PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
LEGGETE
in III e IV pag/na la 10-a puntala della
„Storia del movimento sindacale di Trieste“
del comp. B. Petronio
Leto V - Štev. 289 (1379) P"a pla£ana v sotovini
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, četrtek 8. decembra 1949
Cena 15 lir
Per un congresso di ricoslruzione
dei sindacati classisti
tl Comitato di azione sin-tiicale per la ricostruzione tel sindacati classisti ha ^nciato un appello ai lavo-,atori del Territorio di Trie-II contenuto deli’appello I %lecchia lo stato d’animo e ^volonta o almeno il desi-^io della gran massa di Wafori del Territorio. Lo %ello in sostanza denun-la gravita della situazio-; ** sindacale di Trieste ed j Hica la via ed i mezzi per ^klliorarla. Tutto il conte-i teo deli’appello esprime e prospetta azioni cor-%ondenti alla realta, della Bas ione sindacale di Trie-% Niente vi e in esso da n essere accettato da qual-‘lasi lavoratore preoccupato *°Ra propria sorte, a meno non sia stordito dalla tftone dei servi del capitali-Srno; alcun sindacalista pud bo vare in questo appello toalche cosa non corrispon-iente alla realta dei fatti e conforme alla pratica ‘fodacale.
Ma non e cosi invece ver Mi attuali dirigenti dei Sin-
DAMES 'i. iluctimbia t. I. bo
§|]JA
jilai/nega odbora
Osvobodilne |ronle slovenskega naroda z a Tržaško ozemlje
Seja bo na sedežu tajništva v ulici Ruggero Manna 29.
DNEVNI RED:
■ fiolitično - organizacijsko poročilo, t. OP in občinska vprašanja. J. naši kulturni problemi,
4. sklepi, razne.
Pričetek ob 8.30 zjutraj
tacati Unici. Essi si ostina-to nel persistere in una po-Utica di fazione, settaria e Ver questo disastrosa per i ^voratori. Di fronte alTap-Vello del Comitato di azione Mndacale si contrappone Uri’ irragionevole, assurda 0Vposizione. Vidali, Radich,
Se:
rnilli ed altri dirigenti at-
raverso T«Unita», il «Lano-TcUnita Operaia* anoiano un disperato allar-?*e; mobilitano i propri «at-I vh, diffidano e strepitano I stordire i lavoratori e ^toglierli dai fatti concre ‘ rappresentati dal caratte-j® olassista del manifesto ai Voratori, dalla sua tempe-vita, dalla sua onestd. fronte alla crisi sinda-u Comitato di azione
cosa prospetta ai lavo-^ tori? Chiede che si faccia congresso sindacale con Vartecipazione dei dele-,ati di tutti i lavoratori del-
tftte zone del Territorio in
Sesso della tessera dei S
, " che venga eletta una di-jji°ne della Confederazio-e dei Sindacati Unici del
*fritorio di Trieste, che
%
esta
neo eletta direzione
ta'etta una tessera confede-Jc e carattere territoriale, f ® il congresso sia prepa--° e si svolga con la sin-
1^- volontd di risanare la lj* dei sindacati, l*° a ricostruire fjddcali nella zona A, a ri l ‘‘tare la fiducia nei lavo-K °n, che si svolga cioš sen-
čke sia le forze
j. cecessivi formalismi mu jr1 to piu schietta democra-i1( hroletarla, che sia ripri nldta Tunitd sindacale
%
lc due zone del Territo-
Ou tfž Trieste Tutto cio che 0rre in questo momenta
ldVorat.ori di Trieste per
m-^uratori di fjv-arc forti!
if,a Radich e compagni le d-ho che il Comitato vuo-
k r°niPere Tunitd sindaca-
\!lrcsso sindacale vera
cr Radich chiedcre un
e0e,i(e unitario e democrati-
k S$nifica rompere Tuni-
ratori alla lotta sindacale, che si deve andare da com-pagno a compagno, da lavoratore a lavoratore affinche rinnovino la tessera, affinche paghino un’altra volta i contributi sindacali.
E se esiste questa unitd oggi, mentre non esisteva un mese fa, verche non si farmo un po’ di conti con il «tracotante padronatov, per-che non si impediscono le tante violazioni alle libertd sindacali, perche non si mi-gliorano con la lotta le gra-vissime condizioni dei lavoratori, non si fanno rispet-tare i contratti, non si risol-vono favorevolmente le ver-ienze e non si vincono gli scioperi?
Se non ci sarebbe niene da fare, se Tunitd esistesse Radich potrebbe andare in licema, tranquillo e soddisfat-to della sua opera, cosciente di aver fatto per i lavoratori tanto bene in diciotto mesi di lavoro cominformi-sta. Invece no. Radich si ar rabbia e si stanca, come di-mostrano le sue inviperite righe nella stampa contro i lavoratori che si mettono sotto per raddrizzare la si-tuazione sindacale, e soprat-tutto Radich riconferma anche in questa circostanza la sua avversione a tutto cio che ha di rivoluzionario, di popolare.
Di fronte alle proposte concrete per risanare la si-tuazione sindacale, ancora una volta si risponde con le ingiurie e le jalsificazioni della realta. Si adoperano Te <i,diffide» di iipico carattere po.iziesco e son contenuto falso.
1 lavoratori hanno diritto di chiedersi quali rag.om si oppongono acche si faccia un congresso secondo la li-nea indicata dal manifesto, che cosa sta succedendo al-Tattuale direzione dei Sindacati Unici se essa non e piu capace di avere una propria opinione e di far vroprie parole dfordine comprese ed accettate da tutti i lavoratori?
L’esperienza di tanti mesi ci permette di rispondere in questo senso. Interessi di u-na corrente politica, prove-nienti dal di fuori degli interessi generali dei lavoratori e particolarmente di quelli del Territorio di Trieste, contrariamente alle ba-
Zadušiti hočejo ki se borijo za
glas bolgarskih rodoljubov	Zah
enakopravnost odnosov s SZ
Namen sofijskega procesa je podrediti Bolgarijo Sovjetski zvezi ter zakriti naklonjenost, ki jo je Dimitrov gojil do nove Jugoslavije ter njegovo borbo za enakopravnost med socialističnimi državami
BEOGRAD, 7. — Glede procesa proti Kostovu, ki se je začel v Sofiji, je šef tiskovnega urada pri vladi FLRJ Dedijer podal danes dopisnikom jugoslovanskega in inozemskega tiska sledečo izjavo:
Sofijski proces je y prvi vrsti naperjen proti neodvisnosti in prestižu Jugoslavije. Kakor budimpeštanski proces je bil tudi ta uprizorjen z namenom, da se opravičijo dejanja pritiska, ki so jih sovjetske oblasti odločile ali jih bodo odločile proti Jugoslaviji, ker vse dosedanje metode so se pokazale brezuspešne. Sovjetski voditelji, ki so glavni režiserji tudi tega procesa, uporabljajo že znana sredstva: obdolžiti žrtev njhovega pritiska namenov, ki jih oni sami imajo proti njej. V Sofiji obtožujejo Jugoslavijo, da ogroža neodvisnost Bolgarije in drugih sosednih držav, dočim je dobro znano, da je ravno Sovjetska zveza tista, ki že dve leti skuša z brutalnimi sredstvi podvreči Jugoslavijo svojemu nadzorstvu.
Eden od namenov procesa ie, spraviti Bolgarijo v naivečjo podre’>nost Sovfetske zveze, postaviti bolgarsko vlado popolnoma v odvisnost or"anov NKVD, zadušiti glas bolgarskih komunistov in rodoUubov, ki se borilo za odnose enakopravnosti med Bol^ariio in Sovjetsko zvezo, naiii opravičilo za te*ki gospodarski položaj v Bolgariji.
S svojim pritiskom so sovjetski voditelji onemogočili n. pr. Bolgariji zgraditev njene težke industrije, tako <}a so s tem ohranili Bolgarijo v rolo-žaju zaostalosti, v položaju države dobaviteliice surovin, n--mvnjenih sovjetski industriu ali, kakor se govori v Bolgariji, v noložaui države, k' je orepušeena svoji ivodi »vrtnarske držav"«. Sovjetska zveza je imela podobne namene z Jugoslavijo, toda mi nismo mogli odobriti teh prot;demokra-tičnih ukrepov. Sofijski proces, ima tudi namen ustrahovati v ostalih državah, in posebno v državah evropskega vzhoda, komuniste in rodoljube, ki zahtevajo uvedbo odnosov na podlagi enakopravnosti med njihovimi partijami,
to je med njihovimi državami in ZSSR. Proces proti Kostovu je samo eden od številnih procesov, ki so jih uprizorili v državah evropskega vzhoda. To dokazuje resnost krize, ki jo je povzročilo v teh državah brutalno vmešavanje Sovjetske zveze v notranje zadeve drugih držav.
Glavni obtoženec na sofijskem procesu Kostov je znan kot sovražnik Jugoslavije med in po vojni, kot prvi podpisnik resolucije Informbiroja in kot njen glavni propagandist v Bolgariji, jugoslovanski tisk je že v začetku tega leta objavil dejstva, ki so dokazovala, da je bil Kostov dolgo časa vohun. Ta odkritja je takrat odločno zanikala bolgarska vlada. Kostov, ki se je med vojno prodal policiji carja Borisa, služi sedaj kot slepo orodje NKVD za klevetanje Jugoslavije, da se opravičijo napadal-
ni nameni Sovjetske zveze proti Jugoslaviji, da se obtožijo stotine bolgarskih komunistov in rodoljubov, ki se borijo za pravične odnose med Sovjetsko zvezo in Bolgarijo.
Proces ima posebno nalogo prikriti globoko naklonjenost, ki jo je Georgij Dimitrov gojil do nove Jugoslavije ter njegovo borbo v korist odnosov enakopravnosti s Sovjetsko zvezo. V ta namen so se izmislili monstruozno obtožbo, na podlagi katere naj bi bil iz Jugoslavije prišel ukaz umoriti Dimitrova. Želimo poudariti dejstvo, da je do poslabšanja odnosov med bolgarsko vlado in Jugoslavijo ter do množičnih aretacij bolgarskih komunistov prišlo šele potem, ko so Dimitrova prislili, da je šel v
polno pomanjkanje domišljije uprizoriteljev procesa. Ta proces je samo navadna kopija budimpeštanskega procesa. Namesto Rajka je Kostov, in namesto Lazarja Brankova je drugi bivši jugoslovanski funkcionar, neki Hadži Pančov z običajnimi izpovedbami, ki so se jih naučili na pamet itd. Proces je poln najbolj fantastičnih in najbolj protislovnih izmišljotin.
XXX
Po predhodni siloviti časopisni kampanji proti Jugoslaviji se je danes začel v Sofiji proces proti vohunu Trajču Kcstovu. Ob tej priliki so v Sofiji uprizorili tudi več manifestacij.
Na zatožni klopi je 11 obtožencev; Trajčo Kostov, bivši
Moskvo, kjer je umrl po nekaj-,	D(X^ed3ednik	ter	orga-
mesecnem branju.	nizacijski	tainik	bolgarske	KP,
Metode, ki jih uporabljajo na -----------;-----------------------
sofijskem procesu, kažejo po- I (Nadaljevanje na 2. strani)
V sovražni kampanji, ki jo šovinistično časopisje stalno vodi proti slovenski šoli, se «ol>jektivni» časnikarji neprestano poslužujejo falzifikatov in zmanjšujejo število učencev na slovenskih šolah, pri tem Pa očitajo našim, učiteljem, da imajo, zato da povečajo število učencev, vpisane v katalogih celo neobstoječe učence in dijake. Prav po izreku; ((Reci, da ti ne porečejo))!
Vse to zavijanje in falzifici-ranje pa je mogoče le, ker niso javnosti na razpolago točne in podrobne številke o razredih in številnosti razredov na posameznih šolah ter število učiteljev, ki poučujejo ali so dodeljeni in prejemajo samo plačo na določeni šoli. Ni nam ooznano celotno število italijanskih učiteljev, čeprav vemo, da jih je v Trstu od 340 do 350, ki prejemajo plačo samo za to, da «čuvajo itdlijan-stvo Trsta)). In kako je bilo razmeščenih onih 150 suplentov, ki so bili sprejeti v službo lansko leto in letos? Zakaj ne bi šolske oblasti objavile točne statistike, da dokažejo, da smo mi krivični, če trdimo, da se uporablja ža slovensko šolstvo
Stare formule
se morajo vskladiti s
mednarodnega prava
pridobitvami narodov med voino
Glavna skupščina OZN sprajela resolucijo, ki poziva države, naj do 30. junija 1950 predložijo pripombe k osnutku deklaracije o pravicah in dolžnostih držav • Posebni politični odbor sprejel resolucijo o internacionalizaciji Jeruzalema
LAKE SUCCESS, 7. — Posebni politični odbor je popoldne s 35 glasovi proti 13 in 10 vzdržanimi sprejel parag-af avstralske resolucije, ki izjavlja, da načela internacionalizacije Jeruzalema v odločitvi za razdelitev Palestine predstavljajo pravilno in pravično reši-1 tev tega vprašanja. Nato je odbor sprejel določbo, ki določa varuštveni svet za upravljanje mesta. Nato 50 odobrili paragraf, ki določa meje internacionaliziranega mesta. Končno so izglasovali še paragraf, ki poziva varuštveni svet, naj do bodočega zasedanja Izdela statut Jeruzalema. Francija je glasovala za vse posmezne paragrafe in tudi za celotno resolucijo in tako tudi pet delegacij so-
Nova tekstilna tovarna
v Sežani
V začasnih delovnih prosto-
si programmatiche e alle fi- rih je bila v soboto iveiier o-
.	,	I	tirni-ionn v Covtni nftV3
nalita della tradizione sin
V«« i lavoratori che vi-»te 0 nel Territorio di Trie
%*anno che quest.a unitd
O biti, sanno che i Sin-Utiici sono sfaldati. * la stessa direzione dei
la stessa eUnitd Ope-
lo
e ‘o stesso «Lavorato-prime settimane ktj *corso mese hanno ri-\ ^niente confermato che \Q) ione sindacale d grave,
V- fare un gran
“to
Per riportare i lavo-
dacale classista devono pre-valere ad ogni costo su quel-li dei lavoratori di questo territorio; devono stare al di sopra degli interessi pecu-liari deli’organizzazione sin dacale dei lavoratori. Si ag-giunga il burocratismo in-irodotto nei Sindacati Unici ed aggravato al punto da far perdere di vista ai quadri sindacali persino, le piu ele-mentari nozioni sulla čarat teristica del sindacato. La lotta di classe, i rapporti di forza, gli aspetti della lotta per migliorare le condizioni dei lavoratori di Trieste sono divenuti questioni formati, di «autorizzazione», di priorita, di egemonia. La st-tuazione deli'organizzazione sindacale si aggrava, le con dizioni economiche dei lavoratori sono insostenibill e lo-gicamcntc i lavoratori piu coscienti si fanno sotto per rafforzare le fondamenta delTedificio sindacale, per restaurarlo- Chi non <! cieca-mente cominformista, abbia per caso da fare delle criti che non si faccia sotto, ver-rd respinto, insultato mentre che Tistrumento di lotta va in isfacello.
QtU stanno le princivali ragloni di tanta opposlzione alla mobilitazione delle co-scienze dei lavoratori, al ri-sveglio delle masse passiviz-zate- U11 congresso veramen-te costruttivo e pericoloso forse per qualche dirigente sindacale. pud forse esso rappresentare il pericolo che egli sia obbligato a spiegare certi passivi, certa linea op-portunista? Questo poco con ia per i lavoratori, che di ben altro si preoccupano c vogliono vincere questa re sistenzu passiva delTattuale
(continuazione in Vl.a pag.)
tvorjena v Sežani nova tekstil na tovarna za pletene izdelke, za katero je v Sežani in v okolici vladalo veliko zanimanje, saj je ta panoga dejavnosti v okraju skoraj nepoznana. Tovarna je pričela redno obratovati že 5. decembra 1949 in sicer v dveh izmenah ter bo zaposlila 170 ženskih delovnih moči.
Čeravno stoji Sežana pred vrati Trsta, niso italijanske okupacijske oblasti nikdar posvetile najmanjšo pažnjo za zaposlitev ženske delovne sile, ki se je morala boriti za svoj obstoj daleč od svojih domov, v tujir.i. Nova ljudska oblast pa rešuje tudi take probleme,
ki so jih drugi smatrali za nerešljive, in zgraditev nove tovarne v Sežani je jasen dokaz, da smo v polni fazi socialistične izgradnje.
