000.- - do 9.000,— 99 487,50 99 650,— p re p ri letnem davku I.—IV. razr. V.-Vnr. razr ko din 9.000.— do 10.000,— din 600,— din 800,— » 99 10.000.— „ 12.000.— „ 750,— „ 1.000,— » 12.000.— „ 15.000,— „ 1.125,— „ 1.500,— > M 15.000,— „ 20.000.— „ 1.500,— „ 2.000,— > 99 20.000,— „ 25.000,— „ 1.875,— „ 2.500,— 1 99 25.000,— „ 30.000,— „ 2.250,— „ 3.000,— » 9» 50.000,— „ 40.000,— „ 2.625,— „ 3.500,— 40.000,— „ 50.000,— „ 3.000,— „ 4.000,— Preko din 50.000 davka se na vsakih začetih din 1.000 plača še po din 10 več. . Ako imajo roditelji več otrok v šolah, plačajo za otroka v najvišji šoli celo šolnino, za ostale pa polovico šolnine. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so napravili sprejemni izpit, če ne dovrše v 1. 1938. 14 let starosti! Tudi učenci, ki niso prvega razreda izdelali ter izpolnijo v tekočem koledarskem letu 14 let svoje starosti, ne morejo v prihodnjem šolskem letu biti več redni učenci. Tudi učenci, ki so bili po !? 54. zakona o srednjih šolah odstranjeni iz prvega razreda ter se k razrednemu izpitu niso priglasili in izpolnijo v tekočem koledarskem letu 14 let, ne morejo več kot redni učenci ponavljati prvega razreda; delati morajo izpite le kot privatisti. Ob vpisu v V. razred ne sme biti učenec star nad 17. ob vpisu v VII. razred pa ne nad 19 let. Izjemoma sme le kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani spregledati predpisano starostno mejo in to največ do dveh let. Za spregled starostne meje naj se vlože prošnje pri ravnateljstvu že do 10. avgusta, ravno tako tudi prošnje za spregled šolskega okoliša. V okoliš te šole spadajo učenci iz kranjskega. radovljiškega in škofjeloškega okraja. Prijavnice za vpis se dobe pri slugi ali v trgovinah. Vsak učenec mora plačati pri vpisu din 20 za zdravstveni fond. Nadaljnje odredbe bodo objavljene pravočasno na oglasni deski. Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupu jejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig. V Kranju na Vidov dan 1958. Direktor gimnazije. ^/Jot/nt/ttt/eh fQdeeetfti križa na utišan zaim da d//itdn rt tut bi n$.e tli jake in dijakinji', naj prihodnje toisko leto pristopijo k tej plemeniti organizaciji. Wala želja je, da hi hi/a m\a naša mladina o el a nje n n o potlmlatlkn J Vsebina Dvajset 1 et v svobodni Jugoslavije... I. Profesorski zbor ........ H. Letopis zavoda ....... III. Seznam učnih knjig ...... IV. Naloge iz slovenskega jezika ..... V. Šolske organizacije ...... VI. Knjižnice in zbirke ...... VII. Fondi . VIII. Delovanje državne šolske poliklinike IX. Seznam učencev po stanju ob koncu šol. leta X. Privatni izpiti ........ XI. Uspehi ocenjevanja v prejšnjem šolskem letu 1936/37. . XII. Statistika . . XIII. Razglas ... . 3 9 16 22 27 28 34 38 40 41 36 >6 57 6:) POPRAVI! Na strani 20. odstavek tretji od spodaj se mora prva vrsta glasiti: 14. maja se je ob 11.»Ü vsa gimn. mladina udeležila pred sporne- drugi odstavek od spodaj mesto „na“ pravilno „za“. v-«* • v' - <■