Otvoritveni slovesnosti je prisostvoval tov. Povh Jožko, načelnik uprave za proizvodnjo pri komunalnem ministrstvu, tovariš Delorenci, poverjenik za industrijo pri Oblastnem odboru za Goriško ter njegov pomočnik tov. Dušan Keber. Delovni kolektiv je pozdravil podpredsednik OLO Sežana ter član okrajnega komiteja KPS tov. Lado Mahnič ter tov. Kobal Ciril, referent za proizvodnjo lokalnih podjetij. V imenu Oblastnega odbora za Goriško je govoril tov. Keber Dušan.
vjetske skupine. ZDA in Velika Britanija so glasovale proti celotni resoluciji. Tako tudi Izrael, skandinavske države in Jugoslavija.
Politični odbor je sineči zaključil svoje delo, ko je sprejel resolucijo o Kitajski, ki so jo predlagale ZDA, Avstralija, Mehika, Pakistan in Filipini. Sprejel ie tudi resolucijo, ki so jo predložile Kuba, Equador in Peru in ki predaja kitajsko pritožbo proti SZ «mali skupščini«. ki bo morala predložiti poročilo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine., razen če ne bo smatrala v tem času potrebno predati to vprašanje Varnostnemu svetu.
O kitajskem vpr-žanju je danes razpravljala tudi glavna skupščina. Sovjetski delegat je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo sodelovala pri preučevanju tega vprašanja ter se ne bo ozirala na odločitve glavne skupščine.
Končno je glavna skupščina s 44 glasovi proti 5 in dvema vzdržanima (med katerima Ju. goslavija) izrekla zadoščenje zaradi sklenitve dogovora med Nizozemsko in indonezijsko lutkovno vlado. Skupščina- je nato sklenila, da ne bo glasovala o ukrajinski resoluciji, ki zahteva umik holandskih čet iz Indonezije.
Včeraj je glavna skupščina z večino 34 glasov sprejela resolucijo, s katero se vse države pozivajo, naj do 30. junija 1950 predložijo svoje pripombe k o-snutku deklaracije o pravicah in dolžnostih držav, ki jo je izdelal posebni odbor, ter k jugoslovanskemu osnutku kakor tudi k dodatkom raznih delegacij.
Jugoslovanski delegat Milan Bartoš je izjavil, da bo jugoslovanska delegacija glasovala j za resolucijo, s katero se vla-
de vseh držav pozivajo, naj nadaljujejo delo za sestavo deklaracije o pravicah in dolžnostih držav. Jugoslovanska delegacija zavzema pozitivno stališče do poročila juridičnega odbora, je dejal Bartoš, ker povojni odnosi med državami zahtevajo, naj se stare formule mednarodnega prava vskladijo s pridobitvami narodov med vojno, ki jo je vodila protihit-lerjevska koalicija, z načeli, ki jih danes številne države ne spoštujejo in ki oporekajo narodom njihovo pravico do enakopravnosti, do svobodnega odločanja in do neodvisnosti.
Ni gol slučaj, da sq male države, članice OZN zahtevale od odbora za mednarodno pravo, naj začne svoje delo s sestavo osnutka o deklaraciji o pravicah in dolžnostih držav. Te države zahtevajo, naj se ta osnutek znova preuči skozi prizmo pridobitev svetovne koalicije v borbi preti fašizmu ter naj se sprejmejo norme o odnosih med raznimi državami, naj Se izvede to, kar je bilo obljubljeno vsem narodom z raznimi izjavami med vojno, od Atlantske karte do listine Združenih narodov. Dr. Bartoš je nato poudaril, da se danes skuša ohraniti mednarodnemu pravu njegov stari pomen in odvzeti šibkejšim državam njihova pravica do enakopravnost; in do življenja v miru. Velike države kažejo glede tega nasprotno tendenco med prakso in zakonitostjo in s tem ogrožajo mir in varnost drugih držav.
Jugoslovanska delegacija se zaveda, da deklaracija sama ne bi bila zadostno jamstvo, da se prepreči napad in zatiranje, dobro ve, da se ne morejo odpraviti z dekretom napadj kapitalistov in vsakovrstne ekspanzi, je. Toda z druge strani je ju-* goslovanska delegacija z reali,
stičnega stališča prepričana, da bo točna pravna ureditev pravic in dolžnosti držav omogočila obsodbo napada, če bi do tega prišlo, ter omogočila mobilizacijo svetovne javnosti proti morebitnemu napadu.
Nato je dr. Bartoš govoril o pomanjkljivosti osnutka deklaracije ter poudaril, da predstavlja jugoslovanski osnutek spo-polnilveni predlog k osnutku izvedeniške komisije.
Padec Munga
se pričakuje v kratkem
Tudi Pajetti se bo zgodilo tako
BEOGRAD, 7. — V rubriki «proti klevetam in lažnim vestem« je današnja «Borba» objavila članek pod naslovom ((Izmišljotine o težkem položaju delavcev v Jugoslaviji«. V članku je med' drugim navedeno, da je član politbiroja KBI Giuliano Pajetta napisal y reviji «Vie nuove« daljši članek pod naslovom »Teror in lakota jugoslovanskih delavcev po Titovi izdaji«.
Pajetta skuša pojačiti znano »teorijo« kominformistov, ki trdi, da je KPJ partija kulakov, degenerirana partija, in skuša dokazovati, kako je KPJ sektaška in da je v niei vedno manjši odstotek delavcev.
Ker pa Pajetta nima za to svojo trditev nobenega argumenta, očita Blagoju Neškovi-ču izjave in direktive, ki jih ta sploh nikdar ni dal. Med drugim namreč to, da morajo sprejeti v KPJ bogate kmete in četnike in to zaradi tega, ker da se je velik del bogatih kmetov med narodnoosvobodilno vojno dobro obnašal, medtem pa ko da so četniki s svojim delom pri obnovi že popravili svoje zločine. To izja-
vo naj bi po Pajettoyem zatr. jevanju dal Neškovič maja meseca 1948 leta. Jasno je, da Neškovič ni niti od daleč kaj takega izjavil. Ni to prvič, da si izmišljujejo izjave, ki jih nato pripisujejo voditeljem KPJ, da bi na ta način lahko oni delali ((marksistične« zaključke. Pajetta skuša na ta način prepričati italijanske komuniste, da se Jugoslavija v ničemer ne loči od drugih kapitalističnih dežel. V ta namen navaja tudi gladko izmišljene podatke budimpeštanske radijske postaje. Po Pajettovem nadaljevanju se ni v Jugoslaviji nič spremenilo, niti se niso izpremenili odnosi, kajti po njegovem obstoj; v Jugoslaviji še vedno kapitalistično izkoriščanje delavstva. Pri tem šc nadaljnje, da vladajo v Jugoslaviji težki delovni pogoji v tovarnah in rudnikih. Tako na primer naj bi se v premogovniku Kolubarskega bazena kopal premog po sistemu »Raub«. ki je zelo nevaren za rudarje in podobne izmišljotine. Zaradi takega ((izkoriščanja« delavcev da narašča opozicija med delavstvom, pravi Pajetta. Taka je namreč želja kominformi-
stičnih «kritikov» in s tem tudi Pajette. Ta voditelj KPI trdi na pr., da so delavci tovarne «T. Markovič« začetkom tega leta organizirali protestno stavko proti povišanju delovnih norm, ker da so vzeli živilske nakaznice. Resnica pa je ta, da v Jugoslaviji ne ve nihče ničesar o tej stavki, še manj pa delavci tovarne Markovič. Znano pa je prav dobro, in to je tudi jesnica, da delavci te tovarne viseko presegajo delovne norme. V tej tovarni, ki je sicer maji na, so proglasili nič manj kot 46 udarnikov. Tako «stavkajo» tudi rudarji v rudniku Kačka in delavci drugih tovarn ter železničarji. Pajetta, ki potvarja resnico, pravi, da v tovarnj cementa v Beočinu ni 50 odst. delavcev doseglo delovnih norm. Resnica pa je ta, da se 194 delavcev lahko ponaša, ker so presegli določene delovne norme.
Končno ni Pajetta pozabil niti petletke. On pravi, da so bili glede petletke dosedaj doseženi ti le rezultati: V Srbiji na pr. da je produkcijski plan za prve tri mesece t. 1. bil uresničen v višini 43 odst. in to v metalurgični industriji, 21
odst. v kemični in 39 v gradbeni industriji. Resnica pa je ta, da je kovinarska industrija uresničila y prvih treh mesecih 92,4 odst. produkcijskega plana zvezna pa 94 odst. Te številke pričajo o uspešn; dovršeni nalogi delovnih kolektivov, ki so morali premagati neskončne težave, ki jih je povzročila ekonomska blokada kominformističnih držav. Vsak pošten človek se vprašuje, čemu naj služijo Pajettovi članki o Jugoslaviji. Brezdvomno je naloga teh člankoy ta, da opravičijo pred kominformi-stičnimi deželami resolucijo Informbiroja in da sj s pisanjem takih lažnih člankov preskrbijo «argumente» proti KPJ in njenemu centralnemu komiteju.
Kljub vsem zaprekam in tež-kočam pa prodira resnica o Jugoslaviji v svet. Ni zgolj slučaj, da so sami čitateljj londonskega lista «Daily Worker» zahtevali, naj Derek Karton, eden izmed takih «kritikov» Kominforma, ne objavlja več gorostasnih laži o Jugoslaviji. Morda se bo isto zgodilo tudi Pajetti, ko bodo italijanski komunisti isto zahtevali od njega.
PARIZ, 7. — Pekinški radio javlja, da je kitajska osvobodilna vojska na južni fronti preprečila nacionalističnim četam možnost umika proti morju, ko je zasedla Jansien na južno-zahodni obali Kvantunga Nacionalistična vlada pospešuje evakuacijo začasne prestolnice Cengtung. V obveščenih krogih izjavljajo, da bo to mesto v kratkem padlo. Medtem je predsednik nacionalistične Kitajske Licungjen prišel z letalom v Ne\v Yorku.
drugačna mera kot za italijansko? To bi bilo sila enostavno, j in če govore oni resnico, bi bila pravda tako i zaključena.
Tudi podrobne številke o učencih so nemara velika tajna. Iz nekega poročila generala Aireya smo doznali, da se je število učencev na italijanskih šolah malo spremenilo, na slovenskih šolah pa število učencev, ki so se vpisali v prvi razred, padlo. Dosti več tako ne moremo zvedeti. Pa recimo, da tudi ta zavita generalova trditev drži (pri slovenskih šolah govori o prvih razredih, pri italijanskih o celoti). Dopuščamo, da je v vojni dobi število rojstev sorazmerno padlo bolj pri Slovencih kot pri Italijanih, zlasti v mestu, ker so Slovenci bili v internacijah, ječah, posebnih bataljonih, v partizanih. Dopuščamo tudi, da pomeni število ezulskih otrok, ki so prišli od vsepovsod, ojačanje italijanskih šol, in končno je tudi nekaj desetin slovenskih učencev prešlo na italijanske šole, bodisi da so starši podlegli diskriminacijski propagandi, ali pa, da so smatrali, da je to nHhova (dnternaciona-listična» dolžnost. Vendar pa mislimo, da je razmerje med številom učiteljstva in številom učencev, na italijanski strani v primeri s slovensko tako, da se gospodje pri šolski in vojaški upravi pomišljajo objaviti celotne in podrobne pojasnjene številke.
Če bi šolska oblast objavila točno statistiko italijanskih in slovenskih šol, bi doprinesla dobršen delež k razčiščevanju vprašanja, ali je sloven-ka šola diskriminirana ali ne. Zanimivo pri vsem tem skrivanju statistike je dejstvo, da je tudi slovenskemu učiteljstvu zabra-njeno dajati informacije o številu učencev, kakor da bi šlo za kako vojaško ali državno tajnost. Naletiš na učitelja, ki ti bo na vprašanje, koliko učencev im.a v svojem- razredu, odgovoril, da tega ne sme povedati, kot če bi vprašal častnika, koliko vojakov inia v svoji četi ali bataljonu. Mislimo, da nikjer na zemeljski obli, razen v Trstu, niso podatki o učencih osnovnih ali srednjih šol špijonsko gradivo. To je možno samo pri nas pod anglo-ame. riško vojaško upravo. Toda tudi s tovrstno diskriminacijo je treba nehati. Sloven ke šole
nimajo razloga, da bi skrivale svoje podatke: prav tako je bilo predlanskim objavljeno «Iz-vestjen, naj bodo statistični podatki o slovenskem šolstvu dostopni ob vsakem času in vsakomur, ki se za našo šolsko problematiko zanima. Prav tako pa bi bilo potrebno in koristno, da se objavi tudi podrobna statistika italijanskega šolstva; tako po štemlu šol, razredov, učencev in dijakov, učiteljev in profesorjev, tudi onih, ki obremenjujejo proračun Tržaškega ozemlja s svojim brezdelnim poslanstvom čuvarjev tržaškega italijanstva. Mislimo, da bi objava vseh teh statistik bila dokaj poučna.
Podatkov pa, ki jih je navajal predvrerajšn-im v občinskem svetu demok Utrnsk, svetovalec Gridelli, in ki so nepopolni, ne moremo smatrati za uradne.
Uardeli sprejel
novega švicarskega
BEOGRAD, 7. — Podpredsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister Edvard Kardelj je včeraj sprejel novega švicarskega izrednega poslanika Roberta Colija. Pri sprejemu je bil prisoten načelnik protokola zunanjega ministrstva dr. Smodlaka.
Včeraj 7. t. m. ob 10 dopoldne je bila seja izvršilnega odbora ASIZZ. Na njej je bilo sklenjeno, da bo meseca marca, ob II. obletnici ustanovnega kongresa ASIZZ
II. KONGRES ASIŽZ
Kongres bo prikazal pomembnost antifašistične ženske organizacije v demokratičnem gibanju Tržaškega ozemlja in njen doprinos k utrditvi istega zlasti po likvidatorskem poizkusu tržaške agenture Informbiroja.
Na svoj kongres se bodo pripravljale antifašistične žene Tržaškega ozemlja s tekmovanjem, ki bo podčrtalo njegovo važnost in bo hratku odraz njihove visoke politične zavesti.
Prihodnja seja izvršilnega odbora bo v sredo 21. t. m.
Iz Italije
RIM, 7. — V rimski pokrajini so začeli karabinerj; na konjih razganjati kmetijske delavce z zemljišč, ki so jih te dni zasedli, Izvedli so tudi nekaj aretacij.
V Modeni so delodajalci ustavili delo v neki livarni, ki zaposluje 100 delavcev. Vodstvo se izgovarja, da je podvzelo ta ukrep »zaradi številnih stavk v zadnjih dveh mesecih«. Sindikati so protestirali proti temu ukrepu tn delavci stražijo pred tovarno.
Italijanski senat je danes odobril zakon, ki določa, naj se v Italiji odpravi legalizirana prostitucija in naj se zaprejo javne hiše. Osnutek zakona je bila predložila socialistična senatorka Angelina Merlin.
Danes so uradno javili na kongresu v Firencah ustanovitev nove stranke »Socialistične združitve«.
Polisho-rianshi
trgovinski dogovor
KUPENHAUEN, 7. - Včeraj je bil sklenjen v Kopenhag-nu trgovinski sporazum med Poljsko in Dansko, Sporazum velja leto dni in sicer od 1. oktobra t. 1. dalje. V okviru tega sporazuma bo Danska u-vozila iz Poljske za 2 milijona ton premoga in koksa.
Še je nevarno
da bo ttna bruhala
CATANIA, 7. Znani italijanski strokovnjak prof. Gioa-chino Eonte je sporočil tisku: «Ni iziključeno, da bo Etna spet bruhala. To bi se lahko V kratkem zgodilo z mnogo večjim in nevarnejšim bruhanjem od zadnjega«.
PARIZ, 7. — Avstralski radio javlja, da je ministrski predsednik novozelandske vlade odstopil ker je laburistična stranka bila premagana na Volitvah.
'*7l
..Messagero Veneto“ in rektorjeva teza
Italijanski s^v.nis.i, ki ,-išej^, v dnevniku «M-SMggeru veue-10» so bili m so vedno boi ( odkritih fašističnih besed kot pa jezuitski diemokris.janski kie-rofašistični novinarji, ki so sicer s fašisti na isti liniji, a vedno skušajo hinavsko zavijati besede v demokratični m krščanski plašč. Zato je tudi to pot, ko gre za Camnuiratovo tezo o neprekinjen suverenosti Italije nad Trža.k.im ozemljem, komentar lista «Mes-saggero venetos mnogo bolj odkrito fašističen od vseh ostalih demokristjanskih glasil italijanske šovinistične reakcije.
«Messaggero venet os enostavno nič več ne verjame. Od marčnih tristranskih obljub bosta minili kmalu dve leti in italijanskih karabinirjev e vedno ni v Trstu. Zato list ne verjame, da bo kaj pomagalo tudi najnovejfe odkritje tržaškega rektorja, čeprav je bilo izrečeno v svečan togi her-melinovim ovratnikom in oh navzočnosti poveljnika cone A «MessaggerO)> se sklicuje rta 600.000 mrtvih in h06? z njimi dokazati suverenost Italije nad Trstom, pri čem°r pa je ro~a-bil povedati, koVko je bilo mrtvih italijanskih vojakov na pr. u Donskem bazenu, kajti tudi tja bo najbrž ItalUn razteg"ila svojo suverenost, ko bo prišel čas za to. Za seda i se le od časa do časa omejuje na proteste proti slabemu pcrtop-i-nju z italijanskimi faš’stcnimi ujetniki s strani sovjetov...
Sicer je od ((Messaagera)) zelo lepo, da je sam uvedel, kako ie rektorjeva teza. absurd-n Včndar pa smo mnenja, da lahko upravičeno pričakujemo, da so sz tudi aMessagaeroni)) ■uredniki mamil nekai naučiti iz naše narodno-osvo^o^Vne borbe, katere pest marsikateri od n-ih okusil Tudi ne verjamemo, da bi h:” tako zelo pozabljivi, da ne bi več vedeli. da je Tal-in v" m o izgubila vatem ko je bila skozi čntr* stoletja nositeUim inšist’onr zastave : l V njenem ;mevg po. bi.jnla {p kTl" no Ahesin*i' koaniji juno*lnviH. Albaniji ftučtii .Onvje*sJ'i zvezi..
Komentar ((Messungera)) va ima vendarle to dobro stran da ob nienrntem braniu rosta ia vadno boli lasno kako -e rel-t.orieva teza naročena Ne
mnr>nmo sl namreč nv's7it: d--ajo ram 1'an-o neriamo v-rič-*oliVtne niene ahsurdno-l, in če hi bil tako -tab juri~t iU tako pelik analfabet, n Politik' kot izhaja iz te teze same.
Knminfnrmisti in Cammaratouo odkritje Amerike
Po dolgem razmišljanju so končno tudi tržaški kominformi-sti napisali pod naslovom »ED ORA SIAMO A POŠTO« cnoko-lonski članek o Cammaratovem odkritju neprekinjene suverenosti italijanske države nad Tržaškim ozemljem. Človek bi mislil, da bodo zavzeli odkrito stališče za ali preti temu najnovejšemu očitno naročenemu manevru italijanske reakcije in zapadnib imperialistov t. j., da bodo rekli:
Cammarata nima prav, ker mirovna pogodba odreja, da je suverenost italije nad Tržaškim ozemljem prenebala 15. septembra 1947 ali pa:
Cammarata ima prav, ker mi mirovne pogodbe ne priznavamo, ker smatramo, da Tržaško ozemlje spada k Italiji, kakor nas učita Komunistična partija Italije in njen generalni sekretar Palmiro Togliatti. Toda tržaškim hinavskim kominformistom takšnih jasnib stališč ni mogoče zavzeti.
Zakaj 7
Zato ker so na liniji priključitve Trsta k Italiji, t. J. na isti liniji kot KP Italije in vsa italijanska šovinistična reakcija pod komando angloamer.ških imperialistov. Po drugi strani pa tega pred tržaškim delovnim ljud-svom še vedno ne morejo in ne smejo za ceno izgube 99 odst svojih pristašev odkrito povedati. Zato tudi ne smejo reči d« imata Cammarata in gen. Airey prav.
Zanimivo je torej kakšen članek so napisali, da bo volk sit in koza cela.
Predvsem pravijo, da je Cam-maratova teza »VER \MENTt DELICATISSIMA«, kar jim spričo njihove zgoraj opisane zagate zelo radi verjamemo. Za prof. Cammarato pravijo, da imajo »S1NCERAMENTE TU, TO IL RISPETTO«, obžalujejo le, da je tristranski predlog od 20. marca 1948 prav tako »PROMESSA DA MARINAI« kot Cammaratova teza. Nato mimogrede povejo, da tržaška zadeva sploh ni važna ampak, da je važna le »LA BANDA DI TITO«, katera pri vsem tem »CERCA DI REALIZ-ZARE I SUOI PIANI DI AG-GRESSIONE« škoda da niso Za dokaz navedli enoinpolurno okupacijo Devinske postaje, s strani OZNE seveda!). Hkrati pa tržaške kominlormtste to Cammara-tovo odkritje Amerike navdihuje s širokngrudnostjo tako da jim
(Nadaljevanje na 6. strani desno zgoraj).
Zadušiti hočejo glas
bulgarshili rodoljubov
I
TRŽAŠKI DNEVNIK
(Nadaljevanje s i. strani.)
Ivan Stefanov Hagimatov, profesor na sofijski univerzi in bivši finančnj minister, Nikola Pavlov, član politbiroje KP Na. čev, bivši podpredsednik državnega odbora za gospodarska in finančna vprašanja, Boris An-donov Kristov, bivši trgovinski predstavnik Bolgarije v Sovjetski zvezi, Cono Stefanov Con-čev, bivši guverner bolgarske narodne banke, Ivan Gevrenov, bivši ravnatelj odseka za industrijo kavčuka pri ministrstvu za industrijo, Ivan Korejev Tu-tev, bivši ravnatelj za zunanjo trgovino Blagojg Ivanov Geor-gijev, bivši svetnik jugoslovanskega poslaništva v Bolgariji, Vasilij Atanasov, bivši predsednik narodnega odbora za makedonska prosvetna društva v Bolgariji Ilija Bajalzaljev. bivši politični šef gradbene skupine pri občinskem svetu v Sofiji. Kostova branj eden od znamenitih bolgarskih advokatov Fufcmedijev, ki je član komunistične partije. Citanje obtožnice se je zaključilo ob 11, nakar je predsednik pozval obtožence, naj podajo »odkritosrčne izpovedi«, kar da bodo upoštevali pri izreku sodbe. Razprava sg je zaključila ob 11.30.
n e
llil USIliZUmiUtjV j Novoizvoljeni glavni odbor bodo U d e I e Ž i I i j Of za nabrezmski okraj
Razgovori
za uhinitev vojnega
stanja z Itlemčjo
WASHINGTON, 7. — Na tiskovni konferenci je Dean Acheson izjavil, da je vprašanje sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo zelo zapleteno, in pripomnil, da bi znalo priti do ukinitve vojnega stanja z Nemčijo šele y prihodnjem letu po dolgih posvetovanjih. Prenehanje vojnega stanja pa se ne sme zamenjati s sklenitvijo mirovne pogodbe, ki je povsem ločeno vprašanje. Acheson je pripomnil, da je po prvi svetovni vojni o prenehanju vojnega stanja z Nemčijo sklepal ameriški kongres. Dejal je dalje, da ima ameriški predsednik možnost na podlagi ameriške ustave z «izvršilnim ukazoma ukiniti vojno stanje s katero koli državo.
Acheson je tudi izjavil, da s-v teku posvetovanja o kitaj skem vprašanju in dostavil, d> je prezgodaj, da bi ZDA seda preučile vprašanje priznanj:) Maocetungove vlade.
V Londonu izjavljajo v zve zi z Nemčijo, da ameriški, bri tanski in francoski izvedene: preučujejo sedaj možnost uki nitve vojnega stanja z Nemči jo. Vendar izjavljajo, da n pričakovati odločitve prec pomladjo.
ne in upori
v Indiji
NEW DELHI, 6. (Tanjug) -5000 delavcev tekstilne industrije v New Delhiju je demonstriralo iz protesta zarad odklonitve tovarniške uprave da bi sprejela na delo delav ce, ki so bili pred kratkim odpuščeni zaradi svojih zahtev da bi se izboljšale delovne raz mere tekstilnih delavcev.
V okolici Amricara, Gurda spura in Kangre (Vzhodni Pendžap) so se uprli kmetje ki odklanjajo plačilo visokih zemljiških rent fevdalnim mogotcem. Kmetje se odločno upirajo policijskim oddelkom, ki so jih poslali, da bi z nasiljem zatrli upor. Proti fevdalcem so se uprli tudi kmetje pokrajine Asam.
Mm hiMnfce v Slovenili
3EOGRAD, 6. — Letos so v )venlj’i zgradili ali povečali velikih bolnišnic in zdrav-ivnih zavodov ter številne njše ustanove.
Sedaj se y Ljubljani gradi jvečja jugoslovanska poli-nika, ki bo med najmnder-šimi v Srednji Evropi. Tudi drugih krajih Slovenije so •adili nove bolnišnice. Po-mo pažnjo so posvetili pro-iberkuloznim zavodom. V tani so v 6 mesecih zgradi-veliko bolnišnico za zdrav-nje tuberkuloze, ki razpola g 170 posteljami. V St. Pena Krasu bodo v kratkem >rli novo bolnišnico za zdrav-nje 1 ostne jetike.
Stavka v alomsKem mestu
Stavka uslužbencev TELVE traja že 14 dni - Na Uradu za delo pogajanja v zvezi z zakonom št. 200, ki ga je izdala Vojaška uprava - Industrijski delavci še vedno
v borbi za svoje pravice - Danes bodo imeli svojo skupščino tiskarski delavci
V soboto 10. t. m. stopijo v protestno stavko državni uslužbenci Tržaškega ozemlja, ki bodo na ta način dokazali svojo solidarnost z državnimi uslužbenci Italije, kateri niso mogli kljub odločni borbi doseči uresničitve svojih zahtev-Stavka bo trajala 12 ur ter se je bodo udeležili vsi državni uslužbenci razen železniških delavcev, ki so izjavili, da sicer soglašajo s protestno stavko, da pa se je ne bodo udeležili, kot je bilo to določeno na njihovi zadnji skupščini.
Pričele so krožiti vesti, da so se uslužbenci TELVE naveličali stavke ter da so nekateri izmed njih že pričeli z delom. Stavkovni odbor, ki vodi protestno stavko, katera traja že 14 dni, izjavlja, da so te vesti naresnične ter da stavkajo še vedr.o vsi uslužbenci, ki so pripravljeni svojo borbo celo nadaljevati, dokler jim vodstvo ne bo uresničilo njihovih upravičenih zahtev. Res pa je, da je zaposlenih pri TELVE še nekaj stavkokazov, ki vodijo delo v nekaterih oddelkih; toda tudi število teh se je na poziv stavkovnega odbora delu odre-
klo ter se pridružilo borbi vseh uslužbencev TELVE.
Pogajanja, ki jih vodi vodstvo TELVE s sindikalnimi zastopniki so ostala še vedno brezuspešna. Čeprav so zahteve uslužbencev TELVE bolj kot upravičene in je bila njihova upravičenost tudi že dokazana, vztraja vodstvo pri svojem prvotnem zadržanju ter r.oče nič čuti o kakršnem koli povišanju plač ali po izboljšanju delovnih pogojev.
Ker traja borba uslužbencev TELVE že toliko časa, bi bila dolžnost sindikalnih organizacij ukreniti vse potrebno, da se borba zaostri do take mere, da bo vodstvo končno prisiljeno lopustiti ter priznati upravičenost zahtev svojih uslužbencev. Prepričani smo, da bi s poostreno borbo, ki bi privedla do po-oolne prekinitve vsakega obratovanja, uslužbenci TELVE nrav gotovo preje dosegli pravično rešitev spornega vprašanja. Nadaljevanje takšne borbe, kot jo vodijo uslužbenci že 14 dni, bo pa privedlo do tega, da se bo marsikdo borbi odpovedal ter pričel iz strahu pred represalijami ponovno z de-'om, kar bi seveda samo škodi-'o interesom vseh uslužbencev TELVE.
V torek so se vršila na Uradu ■a delo pogajanja v zvezi z novim zakonom Vojaške uprave št. 200, ki predvideva nove ikrepe glede izplačevanja mezd uslužbencem v dneh, ki jih od-'ovorne oblasti smatrajo kot nolpraznike.
Kot smo izvedeli se je večina zainteresiranih strank strinjala z novim zakonom, med-em ko so bili odločno proti njemu zastopniki trgovinske Uroke, ki bi bili s tem zakonom najbolj prizadeti. V dneh, ki jih odgovorne oblasti smatrajo kot pol-praznike morajo navadno uslužbenci trgovin delati; zato nastaja vprašanje, kako naj bodo plačani ti uslužbenci za svoje delo, ki ga vršijo v zgoraj omenjenih dneh? Glede rešitve tega vprašanja si seveda niso edini zastopniki sindikalnih organizacij in delodajalci. Zato so sklenili, da nada-ljujeio s pogajanji, ki bodo morala končno rešiti to zamotano vprašanje. Združenje indu-strijcev je v zvezi s tem vprašanjem javilo, da bodo vsi delavci prejeli redno plačo; vsem tistim delavcem pa, ki bodo v teku današnjega dne zaposleni, bo moralo vodstvo podjetja izplačati še posebno doklado.
Danes se bo vršila skupščina tiskarskih delavcev, ki vodijo še vedno pogajanja za rešitev spornega vprašanja. Naši čita-telji se bodo gotovo še spominjali, ko smo v našem časopisu pisali o tem, da je bil do-sežen sporazum glede nove delovne pogodbe zg tiskarske delavce, ki predvideva rešitev raznih zahtev te kategorije delavcev. Ta sporazum so podpisali tudi delodajalci sami. Toda ko je prišel čas, da bi določbe nove delavne pogodbe tudi v praksi uveljavili, so se pojavile težkoče, ki so.privedle do zaostritve položaja. Delodajalci danes nočejo priznati upravičenosti teh določb ter smatrajo kot veljavne še vedno določbe stare delovne pogodbe. Proti takemu postopanju se seveda odločno borijo tiskarski delavci, ki so sklenili, da bodo na današnji skupščini določili smer nadaljni borbi, ki jo bodo vodili za uresničitev svojih upravičenih zahtev.
FURLAN JANKO, Sernpo-laj; PERTOT SLAVKO, Nabrežina; KANTE SLAVKO, Praprot, MILIC OSKAR, Sa-lež; TINTA IVAN, Devi i; PETELIN LINA, Cerovlje; OSIC MALKA, Prečnik; KRAVANJA JOSIP, Vižo-vlje KOJANEC MILAN, Nabrežina; HUSU MILAN; FUKS JOSIP, Nabrežina; SVAB MARIO, Sv. Križ; TRAMPUŽ ANTON; GRUDEN JOSIP, Samatorca; GRUDEN GIZELA, Nabrežina; SKRK JOSIP, Trnovca, MILIC IVAN, Nabrežina; LEGISA LEOPOLD, Devin; LEGISA EMIL, Vižovlje; MILIC FRANC, Slivno; PERNARČIČ ANTON, Medja vas; GRILANC KAREL, Salež; GORJAN MARIJA, Sesljan; KOŠUTA RUDI, Sv. Križ; KOCMAN MILENA, Salež; KRALJ IVAN; LEGISA OLGA, Sempolaj; ADAM MATILDA, Nabrežina-postaja; SONCE MARIJA, Sv. Križ; OBAD JANKO, Salež; SI-MONETTA IVANKA, Zgonik; LEGISA IVAN, Medja vas; KOŠUTA ANGEL, Sv. Križ; KARIŽ VLADIMIR, Sv. Križ.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
Volivna komisija ■ druga izdaja
Dolgočosno razpravljanje - Prihodnja seja v sredo ob isti uri
Sinočna seja občinskega sveta y Miljah je bila tako dolgočasna, da je več kot polovica občinstva zapustila dvorano že med sejo. Navzočih je bilo 27 svetovalcev.
Na dnevnem redu je bilo razpravljanje pravilnika sej občinskega sveta. Suhoparno so naštevali razne paragrafe in številke zakonov in predpisov. Le tu pa tam so se oglašali vedno isti svetovalci in se spuščali v malenkostne opazke in popravke, tako da je imel občinski tajnik mnogo opravka z brskanjem po zakonikih-
Ko se je bližala predpisana ura določena za vsako sejo, je občinski tajnik opozoril svetovalce, naj bi prešli zaradi nujnosti k izvolitvi volivne komisije.
Svetovalec Ljudske fronte tov. Hrvatin je v zvezi s tem predlogom opozoril občinski svet in župana, da je bila volivna komisija že izvoljena na izredni seji 2. novembra, ki je bila popolnoma zakonita in sklepčna. Na tej seji, kakor smo že svoj čas poročali, so
DAK R1DGE (Tencssee), 7.
Neka važna osebnost komi e za atomsko energijo je eraj izjavila, da se je stavka
00 delavcev zaposlenih pri vnih delih in pri gradnjah,
se je začela v ponedeljek ečer, nadaljevala včeraj. Ob->ja pa možnost, da se bo ivka raztegnila in da bo na
način paralizirana obnova ,vih inštalacij S atomskem estu Oak Ridge.
Člani komisije za atomsko iergljo in predstavniki priza-rtih sindikatov so se včeraj stali, da tl napravil; konec avki, katere pravi vzroki ni
1 Je povsem znani. Eden od avnih vzrokov naj bi bilo •otestno gibanje, ker go zavalili delavce, ki niso vpisani
sindikate.
Včeraj so se ponovno nadaljevala na Uradu za delo poga-ianja med predstavniki združenja ir.dustrijcev ter med sindikalnimi zastopniki glede vprašanja Izboljšanja delovnih pogojev ter povišanja plač vsem industrijskim delavcem. Kljub temu, da trajajo pogajanja že več časa, niso mogli niti na tem zadnjem sestanku doseči zaželene rešitve Pred časom Je že kazalo, da bo prav to sporno vprašanje lahko rešeno v doglednem času. Naenkrat pa so predstavniki združer/ja in-dustrijcev izpremenili svoje stališče ter postali nasprotni rešitvi vprašanja v korist industrijskih delavcev.
MDON — V britanskih a smatrajo, da bo spor FLRJ in Madžarsko o anju reparacij, ki jih je arska prenehala plačevat' la vij i, verjetno predložen
FoMovala sla se na delu
Včeraj popoldne ob 18,15 so na ortopedski oddelek glav.ne bolnišnice pripeljali 271etncga težaka Maria Kogoja s Šalita Gretta 6. Kogoj je zaposlen v pristanišču pri razkladanju to. baka na račun pristaniške ukrcevalne družbe Scaramel-11. Med delom ga jo zadel tovor tobaka. Pri tem je Kogoj odletel na tla in dobil poškodbe na rami poleg drugih zlomov kosti. V bolnišnici bo moral ostati 21 dni.
Na III. kirurški oddelek so včeraj sprejeli 541etnega mizar-ia Antona Novella iz Milj. No. vello se je nied delom na pomolu Fratelli Bardiera v delavnicah civilne policije vsekal v nogo s sekiro.
V NEDELJO 11. DECEMBRA OB 10. URI BO MATINEJA V KORIST »NOVOLETNE JELKE« V GLEDALIŠČU «FENICE» V TRSTU
SNEGULJČICA
Spisal: PAVEL GOLIA — Režiser: MILAN KOSIČ Scenograf: JOŽE CESAR Osebe: Sneguljčica - Neva Lipovčeva; Kraljico - Angelca Sancinova; Meglica - Tea Starčeva; Maršal - Ernest Z ega; Poveljnik straže - Julij Guštin; Lovec - Srečko Košir; Vitez - Silvij Kobal; Paž - Elza D’Ambrosi; Eriče, razbojnik -Božo Podkrajšek; Frače, razbojnik - Stane Raztresen; Čarobno ogledalo - Lelja Rekarjeva; Dvorjanke - Zlata Rodo-škova, Štefka Drolčeva, Ema Starčeva, Vera Remčeva; Prvi škrat - Elza Barbičeva; Drugi škrat - Gracijela Stoka; Tretji škrat - Inko Starc; Četrti škrat - Majda Novak; Peti škrat -Neva Cok; Sesti škrat - Nora Jankovič; Sedmi škrat - Tatjana Uršič; Dvorjan - Anton Požar; Medvedek - Zorko Ščuka; Soloplesalka - Anica Zerjalova. • Dva medveda, pet zajčkov, štiri meglice.
Plese naštudirala: Olga Gorjupova - Pesem škratov napisal: Božo Podkrajšek - Skomponiral: Karel Boštjančič - Kostumi: Sonja Mikuletič - Lasulje: Draga Pahor - Odrski mojster: Ferdo Kokošar - Sepetalka: Palma Novak - Inspicient: Julij Guštin - Razsvetljač: Vittorio Cattelani.
Prodaja vstopnic v petek in soboto pri potovalnem uradu «Adria-Express», ul. F. Severo 5 b, vsak dan od 8. do 12.30 ter od 16. do 18. in eno uro pred predstavo pri blagajni gledališča.
OF III. OKRAJA
proslavila VI. obletnico AVNOJ-a
V dvorani gostilne #Pri Gregorju« so se sinoči zbrali številni tovariši in tovarišice III. okraja k proslavi VI. obletnice ustanovitve AVNQJ-a.
V začetku je tov. Miro Ravbar orisal težkoče, s katerimi so se morali tedanji voditelji jugoslovanskih narodov boriti, da so se iz vseh krajev okupiran« domovine lahko sestali v Jajcu in postavili temelje bodoči ljudski državi. Poudaril je tveganost zamisli, ki je šla za tein, de se še na tedaj osvobojenem ozemlju in kasneje v novi državi sprejmejo revolucionarne smernice v političnem in socialnem življenju Jugoslovanskih narodov, čeprav so na takšno početje takratni zapad-ni zavezniki Ul kakor smo kasneje seznali, tudi Sovjetska zveza, gledali z nekakim pomilovanjem,
Ravno iz tega, je dejal govornik, pa se da- razbrati dale-kovidnost tedanjih voditeljev narodno-osvobodilne borbe, ki so se zavedli, da se je najhujša borba prav za prav šele začela. tako n S' bojnem kakor na političnem polju. ker je šlo za ureditev in za priznanje nove države. In danes, po šestih le-
tih od ustanovitve AVNOJ-u in po resoluciji IU, nam postajajo ukrepi Vodstva CK KP, LF in glavnega- Itaba, sprejeti ho-
vembra 1943. leta, vse jasnejši in mnogo razumljivejše poslanstvo AVNOJ-a v zgodovini jugoslovanskih narodov. Kajti z AVNOJ-em je bilo u3tano\lje-no vodstvo, ki je izročila oblast ljudstvu.
Po izvajanju tov. Ravbarja, ki je bilo sprejeto z navdušenim odobravanjem, ste nastopila mlada recitatorja iz pionirskih vrst. Majdiča Colja je podala Hudalesovo «Ko legel je na vas večer«, ki je marsikomu privabila solze v oči, mali Vojko Cesar pa se je moško postavil z «Omladinsko». Ob klavirski spremljavi Vrabčeve je solistka Slavica Batistuta zapela Simonittijevi skladbi »Talcem« in «Pomlad», Uspelo pro-slavo je zaključila Majdiča z Grudnovo »Svobodo« in žela, kakor tudi ostali izvajalci, obilno priznanje prisotnih.
Zimovanje Planinskega društva Trst
PDI pripravlja tudi letos za svoje člane in prijatelje zimovanje, ki bo tokrat v Kranjski gori. V skladu z nameni in nalogami društva in še posebej z načeli sodobne, ljudske telesne vzgoje, bo to zimovanje zajelo tako izurjene, kakor še posebej ostale mlade smučarje na tudi starejše planince, kolikor se dejansko bavijo s smučarskim šoortom in obče zimskim planinstvom.
Zato bo letos v naše zimovanje sredi vzhodnih Julijskih šnikov in sten vpletena vrsta zimsko-šoortnih prireditev: dva smučarska tečaja, za izurjene smučarje in za začetnike, nč-kaj kra'ših smučarskih izletov ter zaključna smučarska tekmovalna prireditev pod vod-tvom strokovnjakov, več občih in strokovnih predavanj delno s skioptičnimi slikami in filmov. Organizirana bo tudi domača smučarsko planinska zabava.
V udobnem Domu pod Prisojnikom in priključeni vili ((Spominčici« bodo vsi prostori v glavnem rezervirani za tržaško zimovanje, ki bo trajalo 10 dni. od 27. dec. t, 1. do 6. januarja p. 1. Poskrbljeno bo za poDolno oskrbo za vsakega udeleženca v centralno zakurjenih sobah z vsem sodobnim komfort-om, z dobro izdatno hrano. Potovanje bo organizirano s posebnim d'rektnim železniškim vozom. Odhod iz Trsta 26. t. m. predvidoma opoldne, povratek 6. januarja predvidoma okrog 22. ure.
Prijavni in plačilni P°8°ii s° zelo ugodni. Prijave do 12. t-m, oDoldne v čevljarni Gec v Rojanu (Trg Tra i Rivi) in pri Transalpini ul. Settefontane 3, kjer so na razpolago tudi vse potrebne informacije. Ker je število udeležencev glede na prostore v zimovališču omejeno jn je ,zimovanje namenjeno posebej mladini, bo imela poslednja prednost udeležbe, vsi ostali pa so vabljeni, da se čim-prej prijavijo.
1 italijanski šovinistični svetovalci, socialisti, demokristjani in republikanci zagnali tak hrup in trušč ter zapustili dvorano, ker je predstavnik Ljudske fronte govoril slovensko in prečital resolucijo proti ukazu VU štev. 183. Na tej seji, ki se je kljub temu nadaljevala in je bila zaradi zadostnega števila svetovalcev sklepčna, je bila izvoljena vo-iivna komisija sestavljena iz samih kominformistov.
Kominforinlstični župan Pac-co je bil takrat zelo užaljen, da so ga svoji bratci zapustili; ni se mogel potolažiti, zato je skoval nov načrt, energično potezo parlamentarnega diplomata, ki hoče na vsak način obdržati tesne, prijateljske veze s svojimi političnimi ((nasprotniki«.
Eh, Pacco, to ti je mojster! Sposoben mož »altro che Togliatti, Nenni o Saragat«. Učenec vreden vrlega mojstra Vi-dalija. V svoji mali republiki zna tako previdno in spretno voditi barko, da so v njej složni in si nasmejano stiskajo roke najhujši reakcionarji, italijanski šovinisti, predstavniki bur-žoazijg in »načelni internacio-nalisti« kominformističnega kova. Gliha vkup štriha, je star pregovor, ki Velja popolnoma za miljskega župana in njegovo sodrgo, še posebno ko se gre za škodovanje slovenskemu življu.
Sam sebi dopadljivi župan Pacco je poudarjal, da predlaga izvolitev nove volivne komisije, ker hoče, da bodo v njej predstavniki vseh političnih skupin. Toda izid volitev ni potrdil te županove demago-ške laži. V volivno komisijo sta bila izvoljena namreč dva kominformista (Postogna Gio-vanni in Rumen Giuseppe) ter dva demokristjana (Po3togna Amelia in Crevatin Ermanno).
Stvar dogovora pač in ((sodelovanja« — manjši s« morajo pokoravati d mokristjanskemu mogotcu v Trstu kot v Miljah. In kominformistični Pacco je temu mogotcu zvesti sluga.
Prihodnja seja bo v sredo ob 19.30.
ObSni zbor prosvetnega društva S Jenko
Slovensko prosvetno društvo «S. Jenko« bo imelo svoj redni občni zbor v torek 13. decembra t. I. ob 20.30 v ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1.) Otvoritev; 2.) porrčda: a) tajnika, b) blagajnika; 3.) poročilo nadzornega odbora; 4.) volitve; 5.) razno.
KOLEDAR
Qledaii6ce - 'dtino* - 'Radio*
Četrtek 8. decembra
Brezmadežna D. M.
Sonce vzide ob 7.33, zatone ob 16.20. Dolžina dneva 8.37. Luna vzide ob 18.34, zatone ob 10.27. Jutri petek 9. decembra Peter, Savica
SPOMINSKI DNEVI
1832 je bil rojen Bjoernstjern Bjoernson, veliki norveški pisatelj.
PROSVETNA DRUŠTVA
Lutkovna predstava. Prosvetno društvo «Oton Zupančič« priredi danes 8. t. m. ob 11 dopoldne v svojih prostorih, ul. Molin a vento 158, lutkovno predstavo. Bo dosti zabave za naše male, pa tudi za velike. Zato vabljeni vsi !
Na nogBmelno lekmo v Firence I
Odhod bo v soboto 10. t. m. ob 20. uri z AVTOBUSOM izpred potovalnega urada ADRIA-EX-PRESS, ul. F. Severo 5 b.
URADNE OBJAVE
Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor XXXIII na II oddelku, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 25. oktobra 1939 do 28. novembra 1939. Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, se mora obrniti do 22. decembra t. 1. na odsek za pokopališča v ul. Teatro št. 5, III, soba 43. Po tem roku ne bo več dovoljen prekop.
Prav tako naj svojci do tega roka dvignejo pogrebne znake pokopanih sicer ostanejo last občine.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 8400, papirnati šterling 1550, telegrafski dolar 668, dolar 660, švicarski frank 155, 100 francoskih frankov 162, avstrijski šiling 22, zlato 990.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti našega soproga, očeta, tasta in nonota. Lepa hvala vaščanom, darovalcem cvetja, godbi, pevcem iz Boršta in g. župniku, žalujoči družini Bak in Žagar.
ZDRAVSTVENI PREDPISI ZA PRODAJO KRUHA
Mestni občinski zdravstveno -higienski urad opozarja prodajalce kruha na župansko odredbo z dne 19. 11. 1949, ki prepoveduje prodajo kruha osebam1, ki imajo v prodajalni opravka z denarjem. Odredbe se je treba držati, ker se bo proti kršiteljem postopalo po zakonu (čl. 344 zakona o zdravstvu).
Nočna služba lekarn
De Leitenburg, trg Sv. Ivana 5, tel. 6924; dr. Praxmarer, trg Unitč 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24. tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Rojan), tel. 29.690; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo.
Sledeh hlVinz
ki je piinesel lani prvič
novoletno jelko
je že naznanil svoj prihod. Skrbite za darila, ki jih bo pripeljal s seboj. Cim več jih mora biti in taka, da bodo imeli o-troci koristi od njih.
Darujte, da bo dedek Mraz lahko ugodil njihovim potrebam!
SMRTNA NESREČA V TOVARNI STROJEV
Deset minut je zadostovalo in preskrbeli so si 9 ur
Govornik je zatem očrtal pomen zgodovinskega dogodka v Jajcu za Jugoslavijo in njene narode po 1946. letu. CepTav je bil prospeh in napredek socialistične države v dobrini meri zavrt zaradi nepoštene politike Sovjetske zveze, bo Jugoslavija prebredla tudi te ovire in, kakor kaže. potegnila za seboj še druge upornike, ki nočejo nasedati lažeju IU In nasilni politik) močnejšega. Dokaz temu so vedno številnejši pristaši nove Jugoslavije, njene politike In socialistične poti. Tak dokaz je celo nocojšnja proslava, na kateri se je dalo ugotoviti dokaj več ljudi kakor na lanskoletni,
Urar Mario Ferluga iz ulice Costalunga 214 ima trgovinico v veži poslopja št. 9 v ulici Cesarp Battisti. Bilo je včeraj popoldne med 14. in 20. uro, ko je Ferluga za deset minut zapustil lokal. Da ne bi jemal ključev s seboj, jih je enostavno pustil v ključavnici y vratih trgovine. Teh deset minut njegove odsotnosti pa jc bilo že preveč, V tem času so namreč bili že pripravljeni tatovi, ki so takoj obrnili ključe v ključavnici in v naglici pograbili to, kar jim je najprej prišlo pod roke. Odnesli so 8 zapestnih ur, ki so bile razstavljene v izložbi. Ko se je Ferluga vrnil v svojo trgovino, je kajpada ugotovil, da ga jc med tem časom nekdo «obiskal». Svojo površnost je mladi urar drago plačal. Policiji, ki je takoj prispela v trgovino in začela stikati ali so morda kje prstni odtisi, je funt povedal, da so mu zmanjkale prav tiste ure, ki jih je imel on v komisijski prodaji od zlatarjev grosistov. Skoda, ki jo Je utrpel znaša 80.000 lir in sploh ni krita. Policija je razpredla mreže, da tatove izsledi.
Tudi 171etni Graziano Bres-san z Lonjerskc ceste 8 je sporočil policijski postaji v ulici Cologna žalostno vest. Iz mehanične delavnice Venanzl v ulici Torricelli 3, so mu neznanci ponoči 6. t. m. odnesli kolo vredno 25.000 lir. Nepoklicani gostje so prišli v delavnico s pomočjo ponarejenih ključev.
ški oddelek. Mati, ki jc otroka spremljala v bolnišnico, je pojasnila, da se je fantek Izmuznil njenemu nadzorstvu in skakal po stopnicah v IV. nadstropju v hiši št. 946 pri zgornjem Sv. Ivanu, kjer stanujejo. Otrok, se je smukal toliko časa okrog ograje, dokler ni padel skozi odprtino. Velika sreča je bila, da se je otrok pri padcu ustavil v spodnjem III. nadstropju, in sicer ob ograji. Kljub temu pa Je pri tem dobi! Monica nekaj ran po glavi, zaradi katerih bo moral ostati v bolniški negi 10 dni.
Nekoliko potresa
li ttteoa nadslropla ie padel
Včeraj ob 13.30 so piipelja-11 z rešilnim avtom v bolnišnico malega Fulvia Monico, katerega so sprejeli na III. kirur-
V zgodnjih jutranjih urah, je včeraj marsikomu pokvaril spanje neprijetni trzljaj, ki je prav pri temeljih zamajal tržaške stavbe. A ne le to. Vsem onim, ki ob tej uri še niso spali, se je potres najavil s primernim podzemskim brkljanjem, napovedujočim močnejši sunek. In sunek je bil v resnici krepak. Nekatere hiše je dregnil s tako silo, da so še nekaj trenutkov po tresljaju cingljali obešeni lestenci in steklenina po omarah.
Razen nekaj odpadlega ometa in običajnega poplaha pa ni napravil večje škode. Potem ko rfi utegnil zmetati na kup niti onih nekaj nestabilnih zidin, ki jih je zapustilo bombardira-j nje, bi se dalo soditi, da se je potres nemara javil le kot odmev siciljskega ognjenika, ki se je po dolgem času prat) o teh dneh zopet lotil kaditi pipo miru.
Potresomeri tukajšnje geofi-zlčne postaje so beležili sunek ob 2.44. Središčna točka je bila oddaljena okrog 00 km od Tr sta,
V kni*narni Štoka ie naorndaj »slovenska risanka"
Gotovo je, da vzame šolski otrok in dijak raje v roke zvezek ali risanko, če sta lepo opremljena. Na to je gotovo mislilo založništvo knjigarne Stoka, ko je izdalo lično risanko, ki je v poplavi te vrste šolskih potrebščin, ki so čestokrat zelo neokusne, prava izjema. Lahko bi jo pa imenovali «slovenska risanka». Na nevsiljiv način namreč seznanja mladega risarja z vrhovi slovenske slikarske umetnosti, Na prvi strani platnic so v vogalih upodobeni slikarji Jcrsip Tominc, Janez Šubic, Ivan Grohar in Rihard Jakopič. Na četrti strani platnic pa so kratki podatki o upodobljenih Slikarjih. Tukaj bi lahko pripomnili, da bi se založniški stroški skoraj ne povečali, če bi bil še za Subič i in Groharja dostavljen vsaj po en stavek. Pri morebitnem ponatisu založnik tega ne sme opustiti Kiju b tej pomanjkljivosti pa slovenskim učencem in dijakom toplo priporočamo to risanko, ki si jo lahko nabavijo v knjigarni Stoka, ulica Milano št. 1.
Pretepači iz bara Rubino pod ključem
Ponoči 6. t. m. je spet v starem mestu, in sicer nu trgu Cavana, prišlo do pretepa. Prizorišče spopada je bil bar Rubino. Iz neznatnih razlogov sta se namreč začela kregati brata Turco Karlo in Turco Albin. Slučajno je bil tam neki policijski agent, ki je skušal pre* napeteže umiriti.	Za	zahvalo
pa je policist dobil nekaj krepkih in dobro pomerjenih udarcev. Policija, ki je nato prišla v bar, je zvedela,	da	je bil
vzrok pretepa nek Luka, ki j(-užalil Turca Karla. In iz tega jq nato nastal splošen pretep. Policija seveda ni vrgla puške v koruzo, čeprav	ob	svojem
prihodu ni več našla	bratov
Turcov.
DANAŠNJI ŠPORTNI SPORED ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO
Nogomet
Igrišče v Izoli ob 14 Arrigo-ni-Umag; Igrišče V Brtognili ob 14.30 Brtonigla-Piran.
Odbojka
Na stadionu «1, maj« ob 0 Dijaški dom-Dijaki, ob 10 No-v‘nnrji-Dijaški dom, ob 10.30 Novinarjl-Enotnost, ob 11 Novi* narji-Bazovlca,
Delavec Scherl Avgust
padel po stopnicah in se ubil
Pol osmih zjutraj je bilo, ko je 64-letni delavec Scherl Au-gust doma iz ul. Vespuvci 6 stopal po stopnišču glavnega poslopja v tovarni strojev Sv. Andreja, kjer je bil zaposlen. Naenkrat se je Scherlu spodr.s-snilo. Verjetno je bilo krivo makro stopnišče, ki je postalo naravnost spolzko zaradi blata. Scherl, ki je bil tedaj prav na vrhu stopnišča se ni utegnil prijeti za ograjo. Nesreča je hotela, da je padel po 13 stopnicah, dokler n; obležal nezavesten ob vznožju stopnišča. Ves ta čas je nesrečnež butal z glavo po stopnicah.
Prisotni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, odnesli so ga v tovarniško ambulanto, od koder so poklicali rešilni avto Rdečega križa Na žalost pa je bilo vse to že prepozno, kajti preden je prispel rešilni avto s zdravniškim o-sebjem, je nesrečnež Že izdihnil, Potem ko so Dač ugotovili smrt in ko sta sodnija in policija izdali dovoljenje, so pokojnikovo truplo odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer bo truplo na razpolago sodnim oblastem pri obdukciji.
V znak žalosti, so delavci tovarne strojev prekinili z delom za četrt ure in se tako oddolžili spominu pokojnika.
**♦
Včeraj ob 13. popoldne so položili v mrtvaško kapelo truplo 70-lelnega starca Josipa Venerizze iz ul. Veltro 9. Pokojniku je namreč včeraj o-poldne postalo slabo prav na vogalu Istrske ceste z ul. Ri-volta. Starček ie tam Izdihnil, ker ga je zadela srčna kap.
Tričetrt na 9 zvečer ne moremo trditi, da je pozna ura, ko so mogoče kateri koli romantične In kriminalne dogodivščine. In vendar je ob tej url doživel 55-lctni. Italico Sta fetta iz ul. Porta 2 nič kaj prijetno dogodivščino. Mož je namreč z mirnimi koraki pešačil go ul. Sv. Anastazija. Brezskrbno je brundal sam s seboj, ko mu je naenkrat zastal dih. Pred seboj je zagledal moškega, ki mu je naperil samokres na prso. Prvi trenutek zmede je prešel in Stafetta je videl, da lma opravka s starim znancem 53-letnim Josipom Placen-linijem iz ul. Vlttoria 4. Tn Je brezpogojno zahteval 525 tisoč lir nazaj. To vsoto je namreč svojčaa posodil Piacentini Stafetti,
Dne 7 .decembra 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok, urr.rlo je 11 oseb in porok je bilo 4.
Poročili so se: trgovec Pegan Luciano in uradnica Lauricella Clelia, uradnik De Bartoli Mar-co in gospodinja Devecchi Este-rina, policijski agent Danieli Giordano in šivilja Moretti Gen-tile, pomorščak Cocchi Alberto in gospodinja Fantin Isollna.
Umrli so: 60-letni Chieco Antonio, 68-leni Zupin Giorgio, 60-letna Matussi Vanda por. Vol-chieri, 76-letni Bonnes Rodolfo, 51-letni Catalan Mario, 88-letna Degli Ivanissevich Ana, 50-letnl Meniš Giacinto. 52-letni Sche-rianz Carlo, 62-letna Gabrielli Ana, 61-letni Hacl Antonio, 20-letna Veri Amorina.
SLOVENSKO l\l A K 0 U l\i 0 Ol.IiDAI.IŠČE
za Tržaška ozumljc
Danes 8. t. m. ob 20. ud gostovanje v gledališču
v Kopru
s komedijo Ostrovskega
Donosna služba
združena s proslavo 4IM*£ nice umetniškega delovanja tov. Angele Rakarjeve.
Prav tako je bilo dejanje na višku in je morda bilo vse napravljeno za katastrofo, je posegel vmes deus ex machi-ne. Slučajno je mimo dveh vozila emergenza s policijske postaje v ul. Caprin. Brez posebnih komplimentov so naložili oba moža na avto in ju z vso naglico odpeljali na policijsko postajo na trgu Dalmazia. Tu se je začelo zasliševanje. Stafetta je ponovil, da mu je Piacentini grozil s samokresom, ker j« hotel, naj mu vrne staro posojilo. V dokaz tega so policisti položili pred inšpektorja samokres. To orožje ni niti zaslužilo ime samokres, kajti bilo je zarjavelo in sploh neuporabno orodje. Služilo bi kvečjem le otrokom, kadar se gredo Indijance. Piacentini, ki jg bil naravnost skrušen, je priznal svoje dejanje, obenem se je opravičeval, da je to zagrešil v obupu, ker se je bal, da ne bo več videl svojega pol milijona lir. Na vsak način pa je dodal, da se kesa tega kai je storil. Stafetta jc pokazal tudi dobro voljo. Svečano je obljubil, da bo v treh dneh vrnil posojilo, Obenem pa je dodal, da ne misli tožiti Pia-centinija. Temu je inšpektor priporočal, naj v bodoče urejuje svoje zadeve z zakonitimi sredstvi. Potem, ko sta se pomirila, sta oba moža mirno zapustila policijsko postajo in se odpravila domov.
Nesreča na delu
Pri ziaunju hiše ž,ettinijc Paola v Miljah se je včeraj popoldne ponesrečil 45letni zidar Muro Nikolaj domu iz Paulara (Videm), ki je trenutno nastanjen v Miljah v prenočišču gostilne Risorta. Ranje. nega zidarja, katerega so pr -peljali v bolnišnico z rešilnim avtom, je spremljal njegov sovaščan zidar Fausto Gasperi. Tu je zdravniškemu osebju povedal podrobnosti o nesreči, k' je zadela njegovega tovariša. Muro je namreč delal na verandi, ki se dviga 7 m nad dvoriščem. Med delom pa mu je nenadoma postalo slabo, ker je delal prav za prav na robu verande, ki še nima ograje. Padel je na dvorišče in si pri tem prizadejal zelo resne poškodbe. Rane ima na glavi, dalje zlomljeno desno zapetje, notranje poškodbe in živčni pretres. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo moral ostati v bolnišnici najmanj mesec dni.
Daruj za novoletno jelko/
13 tovarišic in tovariSN ((Primorskega dnevnika« 72.500, neimenovani 10.0w> Gerk 100, Drobnig 200, Pe‘‘‘ kan Stanko 500, Zenone Pečar Miroslav 200, Giorgiuk
Lidio 100, Možetič Emil
lOOj
Scherillo Armando 100, B°is° 100, Košuta 100, SreberiM 200, Lukač 100, Lisandrelli lou> Sancin Maks 50, Drasič 50, De' bernardi 50, Klun 50, V^tU Guerrino 100, Anici 50, Metal' lio 35, Giacomin 50, Rizzard 50, Vatovac 35, Scrignari 59, Belič 50, Marsich 50, MožetiC 50, Keber 50, Flego Mlad«* 100, Flego Ivan 100, Princ
rio 50, Tonelli Giovanni
100;
Pohlen 50, Coceani 50, BesS1 50, Suman 50, Živec 50, Samec 50, Andreassi 30, Latis® 50, Mozetič Aleksander 200.
SSSilSADIO
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih vato*® 240 m ali 1250 kc) ČETRTEK 8. 12. 1949
6.30: Jutranja glasba. 6.45: ročila v ital. in objava spored«-7.00: Napoved časa - For°5'*a,c
slov. in objava sporeda.
7.15:
Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta. 12.30: De Falla: TJ ' rogelnik - simfonična suita. 1- ■ Poročila v ital. in objava SP0*, da. 13.00: Napoved časa - P0^roc, la v slov. 13.15: Poje slovens^ vokalni kvintet. 13.45: Našim * 1 nam v ital. 14.00:	Igra	Stoj?
Stenovič s svojo kapelo. I’1 .
Pregled tiska in poročila v 14.45: Pregled tiska in por0.,i, v slov. 17.30: Aktualna polit'i-“
vprašanja v ital. 17,45:	^	T.
glasba. 18.00: Od «novih ak0r' dov« do danes, samospevi Osk«r-
ital-
je Deva. 18.20:	Iz	skladb Be’
dricha Smetane. 18.45: Feljton
slov. 19.00:	Glasbena	medigr*
19.15: Poročila v ital. 19.30: .NJ* povgd časa - poročila v sl«' 19.45: Poje pionirski zbor Kamnika. 20.00: Poročila v ftr ščini. 20.15: Chopinove sKlMB 20.30: Slušna igra v slov. Revija plesnih orkestrov /Kje, Iz slovenske glasbene f^-gili 22.00: Iz življenja jugosldV**^^. narodov v ital. 22.20: Beett'0’,,^ Simfonija št. 8 - nato lahk«
SlOV-
23.05: Zadnja poročila V 3 j;: 23.10:	Objava	sporeda. * Lg
Plesna glasba. 23.30: UaldJ'«' oddaje.
KINO
Verdi: 16.00: »Tristan in Richard Wagner.
Rossettl. 15.30: «Veliki borec"-^ Excelslor. 15.30: «Zene in b|sc B. Grable.	, \u
Fenice. 16.30: «Dvoje 1*	40 45:
vaja dramska skupina in «Družlna v oblakih«.	s
Filodrammatico, 14.30: G°5" hermelinom«,
...-------------  B.	Grable...	f01i,
Adua. 16.00: ((Nevihta nad P
Alabarda. 13.30:
«Prehod severovzhodu«, Spencer ..-m, Armonia. 14.30: «Trije kava
Walt Dlsntv.	B-
Azzurro. 14.30: «Načrt smft> ’
Cameron.
Belvedere. 14.30:	»Okrva
arena«, H. Bogart.
vljen®*
Garibaldi. 14.00: «Na srei
brni
re-
ki«. Errol Fl.vnn.
su:
žnji#>
Ideale. 15.00: «Trgovec s W. Beery.	pt<„
Impero. 14.00: «Ridolini Italia. 14.30: «Glasba na obi« Nelson EUdy. ___________„	gOtrd6*	i
Kino ob morju. 16.30: Pratra«.
Marconi. 14,30: «Rdeča hiša« Robinson.
el*
Massimo. 13.45: «Hudičeva ba», Michey Rooney.
Novo Cine. 14.00: »Pustoiovs^
na Pacifiku«. . . _mag(J
Odeon. 14.00: ((Slavolok z Radio. 16.00: ((Čudež žv°b°y ‘ (t Savona. 14.00: «Kalifornija»> Durbin,	r,„ov7'
Venezia. «jama sedmih gr c(j-Viale. 13.30: «Potepuh na ir
skem dvoru«.	,e
Vittoria. 16.00: ((Zvezdnica
javi«.
Vittorio Veneto. 1430: bavnlh pisem«, W. Hoide'
Ud'
Sni ličarji!
Izkoristite izlet nn
bi ti e n
v dneh 24., 25. in 26. dece»>
ibf*
,tov»r
Vpisovanje pri vseh Pb { j, nih uradih do 10. decembra
Za informacije in p^vpR®^®’ obrnite na ADRIA-E ul. F. Severo 5b, tel.
Izlet v
Ljubljano
24. in 25. decembra
,v»I'
Vpisovanje l>ri v’c*1J^ra t- * nih uradih do 10. dccembr
S«
Za Informacije te
obrnite na ADRIA *;	29-243'
ul F. Severo 8 b,
PORSKI DNEVNIK    -------------
ISTRSKI DNEVNIK
,W-.................   -----   ...-:-
ODftUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I.; - TEL. 70
f novem delovnem letu
iOOO ur prostovoljnega dela
tini zbor sindikalne podružnice avtopodjetja Adria v Kopru
\ %o okrašenem prostoru [ jo in popravijo spodnje dele.
It lastne menze so se 2. de-Jtoa t. 1. zbrali člani sindi-podružnice avtopodjetja 'fc* V Kopru. Občnega zbo-* ie udeležilo 55 tovarišev, «tm to so ostali 17 opravi-*voj izostanek.
Jfedanji tajnik tov. Argen-«i'ei je pod&i zanimivo po-'0 o delovanju podružnice ■rtu 1949. Tako je navedel, » njeni člani — mehaniki ’ ivlli ogrodje prikolice z stnimi deli. Nadalje so tli motor GMC in Fiat Prav tako so popravili av-7*^1 tipa Balilla 508, razu-vse to n& prostovoljni
y
•fli varnosti so sindikali-Mdrie® svojo garažo ograda postavili stojala, s ka-dvignejo avtomobilske 'Pf, da jih lahko namaže- ;
Ob delavskem prazniku 1. maja in Za proslavo H. kongresa STO-ja so ob vhodu postavili dva stebra, primerna za okrasitev in za postavitev slavoloka.
Poleg tega, da je podružnica montirala napravo za prho, ki je bilS' za zdravje in higieno delavcev nujno potrebna, so člani izvedli dve zbirki, s pomočjo katerih so nato kupili dve darili, in sicer eno za maršala lita ob njegovem rojstnem dnevu, drugo Pa v počastitev II. partijskega’ kongresa.
V organizacijskem pogledu je bila sindikalna podružnica »Adria« delovna, saj je imela 10 množičnih in 15 sindikalnih sestankov. Njeni mlajši čir ni so ustanovili nogometno moštvo, ostali pa šahovski krožek.
Podružnica je skrbela za raz-
PIRAN
%m BONIFACCIA ANTONA
in neomajnega borca za delavske pravice
Mo ni poznal v Piranu in 7°ttci markantne osebnosti, 16 ie skrivala v skromnem ?ailjem nastopu Antona Bo-J^cia. To je bil borec za pdo, kasneje odločen an-?*‘st, ki je za svoje preboje mnogo pretrpel, ki !e svojih nasprotnikov ni
«1.
Bonifaccio je izkazal Jo razredno zavest že v ča-, ^kdaj vsemogočne Avstriji Med prvo svetovno vojno, Jo Pomenil nepremišljen ali nepremišljeno izu-u19 beseda smrtno obsodbo, jy kot mornar nekdanje L^ijske vojne mornarice že Ij*. 1517 dvignil v Kotoru i Prapor kot znak in sim-Coči kmetsko delavskega ta a- V tedanji Rusiji je b.f'' komaj prvo zrno bolj-IjjTf, ko je Bonifaccio ho-^Jcjati isto zrno v naj-Jdbnejšo organizacijo, in avstrijsko vojno mor-eo. Upor med mornarji, *a je on zasnoval, je bil ^.veliko znamenje bodoče °e delavstva, ki je napo-s koncem narodno osvo-_jne borbe.
politično opredelitev tov. jltaccia je značilno to, da ,*ot dotedanji socialist po ijtanitem kongresu itall-J^ske socialistične stranke J5 1921 v Livornu, ko je ta H^ka stopila na pot refor-^a, iz nje izstopil in po-,, clan Komunistične parti-9lije.
°t klenega in pravega in-
lfHai
1Cl°na:ista ga ie leta 1922 'Bivši fašizem preganjal. °n zaradi tega ni klonil, ^legovo podtalno delova-interese malega in za-|, nega človeka je bilo ču-K®ovsod, kjer se je gibal.
sile
%
in borbenosti je
u(- - tudi prj ustvarjanju ,'rjevanju ljudske oblasti a ‘rskem okrožju. Resolu-»nfr
ij, J dni spravila v negotovi’ ‘°da takoj na to je spo- I Bartolomeju ob 14. Adrija po-
tormbiroja ga je le za
ranskih ladjedelnicah je tov. Bonifaccio dajal vedno zgled prvega delavca in še nedavno je dobil častni naziv udarnika.
In ta borec in intemacio-nalist pravega kova je legel včeraj v Piranu v zemljo. Ogromna množica ljudstva iz Pirana in okolice je dokazala, kako je bil pokojnik spoštovan. Okolj 20 vencev je pokrivalo njegovo krsto, delegacije vseh množičnih organizacij so se poklonile njegovim manom, v črnino zavite rdeče zastave so se kljub žalosti ponosno dvigale v počastitev v vsakem oziru doslednega tov. Bonifaccia.
V imenu mestnega komite ja Partije za Piran se je poslovil od pokojnika tov. Giachin Bruno, za okrajni komitet KP pa sta spregovorila poslovilne besede tov. Knez Ivan in tov. Maraspin Jurij. Vsi trije so prikazali lik pokojnika, ki ga Je bila sama žavfest razrednega borca, in ki ,bo še dolgo zgled nam
vsem, ki bomo posnemali njegovo, samo'v korist skupnosti namenjeno, delo.
Ob koncu je ves civilni pokop zaključila godba iz Pirana s tem, da je zaigrala pokojniku v zadnjo čast »Internacionalo«. Ko so se sklonile še zastave in je ljudstvo za trenutek stalo v pozoru, ko je zemlja prevzela zemske o-stanke tov. Bonifaccia Antona je marsikogar pretreslo do ganjenosti.
za
Skupina A.
Na igrišču Sv. Lucije ob 14 Portorož - Arrigoni B. Meduza B . Aurora B v Kopru ob 10. Olimpia - Piran B v Bertokih ob 14. Rdeča zvezda - Partizan v Ankaranu ob 14. Sv. Bartolcmej . Strunjan v Sv.
Beosnovanost vseh kle-očitkov nasproti KPJ cp STOja. Niti za las ni I 1 iz svoje nekdanje pra-l|u *,i ter je nenehno do !|.a svojega življenja so-i| z našo ljudsko oblast-j; 4 našo Partijo.
navaden delavec v pi-
čiva.
Skupina B.
Novi grad - Dajla ob 14 v Novem gradu. Umag B - Brto-nigla B v Umagu ob 14. Buje -Materada ob 14 v Bujah. Se-get . Salvore v Segetu ob 14. Vilanija - Nova vas v Vilaniji ob 14.
vedrilo in obzorje svojih članov tudi s tem, da je organizirala' 4 izlete, in sicer v Ljubljano, na Bled, na Reko in v Zagreb. Skrbela Pa je tudi za prostovoljno delo: V tem letu so njeni sindikalisti napravili nič manj kot 4.200 prostovoljnih delovnih ur, in sicer v Kopru samem in y nekaterih okoliških krajih. Ta velik doprinos pri udarniškem delu je razviden iz tega, da ima sindikalna podružnica «Adria» samo iz tega leta 10 udarnikov.
Tov. Argenti Karel je nato poročal o delovnem načrtu, ki so ga sindikalisti «Adrie» odobrili za leto 1950. Iz tega je razvidno, da bodo njeni člani dvignili prostovoljno delo na 5.000 delavnih ur. Pri tem so se odločili, da bodo povečali odstotek splošnega produkcijskega načrta za 50%.
V socialnem pogledu imajo v programu otvoritev nove menze. Izboljšali bodo prho. izvolili 4 delavske nadzornike in delovne komisije.
V času. ko se bo izvrševal produkcijski načrt, bodo sindikalisti «Adrie» organizirali 15 sestankov, pri katerih bodo diskutirali predvsem o najbolj praktičnem načinu izvedbe načrta. Predvidenih je tudi okoli 20 izključno strokovnemu študiju posvečenih sestankov. V ostalem je predvidenih za leto 1950 nekaj nad 90 sej, sestankov in zborovanj V ta namen bodo pripravil; tudi primeren sedež za urade sindikalne podružnice Upravo pa bodo pod-vrglj večji kontroli samo zato. da bo delovala brezhibno.
Ea dvig samoizobrazbe članov podružnice bo ustanovljen marks:stičen krožek,, knjižnica in tako imenovani rdeči kotiček. S tem v zvezi bo prirejenih vsaj 30 političnih predavanj. Za spoznavanje sindikal. problemov bo organizirala podružnica 12 množičnih zborovanj. V programu je tudi 10 poučnih izletov y Jugoslavijo, ki bodo prav tako dvignili duševno obzorje naših sindikalistov «Adrie».
V športu bo pospeševala podružnica nogomet odbojko, lahko atletiko in šah. Organiziranih bo veg prijateljskih tekem, samo da se bo zbudilo med sindikalisti čim večje zanimanje za sornoizobrazbp.,,
Po končanem referatu tov. Argentija se ie vnela živahna diskusija, v katero so posegli nekateri tovariši Izvedene so bile volitve novega odbora, ki bo imel nalogo izvesti ves navedeni delovnj načrt.
t------
Knncr
ve, smrti in ooroVe v mesecu novembru
Rodili so se.- Tuli Dušan, Orlando Marino. Cernecca Gian-franco, Rosaz Graziella, Cunia Zvezdana, Jerman Zvezdana, Marzari Peter, Udovič Anton, Cenzo Clavdio, Čebokli Zdenka, Kavrečič Stojan, Deponto Nerina, Kocijančič Edi, Dsftra. di Armando, Lonza Laura, Savič Jadran, Mučič Sonja, De-grassi Rosanna. Benvenu Giu-liana, Garziera Nevio.
Umrli so: Schipizza Marija, vd. /attovan), Babič Ivanka vd. Bernardi. Gunjac Giacomo, Zetto Karolina, vd. Berzolini, Star Jožef.
Poročili so se: Šofer Cernecca Umbert in delavka German Frančiška, šofer Urbanac Peter in šivilja Cossič Pierina.
BABIČI
Delavci in ne špekulanti
Ut) imajo prednost v avtobusu
|j?aS! pasi jc mnogo delav-S<J zaposleni pri raznih IStL. v Kopru. Zaradi po-stanovanj so pri-
■S«
“i da se vozijo na delo
z avtobusom, ki vozi pt^ Marezige - Iioper in
‘do je, da je to vsako-1 Potovanje za delavce 0 A poleg tega, da zgu--Čakanjem in prevozom D i. Bebnem dnevno tudi ‘j nevšečnosti pa v zadnjem času
.. -----j,..,-,	ki se
\}a vsak način z dobro If, 4 °dpraviti. tfk	postaji te proge, in
[ji "■Marezigah, sc namreč
K’
> "n
M 21
asti
‘ ua še nadaljnja
h.
Ponedeljkih nabere
tkoo, posebno žensk tV° zasedejo ves avtobus ['d , Pustijo le malo Pro~ VUj? Potnike, ki vstopajo %l 'dinjih postajah. Vas •J* iJn naslednja posta-■;»»} e*igami, in kljub te-K e Ce sedaj zaporedoma U, ^e!jka zgodilo, da de. iV, katerimi je tudi ne-V ti . 0u. niso dobili proti n^*°b«au in so mm ali Uihhftototi pot do Kopra da so zaradi s precej!-
na delo
njo zamudo, ki je v škodo posameznega delavca, kakor tudi skupnosti, ker slednji recimo eno uro ni delal. Ca upoštevamo, da se pripeti vse to ne samo enemu delavcu, marveč številnim in da se podobna zamuda ponavlja, potem lahko izračunamo, koliko trpi s tem delo, skupna proizvodnja in podobno.
Vsakdo bi dejal, da ukdor imej pride, prej meljes i„ da so potniki po bodts; tudi žene v Marezigah upravičeni, če zasedejo prve prostore in s tem avtobus. Res je to, toda potniki in zlasti potnice iz Ma. reziu se ne peljejo morda v Koper ali kam drugam na obče koristno delo, temveč njihov cilj je običajno Trst. Tega potovanja jim zopet nihče ne brani, vendar je res, da tamkaj nimajo opravila, ki bi bilo vsaj malo v zvezi z občo koristjo. Zaradi tega je treba priznati tistim potriikom, ki uporabljajo avtobusno progo Marezige-Koper za to. da gredo tja na delo. da imajo pred-nost na avtobusu Nedopustno bi bilo, da bi ljudska oblast uvajala na ta način prometne zveze da se jih bodo posluževali ljudje, M imajo na srcu samo zasebne koristi in ki ho-
dijo po špekulativnih poteh, požrtvovalni delavci pa, ki do-prinašajo toliko za dvig sploš-nega gospodarstva Istrskega okrožju, naj bi pa hodili peš in prišli že precej izčrpani na svoje delo. —- V tem pogledu pričakujemo (zboljšanja.
Na tem mestu dostavljam iz vzgojnega stališča: še sledeče: Dogaja se, da sedijo v avtobusu na široko sami mladi ljudje, starejši, bolniki, invalidi, mnogokrat matere z otroki v naročju pa morajo stati. To se pripeti ne samo na naši domači avtobusni progi, mar-, več tudi drugod. V bodoče pri. čakujemo od teh mladih, da se bodo umaknili in ponudili sedež potrebnejšim Po mojem, če bi tega ne storili, ali celo ne hotel, storiti, bi moral imeti prevoznik pooblastilo od oblasti, du lahko določi sedež starim ljudem, materam z otroki v naročju’ zlasti pa invalidom, Ugovor ((jaz sem tudi plačal sedež» ne sme držati, ker so v takšnih primerih prizadeti interesi sedeža potrebnih potnikov vsekakor bolj važni, kot pa udobnost zdravega fanta in dekl-ta Poleg vsega gre za vprašanje splošne oliket
F. B.
Oebtoucmjs iHlQ m ploham
b C * letnega lumlmik&ga debuanja dng el& tlak alf eue
Danes S. decembra ob 20 uri bo v gledališču v Kopru gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Trsta s komedijo v 5 dejanjih ((DONOSNA SLUŽBA«, ki jo je spisal Aleksander Nikolajevič Ostrovski.
Ob tej priliki bo tudi proslava 40-letnega umetniškega delovanja igralke Antjele Rekarjeve.
Prodaja vstopnic bo eno ure pred predstavo pri gledališki blagajni.
Velike priprave za novoletno ielho
Po vseh vaseh in mestih so na delu odbori za čim lepšo proslavo otroškega praznika, novoletne jelke.
Vse pripravlja že sedaj zavoje, igrače in druga darila, ki bodo razveselila nais najmlajše. Naši otroci pa ne bodo prejeli samo teh daril. Vsaka vas in mesto pripravlja tudi spored za kulturno prireditev, kjer bodo vsi malčki lahko prisostvoval; tudi drugim darovom, ki so mogoče še več vredni, kot zavoji, igrače in sladkarije. Prisostvovali bodo odlomkom iz tistega kulturnega življenja, katerega so nam bili črni okupatorji vsega oropali, To pa je velika pridobitev, ki naj jo prav za ta dan občutijo tudi najmlajši.
V Kopru in Bujah bo otroke čakalo še drugo presenečenje. Pripravljenih bo več kotičkov, kjer bodo prikazan; razni
prizori iz gozdnega življenja. To bo v obeh mestih na glavnih trgih.
Prav tako bo dobro pripravljen otroški sejem, kjer bo za otroke polno igrač in sladkarij.
V zvezi z novoletno jelko bo tudi Teden matere in otroka od 26. do 31. decembra.
Pripravljalni odbor za novoletno jelko je do sedaj prejel obvestila, da je bilo v ta namen položenih v Istrski banki na njegov tekoči račun že več prispevkov. Tako je «Istra-Pre-rad» poslal 10.000 din, avtopod-jetje «Adria» 2.000 din, kavarna «Loggia» 2.000 din, VUJA, nabrano na proslavi praznika FLRJ, 9.315 din, oddelek za industrijo pri Istrskem OLO v Kopru 220 din.
Vsi malčki bodo na dan novoletne jelke občutili, kako veliko skrb posvečajo danes vse množične organizacije prav njim, ki so rojeni v časih velike osvobodilne borbe — za svobodne ljudi.
Novoletna jelka
Prihodnjo nedeljo 11- decembra bodo vsi krajevni odbori za otroško novoletno jelko izvedli po vaseh in mestih nabiralno akcijo. Pri tej priliki bodo nabirali tako prispevke v živilih, blagu kot tudi v denarju.
Glede na to prosimo in pozivamo vse ljudstvo, naj se oddolži, čeprav na še tako neznaten način s primernim darom za naše malčke. Vsakdo od nas naj se zaveda, da imamo nad 7.500 otrok v starosti od 3. do 14. leta, katere želimo obdariti. Nobeden od njih ne sme ostati praznih rok, saj bo ta dan njihov največji praznik. Naša moralna dolžnost bodi, da pripomoremo po svojih močeh, da uspe ta dan čim lepše, zavedajoč se, da je ravno mladina tista, v katero polagamo vselej ves up za bodoči napredek narodov.
Nekatere vasi že pridno zbirajo prispevke. Tako so nabrali v mali vasici Glemu 467 dinarjev v gotovini in precej živeža. Marezige so že danes prišle do zbirke v znesku 2.330 din. in Socerb nekaj nad 1.000 din.
Naj ne bo med nami nikogar, ki bi odklonil prispevek za otroško novoletno jelko.
reooa o oni mi
V zvezi z odlokom istrskega okrožnega ljudskega odbora z dne 4. 5. 1949, ki predpisuje obvezno oddajo sena vseh pridelovalcev, ki posedujejo živino, ali ki pridelajo več sena kakor ga potrebujejo zase in ki so dolžni oddati previške posebej pooDiascemm poojeijem, izdaja okrožni kmetijski oddelek s tem sledeča navodila:
1.) Vsak lastnik, ki nima ži-
vine, ali ki ima stalno količino sena, ki presega njegove potrebe, je dolžan takoj prodati to količino sena svoji pristojni kmetijski zadrugi po aoiocenm vezanih ali prostih cenah.
2.) Kmetijske zadruge in podjetje «lstra - Prerad« so pooblaščeni, da odkupujejo vse razpoložljive količine sena.
3.) Kmetijske zadruge so dolžne s količino sena, ki so ga odkupile v svojem okolišu sporazumno s krajevnim ljudskim od-
borom zadostiti predvsem potrebam obdelovalnih zadrug in o tem obvestiti okrajni odsek za kmetijstvo.
Ostale količine sena ostanejo na razpolago okrajnim zadružnim poslovnim zvezam, katere razdelijo seno soprazumno z odsekom za kmetijstvo v prvi vrsti obdelovalnim zadrugam in državnim posestvom.
4.) Okrajni kmetijski odseki so dolžni obveščati okrožni kmetijski oddelek o poteku odkupa in delitve sena.
5.) Najstrožje je prepovedana vsaka oddaja sena privatnim potom. Zaradi tega naj okrajni odseki za kmetijstvo izdajo v ta namen točna navodila krajevnim ljudskim odborom in poveljstvom narodne zaščite, da se na ta način prepreči vsaka špekulacija.
Šahovske beležke
Tekma4urnir šahovskega društva v Kopru je v polnem teku. Igralna dneva sta ponedeljek in četrtek. Danes 8. t. m. zaradi gostovanja SNG in proslave 401etnice umetniškega delovanja ANGELE RAKARJEVE turnirske igre ne bo. Igra se zvečer v klubu VUJA ali po dogovoru na poljubnem mestu in ob poljubnem času. Rezultate je treba prijaviti turnirskemu • odji tov. Kermavnerju Borisu.
GORIŠKI DNEVNIK
.	-	-	  -	-	- ---- r-    ■■■-■■■ - 1	■'	    '	'P«
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRiMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 - II.; TEL. 11-32
Izključitev zastopnika slovenskih partizanov
zahtevajo kominformisti pri ANPI-ju
Sumiva zveza z reakc onarnim časopisjem - Besede in dejanja pri delu In zaščiti naše narodne manjšine
Včerajšnji «Messaggero Ve-neto» je prinesel vest, da je pokrajinski odbor ANPi na svoji seji dne 4. t. m. sklenil izključiti iz svoje organizacije člana pokrajinskega odbora in zastopnika slovenskih partizanov tov. Dornika Ladi-jS.
Obrnili smo se v tej zadevi do tov. Dornika, ki je podpredsednik s pokrajinskem odboru ANPi in ga prosili za pojasnila, ki jih v nas’ednj m priobčujemo:
Res ie bila dne 4. t. m. seja glavnega odbora ANPI, katere pa se je udeležilo samo 6 članov od celotnega števila 26 odbornikov. Poleg teh je bilo prisotnih še nekaj predsednikov krajevnih organizacij. Glavna točka dnevnega reda je bil napad na tov. Dornika in na slovenski odsek partizanov. Napad so sprožili in vodili informbi-rojevci pri KPI.
Urad za likvidacijo. Najprej so hoteli vedeti, zakaj deluje urad za likvidacijo bivših partizanov. Podpredsednik Dornik jim je povedal, da je delovanje tega urada potrebno in koristno za slovenske in italijanske partizane, ker italijanski tovariši v naši pokrajini niso doslej ničesar ukrenili za pomoč partizanom. Poleg tega pa niti glavni odbor, niti kdo drugi doslej ni zahteval, naj s; ta urad likvidira, kgr bi se st' -r lahko zgodilo.
Za do Ulično linijo obrekovanja
Nato so nekateri odborniki zahtevali, da bi morali slovenski partizani in-njihov zastopnik obsoditi Jugoslavijo in svoje tovariše v smislu informbiroja.
ANPi je partizanska organizacija v Italiji, katere člani lahko pripadajo različnim strankam in po njenih pravilih ni potrebno, da se izrečejo za informbiro. Ce pa kdo obsoja nastop Jugoslavije proti informbirojevcem, bi moral pravtako obsoditi ostale vzhodne države vključno SZ, ki nastopajo proti tistim, ki se s to resolucijo ne strinjajo in jih zato zapirajo. Slovenski partizani r.a Gorišken pa se strinjamo z Zvezo borcev v Ju-C slaviji, v kateri so včlanjeni vsi bivši slovenski partizani v svobodni domovini.
Bolje bi bilo, če bi se ANPI brigal mnogo mani za informbirojrvsko obr-k vanje in mnogo bolj za obrambo interesov svojih članov in za rešiteu njihovih pro-bl.mov. To bi bila tudi edina podlaga za sodelovanje slovenskih partizanov v organizaciji, Pri tem naj omenim samo, kako je tov. Pu-stetto, ki se je na tej seji najbolj potegoval za izključitev. branil pravice Slovencev v občinskem svetu.
Samo mi smo počastili padle partizane
Dalje so tl «kritikis očitali, da so slovenski partizani počastili na dan mrtvih dne 2. novembra svoje padle tovariše brez sodelovanja italijanskih partizanov.
V resnici so na glavnem pokopališču v Gorici očistile grobove samo članice APZ iz Standreia. medtem ko lene kritikov o''ibidno n so čutile te potrebe. Venec na partizanske grobove so položile skupno vse slovenske množične organizacije, vključno s partizanipPo vaseh so pa
sami krajevni partizani priredili žalne svečanosti. Teh so se udeležili tudi naši Pevski zbori, ki pa ((kritikom niso mogli vprašati, kakšne pesmi naj pojo, ker jih ni bilo na spregled. Zato so zapeli običajne slovenske ža-lostinke.
Tudi k partizanskemu pogrebu v Pevmi, ki so ga organizirali krajevni partizani, so bili vabljeni vsi tovariši in prijatelji. V resnici se je svečanosti udeležilo tudi več garibaldincev. Manjkali so seveda tisti, ki hočejo sedaj največ govoriti. Za to pa ni krivda domačih partizanov, ampak njih samih.
Nedemokratična izključitev
Iz zgornjega je razvidno, da so bili ravno slovenski odseki vedno najbolj delavni, in to seveda tem lažikri-tiken ni prav, zlasti ker na ši partizani nočejo obrekovati svojih bratov in metati blato na tiste, ki so se najbolj borili ra našo svobedo.
Poleg tega naj omenim, da je način, kako se je na seji postopalo v vprašanju izključitve, proti pravilom organizacije ANPI. Omenil sem že, da je bilo na seji prisotnih samo 6 članov glavnet odbora od 26. in od teh so glasovali za izključitev samo trije, med katerimi je bil samo eden član pokrajinskega razsodišča (Collegio pro-vinciale probiviri). Po pravilih pa je upravičeno izključevati člane edino to razsodi"e, ki šteje pet članov. Kolikor pa je prizadetemu tovarišu Dorniku znano, se to ni zgodilo.
Ce se ti ljudje že drugače aktivno ne udejstvujejo, naj bi vsaj pri svojem razdiralnem delu pokazali malo več videza demokracije in postopali po veljavnih pravilih svoje organizacije. Sedaj pa je odbor nekak monopol treh ali štirih članov, katerih edino delovanje je gonja proti jugoslovanskim partizanom.
Zanimivo je tudi dejstvo,
IZPRED S€M>IŠČA
Bančno nakazilo brez kritja
da je prinesel vest o izključitvi eden od najbolj zagrizenih reakcionarnih časopisov, kar bi dalo slutiti, da so nekateri člani glavnega odbora ANPI z njimi v precej tesni zvezi. Koncem koncev pa je to popolnoma logično, ker gre tako delovanje v izključno korist sovražnikov pravih partizanov in delovnega ljudstva sploh.
Slovenski partizani, ki niso ne slepi in ne gluhi, bodo znali izvleči iz tega potrebne zaključke in se bodo temu primerno v bodočnosti tudi ravnati. Njihovo geslo pa bo slej ko prej ostalo isto: Smrt fašizmu c svobodo narodu!
Kakor običajno so tud; vče-r£ j na tedenski razpravi na go-riški sodniji imeli opravka predvsem z delavci iz raznih krajev Italije, ki so v naši pokrajini akrivno prestopili državno jnejo in ostali dslj časa v Jugoslaviji n& delu. Med temi so tvorili izjemo samo trije obtoženci, prvi od teh je bil 35-letni Micastri Domini> iz ul. Ob Soči, ki je bil obtožen, da je letošnjega julija izdal trgovcu Boschinu Brunu v poravnavo svojega dolga bančr0 nakazilo z& 200.000 lir brez denarne podlage. Sodnim oblastem ga ie prijavil bančni zavod «Ban-ca Cattolica«, na. katerega je bilo nakazilo naslovljeno. Pred sodnikom dr. Sieno se je obtoženec opravičeval, da je t° storil v dobri veri, ker da je bil njegov tek, račun ]P sluč&j-no brez kritja in da je nameraval že naslednjega dne položiti denar. Toda sodnik ga je prizna] za krivega in ga na predlog javnega tožilca cdv. Pasco-lija obsodil na 19.000 lir globe. Poleg tega bo moral Miccstri poravnat* sodne stroške.
Nemščina ga ni rešila zapora
Nato je prižel na zagovor 19-letni Grauner Dominik iz ul. Ascoli 25. Obtožen je bil, da je preteklega oktobra posekal v nekem gozdu prj Podgori, ki je last Uršulink, 60 kilogramov akacij, prj tem delu ga je zasačil gozdni čuvaj, na njegova vprašanja je Grauner odgovarjal v nemščini in se delal, kot da ne razume italijsnščine. Toda energični čuvaj ga kratko in malo prime za komolec in ga odvede na bližnjo orožniško postajo, kjer so ga legitimirali. Zcradj tega so ga včeraj obsodili na 19 dni zapora in 5000 lir globe pogojno.
Neob čajna zamen|ava koles
Letošnjega oktobra se je Ga-ravello Guido po končan- službi na poti domov kot običajno ustavil pred tobakarno v ulici Veniero in si kupil nekaj cigaret. Toda tega večera ga je čakalo neprijetno presenečenje. Ko se vrne iz tobakarne, ne najde več svojega kolesa Pri zidu pa je slonelo žensko kolo, ki je, kakor so ugotovili, slonelo namesto moškega, Ker mu
ni preostajalo drugega, je Ga-ravello stopil na to kolo in se z njim peljal na policijo, kjer je prijavil tatvino oz roma zamenjavo. Po nekaj dneh pa je policija izsledila samovoljnega menjavea v osebi 49-letnega mehanika Bessarione Jordana iz ul. Scuola Agraria 10. Pri izpraševanju je Bess&rione seveda izjavil, da je to storil pomotoma i.n da se potem ni več zanimal, da bi izsledil gosno-darja zamenjanega kolesa, ker je pač njegovo bilo grče. Tudi pred sodniki je včeraj ponovil isto zgodbico. Oprostili so ga, ker ni zakrivil kaznivega dejanja
Skrivni prestopniki meje
V odsotnosti so nato obsodili na tri mesece zapora in 16.000 lir globe 55-letnega Klanjščka Jožefa, ki je maja letos šel brez potnega lista v Jugoslavijo na delo in od koder se ni več vrnil.
Iste kazni je bil deležen zaradi istega prestopka 42-letni Minottj Dante iz Vidma, ki je tudi bil več časa v Jugoslaviji na delu.
Tri mesece zapora in 16.000 lir globe pogojno so naložili zaradi nezakonitega prestopE’ meje tudi 52-let.nemu Fabbru Fer-rucciu iz Dignana in 21-letne-mu Vitu Ivanu iz Sedeljana pri Gradiški.
v Tudi v Jugoslaviji ga ne marajo
V zadnjem času si je 40-letni Parmegiani Dante iz Reggio E-milije nabral p0 raznih kvesturah kar štiri izgonske liste, ker so ga vsi pošiljali domov. Ker pa bi moral mož tam odgovarjati zaradi več prestopkov, se ie rajši izognil takšnemu neprijetnemu srečanju z domačo policijo in jo dne 24. novembra skrivaj pobrisal čez mejo.
Ce je že prevaril italijanske obmejne stražarje, pa se ni mo. gel izmuzniti jugoslovanskim, k:	so pri zaslišanju kmalu
spoznali, da imajo opravka z navadnim tatom in zločincem. Zato so ga te dni vrnili italijanski policiji, ki ga je takoj spravila pod ključ. Tako bo moral poleg prejšnjih obtožb odgovarjati sedaj tudi za skriven prestop meje,	i
Kolo so ukradli sejmarju
Med drugimi začasnimi prebivalci goričkega semnja se nahaja tudi 26 letni Zilli Ful-vij, ki prodaja po semnjih mandolat in druge podobne sladkarije, ter kot tak seveda nima stalnega bivališča, pač pa se ve, da je bil rojen nekje v bližni Vidma. Ko se je prejšnji dan po napornem dnevnem delu vrnil v svojo potujočo hišo, je opazil, da so mu v njegovi odsotnosti neznanci odnesli ali odpeljali njegovo kolo.
Revežu ni preostajalo drugega, kakor da je tatvino prijavil policiji, ki sedaj išče dolgo-prstnega uzmoviča.
Delovni center v Krminu
Ministrstvo za delo in za socialno skrbstvo je poverilo konzorciju za izsušitev močvirja Preval pri Krminu nalogo, da ustanovi pri svojem podjetju delovno šolo za brezposelne delavce, ki imajo stalno bivališče v občinah Krmin in Kopriva. Ta delovna šola bo trajala 6 mesecev ali 153 delovnih dni in bodo vanjo sprejeli 100 go-jencev-delavcev. Celotni strošek za to institucijo bo predvideno znašal 10.076.468 lir.
Dve seji občinskega odbora
Ta teden ima občinski u-pravni odbor kar dve seji na programu. Prva je bila včeraj ob 17.30 in so na njej med drugim obravnavali tudi vprašanje novih položajnih tabel za občinske uslužbence.
Druga seja bo ob isti uri jutri 9. t. m., na kateri bodo razpravljali o raznih problemih, med katerimi so globe in zadevne pritožbe na področju davkov in občinske užitnine, najemninska pogodba za sod-nijsko palačo, pojačanje ulične razsvetljave v Standrežu in o-dobritev stroškov za škodo pri javnih napravah ob lanski povodnji.
Podrobnosti q obeh sejah bomo prinesli v prihodnjih dneh.
IZ SVOBODNIH KRAJEV
Graditelji cestnega predora, ki bo vezal Novo Gorico s cesto v Rožni dolini, njenim južnim zaledejem in Krasom so dne 29. novembra izpolnili svojo obljubo. Na ta dan so namreč prebili 225 m dolg predor za cesto pod Panovcem, kakor so sklenili pred nekaj meseci, ko so se zavezali, da mora biti predor predrt do praznika obletnice zasedanja AVNOJ-a v Jajcu.
Pri kopanju so delavci stalno prekoračili predpisano normo, čeprav jim je stalno vdirala voda v predor in so se jim stavile tudi druge težkoče na pot. Pri tej gradnji se je najbolj odlikovala brigada udarnika Ferdinanda Saponje. Ob tej priliki so graditelj; priredili veliko zborovanje in slovesno proslavili svoj velik delovni uspeh. Ko bo cesta skozi predor popolnoma dograjena, bo v znatni mer; skrajšala zvezo med Novo Gorico in Šempetrom.
Volivno zborovanje v Solkanu
V ponedeljek popoldne so imel; V Solkanu večje predvo-Uvno zborovanje, na katerega je prišlo nad 1000 ljudi iz Solkana in bljižnje okolice. Na tem zborovanju je govoril tudi ljudski poslanec tov. Boris Kraigher. Govornik je poudaril pomembnost volitev v krajevne ljudske odbore, ki bodo po vsem Primorskem v nedeljo dne 11. t m. Čeprav so te volitve le krajevnega značaja, vendar pa zadevajo tud; probleme celotne države. Zlasti je pereče v goriškem okraju vprašanje zunanje politike, ki mora vsakogar zanimati. Zaključil je, naj bodo volitve v osnovne organe ljudske oblasti manifestacija vsega primorskega ljudstva. Potrdijo naj pravilno politiko vodstva in hkrati dokažejo zaupanje ljudstva temu svojemu vodstvu, Partiji in tov. Titu.
Zborovalci so spremljali govor tov. Kraigherja z velikim zanimanjem. Ob zaključku so poslali pozdravno resolucijo centralnemu komiteju KPJ v
Potres v Gorici
Včeraj zjutraj okrog 3.45 je speče goriške prebivalce zbudil precej močan potresni sunek. Ko so se do dobrega prebudili je bil potres že pri kraju in z njim seveda tudi ves strah. Kolikor je znano ni bilo nikjer kakšne škode ali žrtev.
Cez dan so ljudje ugibali, da li je prišel potresni sunek
iz smeri Karnije, kjer so i-meli pred tedni podoben potres lokalnega značaja, ali pa je prišel v smeri ljubljanske potresne prelomnice. Nekateri potniki, ki so prišli od videmske strani so povedali, da tam niso zaznali nobenega potresnega sunka in zato bo morda verjetnejša druga verzija.
kateri obljubljajo, da se bodo demokratičnih volitev prihodnjo nedeljo udeležili polnoštevilno in da bodo tesno sodelovali z ljudsko oblastjo pri graditvi socializma. Ob tej priliki so volivci še izjavili:
Naša vera v Centralni komite KPJ in V našega ljubljenega maršala je neomajna, zato nas ne zadenejo puščice laži in klevet, ki jih streljajo na nas Sovjetska zveza in države pod njeno kontrolo, niti nas ne ustraši njihova gospodarska sabotaža, ko na vsak način skušajo, da b; zavrl; naš petletni plan in izgradnjo socializma v naši državi. V nas je dovolj zdrave sile in moči in socializem bomo zgradili, ker je tako rekel naš tov. Tito in ker je tako sklenil CK KPJ, k; dela po Marks-Leninovem nauku. Naj živi CK KPJj naj živi tov. Tito!»
Avlo v megli zavozil v kobilo
Nenavadno gosta megla, ki že nekaj večerov poplavlja goriške ulice in bližnjo okolico, da se človeku zdi, kakor da bi brodil po londonskih ulicah, je predsinočnim bilo vzrok cestne nesreče y bližini Pie-risa.
Okrog 0,45 je vozil 52-letni Zucchiatti Santo iz Tržiča svoj taksi iz Gorice proti Tržiču. Šofer je bil menda že truden in je komaj čakal, da bo prišel v topli objem svoje družine, kjer se bo lahko odpočil od dnevnega dela. V bližini mostu pri Pierisu pa je njegov avto nenadoma zadel v nekaj temnega in pri trčenja odnesel znatne poškodbe.
Pri natančnejšem pregledu je Zucchiatti ugotovil, da je zadel v štiriletno kobilo, ki je bila privezana za kmečkim vozom in ki je šel v isti smeri kakor avto. Zaradi goste megle šofer ni videl šibskega soja svetilke, ki je bingljala ob vozu, Pri trčenju je kobila zaradi prizadejanih poškodb takoj poginila njen vodnik 24-letni Rosin Anton iz Fumicel-la pa je zletel po tleh jn je odnesel le manjše poškodbe, od katerih bo okreval v 8 dneh. Skoda na avtu ki ni zavarovan znaša okrog 150.000 lir.
MIKLAVZEVANJE
v Gorici in Pevmi
Očak Miklavž ponovno opozarja vse naše otroke v Gorici, da bo prišel danes popoldne ob IS. uri na obisk v Gorico. Ustavil se bo v Dijaškem domu na Solkanski cesti 42 (Ul. Montesanto), kjer bo delil pridnim otrokom lepa darila. Obenem sporoča, da ima daril zvrhan koš in jih bodo dobili vsi tisti, ki so bili med letom dovolj pridni.
Danes ob 16. uri bo obi-
skal Miklavž tudi otroke iz Pevme, Oslavij in St. Mavra. Svoje darove bo delil najpridnejšim v prosvetni dvorani v Pevmi, kjer naj se otroci zberejo točno ob 16. uri. Ce hoče kdo obdariti tudi starejše, naj prinese darilo tov. F.ei*lovi, ki ga bo poslala Miklavžu, da ga razdeli ob isti priliki.
Poleg otrok so k obem prireditvam vabljeni tudi starši, čeprav bo Miklavž imel darila samo za male.
Seja odbora za zimsko pomoč
Pretekli torek se je v prostorih prefekture sestal pokrajinski odbor za zimsko pomoč na svojo prvo sejo. Pr; tej pri. liki je padel tud; predlog, da bi odbor za božične praznike razdelil nekaj bombažnih tkanin med najpotrebnejše. Vendar niso v tem pogledu sklenili še ničesar določnega.
Danes nedeljski urnik
Ker je 8, december smatran kot praznik, bodo brivnice danes odprte samo dopoldne. Tudi mestno kopališče bo končalo s svojim delom ob 13. uri. Mestn; in medkrajevni avtobusi vezijo danes prav tako po nedeljskem urniku. Pokriti trg, banke in uradi ostanejo ves dan zaprti, z izjemo občinskih uradov, ki bodo dopoldne poslovali. Zaradi semnja bodo tudi trgovine lahko odprte, dopoldan od 8.30 do 12.30.
KINO
VERDI, 15: «Potovanje v Tokio«, G. Grant in J. Garfield. VITTORIA, 15:	«Zenske in
strup«, C. Colbert in Don Ameche.
CENTRALE, 15: «Hiša z angelom«, P. Wessely in P. Hoer-biger.
MODERNO, 15: »Bernardka«,
J. Jones.
EDEN, 15: «Kumaonski tiger«; Sabu.
JHIMORSKI DNEVNIK *-------------------
Per un congresso di ricoslruzione
dei sindacaii classish
(Nadaljevanje s 1. strani)
dirigenza sindacale, questo puntare i piedi di fronte alla realta della mancata unita dei lavoratori del Territorio di Trieste e obbligarla ad un radicale intervento per ri-costruire il fronte sindacale.
L’opposizione di questi uo-mini ad un generale congresso con le caratteristiche di una vera consulta della ricostruzione dei Sindacati Unici e anche spiegata dal fatto che essi si considerano non dirigenti sindacaii in un paese capitalista< ma quali luogotenenti delVagenzia vi-dalista che esercita qui in questo stttore una particola-re funzione contraria agli interessi dei lavoratori del TLT. Le diffide e minacce poi che in questi giorni com-paiono sulla stampa comin-formista per impedire che i lavoratori ricostruiscano con le proprie mani la propria organizzazione sindacale in-dicano fra l'altro che si č perduto di vista anche il principio di un minimo di coerenza democratica e che a quattro anni dalla scon-fitta del nazifascismo si prer tenderebbe di impedire ai lavoratori di unirsi, di difen-dere le proprie liberta, di migliorare le proprie condi-zioni economiche nella ma-niera che credono piii effi-cace. Ernesto Radich non vuole i delegati della zona B. Noi lo comprendiamo. Presenti questi autentici lavoratori rappresentanti di migliaia di altrettanti lavoratori i conti radiciani non tornerebbero piu per cui le autentiche attivita sindacaii, Vautentica democrazia popolare della zona B porta-te al congresso potrebbero aiutare molti altri delegati della zona A a veder final-mente chiaro in certi oscu-rissimi settori delVazione cominformista. I delegati della zona B sPiegherebbero a Radich le caratteristiche del sindacalismo in regime socialista, di democrazia popolare e spieglierebbero per di piu le ragioni per cui in zona B, in Jugoslavia, nella Cecoslovacchia- Polonia e Unione sovietica non si fan-no scioperi.
Ma un congresso di risa-namento dei sindacati clas‘ sisti dl Trieste, congresso che abbia la forza morale anche di riportare in linea tutti i lavoratori per contrastare la offensiva padronale e miglio rare le attuali precarie con-dizioni di vita šara certa-mente fatto per volonta dei lavoratori stessi. Proprio in questo momenta in cui il ca-rattere scissionista della Ca mera del Lavoro di Trieste si rivela anche ai meno co-scienti tra i lavoratori ad essa aderenti, guando cioč i Sindacati Unici potrebbero allargare la propria influen-za e riportare nel proprio seno migliaia di lavoratori camerali si tenta di restrin-gere 1’organizzazione sindacale e costringerla su di una base settaria tale da altera-rs completamente la fisio-nomia di un sindacato clas-sista. Questo sarebbe in ef fettl il significato di un tes-seramento e di un congresso sindacale ristretti a poche migliaia di lavoratori della sola zona A del Territorio di Trieste.
Ecco perchč il Comitato di azione sindacale ha lanciato il suo appello ai lavoratori. appello che ha suscitato tan-to interessc tra gli operai. ecco perchč invitiamo tutti i lavoratori del Territorio di Trieste ad intervenire per attuare il programma del Comitato di azione ed esige-re il congresso generale-
I lavoratori di qualsiasi tendenza politica, siano essi per la linea del Cominform
0 conlro questa linea devo no intervenire nelle fabbri-che e nelle aziende, negli ul-fici, dappertutto dove si trattano le questioni del sindacato iti relazione alle sempre peggiori condizioni dei lavoratori• dove si parla dl congresso sindacale, dl tesseramento ecc. per porre in discussione le proposte del Comitato di azione sin dacale, per farle accettare da dirigenti e responsablU sindacaii. per far rispettare
1 compagni che lavorano per riparare al male che altri hanno fatto. per impedire che si dia il colpo di grazia ai gloriosl Sindacati Unici■
B. P.
Poseg v diskusijo to?. Boleta na konferenci SIAU dne 27. nov.
MaiMUM« BHHSD PREMU RRMLJIME BORBE
Tovariši in tovarišice, mi-1 je po resoluciji IU pojavila pri slim, da je tovarišica, ki je nekaterih v bistvu poštenih
pred menoj govorila, vse povedala, kar mi vsi čutimo in po referatu tov. Laurentija bi se dotaknil tistega dela, ki govori o užaljenosti, oziroma občutljivosti nas Slovencev. V svojih mislih imam vse delovno ljudstvo in to je pravilno postavljeno predvsem v današnjem slučaju, ko imamo konferenco SIAU. ki je podlaga naše bodoče borbe za pravice, ki jih je tovariš Laurenti o-menil in nakazal. Mi moramo imeti v mislih to, da v tej lahke zmaga delovno ljudstvo, da lahko slovensko ljudstvo zmaga v borbi za svoje nacionalne pravice samo, če je trdno povezano z italijanskim demokratičnim ljudstvom v borbi proti imperializmu in komin-formističnemu špekulantstvu. Tov. Laurenti je dejal, da je to nezaupanje Slovencev opravičljivo. Jaz pravim, da ni. Zakaj ni? Tovariši, delovno ljudstvo italijanske narodnosti je pokazalo za časa narodno o-vobodilne vojne, da ne smejo biti ti pomisleki upravičeni. I-lalijansko delovno ljudstvo je pokazalo za časa narodno-o-dilni vojni, da ne morejo biti t: pomisleki upravičeni, ker je po tržaških ulicah 200-300 tisoč delavcev, p0 večini italijanske narodnosti, branilo naše nacionalne pravice in pridobitve narodno - osvobodilne vojne. Tovariši, če je prišla ta nesrečna resolucija Kominforma, ta nesrečni korak voditeljev Boljševiške partije in partij ostalih držav ljudske demokracije, ta korak ni prizadel samo našega gibanja, ampak je prizadel tudi gibanja ostalih držav in sploh celotno gibanje. Pa poglejmo, kaj se dogaja pri nas po tej nesrečni resoluciji; ali nam je samo italijansko delovno ljudstvo obrnilo hrbet? Ne tovariši, ravno tako kot je v vrstah italijanskih delavcev odpadel en del od demokratičnega naprednega gibanja in se pedal v vode imperializma, ravno tako se je en, sicer manjši del Slovencev odtujil principom narodno-osvobodil-ne borbe in principom delovnega ljudstva v borbi proti imperializmu na našem ozemlju. Zato poudarjam, da bj bilo nezaupanje popolnoma neupravičeno in zgrešeno. Borba za r.aše nacionalne pravice, za socialne pravice slovenskega življa bo uspešna samo v skupni borbi Z italijanskim delovnim ljudstvom; to je predpogoj zmage nad imperialističnimi silami danes in V bodoče, ko si bomo izvojevali nadoblast ljudstva, oblast delovnega ljudstva. Da je temu tako nam dokazuje, da se ne borimo samo prt nas proti pojavom komin-.ormističnih spletk, ki so danes na liniji imperialistične reakcije, ampak da se spored-no z nami borijo proti tem pojavom tudi ljudje, ki so sg borili v narodno-osvobodiln; voj ni, to je italijansko delovno ljudstvo. Poglejte tovariši partizane italijanske narodnosti; tudi oni se borijo za naše pravice, za zmago resnice v pogledu socialistične Jugoslavije, oni se borijo ramo ob rami z delovnim ljudstvom Tržaškega ozemlja protj tem pojavom kominformizma, borijo se za zmago vsega delovnega ljud stva. Zato tovariši ne more biti nobenega nezaupanja v ita lijanske tovariše, ampak vsestransko zaupanje ne samo v italijansko, ampak V delovno ljudstvo vsega sveta. Se en dokaz imrmo, ki Ea vsi najbolj poznamo. Ali se je škvadristič nih napadov, ki so se vršili v Skednju,	Lonjerju in drugod,
udeležilo	italijansko delovno
ljudstvo,	tržaški proletariat?
Odgovor je: ne. Zakaj? Zato, ker on ni delil tistega mišljenja, ki so ga hoteli vnesti v tržaški proletariat razni pripadniki skupine Vidalija, ki pa niso uspeli, ker se tržaški proletariat drži principov, ki so jih vodili v narodnoosvobodilni borbi proti fašizmu in imperializmu. To šibkost, ki se
ljudeh, skušajo na spreten način izrabljati takoimenovani oznanjevalci slovenstva. Voditelji SDZ se trudijo na vse načine, da bi pri našem ljudstvu omajali vero do slovanske, ga-italijanskega bratstva pod parolo «fratellanza», ki naj bi bilo naperjeno proti nacionalnim interesov Slovencev itd. Medtem ko ti isti po drugi strani stojijo na liniji (ifratel-lanze» z italijansko in imperialistično buržuazijo Zato je dolžnost vsakega pošteno mislečega Slovenca, da odkloni zlonamerna namigovanja o nezaupanju H italijansko delovno ljudstvo in da stopa odločno po poti slovansko-itali-janskega bratstva, predpogoj za nadaljno borbo. Ce te stvari stojijo tako, potem imamo mi Slovenci in Italijani edino skupno pot, ki je začrtana v SIAU, to je pot bratstva in e-dinstva V borbi proti imperializmu in y današnjih pogojih geslo Italijanov in Slovencev tako kot je bilo za časa na-rodno-osvobodilne borbe:	smrt
fašizmu - svoboda narodu.
Z NEDELJSKIH OKRAJNIH SKUPSCIN. ZGORAJ PREDSEDSTVO SKUPŠČINE NA OPČINAH, SPODAJ PA V NABREŽINI.
o socialistični mm\\
ni mogoče zatreti
V vsej tej kampanji, ki jo vodi Informbiro proti socialistični Jugoslaviji in njenemu vodstvu, se poslužuje klevet in psovk in laži, katere razkrin-kujejo gola dejstva in ta gola dejstva je ugotovil tudi tovariš Cač Ivan, član delegacije partizanov STO-ja, ki je te dni bil na obisku v Jugoslaviji, kjer danes grade socializem brez kakršnega koli »varuštva«.
Prvi neizbežni vtisi, ki jih je bil že partizan Cač dobil v tej deželi, so bili v Litostroju v Titovih zavodih v Ljubljani. To je «ogromen dvig proizvodnje in izdelava raznih predmetov, strojev, turbin za hidro centrale, ogromnih vijakov za prekooceanske ladje, cevi najrazličnejših dimenzij, delov za tovorne avtomobile, polnojar-meniki; vse to so bila dejstva in uspehi, ki so delegacijo potrdile, da v tej državi načrtno gradijo socializem, močno industrijo, ki bo osamosvojila državo od kapitalističnega izkoriščanja, bodisi s strani zahodnih ali vzhodnih imperialistov. Litostroj tu ni več tovarna kakor smo jih tu navajali, to ni več tovarna, ki naj bi kapitalistu prinašala le dobiček. Ne, to so tovarne socialističnega tipa, tovarne z menzo, sla-
čilnico, s šolo za mlade delavce. skratka, kjer se delavec čuti doma, ker ve, da dela zase, da dela za svojo bodočnost. Ogromne štirinadstropne stanovanjske hiše okrog Litostroja, v katerih stanujejo delavci, so izraz skrbi, ki ga kaže socialistična ureditev države do delavca in nameščenca. Te stanovanjske hiše, katerih je skupno 50, so popolnoma opremljene. Vsako stanovanje, ki je zračno, sestoji iz dveh sob, sprejemnice, kuhinje in kleti.
Na žalost pa je kratko odmerjen čas kmalu minil. Najavljenih je bilo še nekaj obiskov in prireditev v Narodnem gledališču kjer so predvajali opero «Boris Godunov«. Dalje je delegacija prisostvovala raznim prireditvam v okviru obletnice proglasitve republike Jugoslavije in čas odhoda je kmalu prišel. Vendar so se člani delegacije vrnili z zadoščenjem in navdušenjem. To se ne da zatreti ali očrniti z raznimi praznimi besedami in klevetami, s katerimi danes hočejo preslepiti tržaške delavske množice prav tukajšnji komin-formisti.
Delavec
gospodaestvo
TRGOVINA • INDUSTRIJA•
Nesocialna davčna politika
druga bistvena označba občinskega proračuna
Ali upravičeno postavi'amo takšno trditev? Odgovor na to nam daje analiza aktivne strani proračuna t. j. prejemkov. Te aktivne postavke lahko povzamemo sledeče:
1. Predvideni prebitek iz obračuna za 1948 100,000 000.
2. redni prejemki 1,700.947.970 in sicer: premoženjski donosi 22,575.400; razni prejemki 94.354.200; obč. davki, takse in doklade 1,584.018.370.
3. izred. prejemki 2,008.766.490 od teh: a) razni 1,460.800;
b) državna podpora za kritje primanjkljaja 2.007,305 690.
4. kapital, promet 125.604.740 in sicer: od prodaje imovine
in premož. pravic (vredn. papirji) 119.040; od izterjanih posojil, daril, dediščin itd. 89.700; od najetih posojil 125.396.000.
Mestne davščine so zajete med rednimi prejemki. Glede izrednih zaenkrat ni kaj pripomniti. Pri kapitalskem prometu pojasnimo lahko, da se deli postavka 125,396.000 lir na tri dele in sicer: 24,890 000 lir za izredna dela v občinskih poslopjih (lOmilijonov za vilo Revoltella, 1 milijon za muzej Revoltella, 1 milijon za muzej dališče Verdi), 75,506 000 lir za obnovitev kartotek anagrafske-ga urada in 25 milijonov za povečanje avto-parka mestnega tehničnega urada. Kje bo občina najela celotno posojilo, ni nikjer pojasnjeno. Posojilo na iema občina v smislu ukaza št. 92 z dne 27. aprila t. I.
Med premoženjskimi donosi so dohodki od rednih in fiktivnih (od občinskih podjetij in ustanov) najemnin, priznavalnina, aktivne obresti in obresti od kapitelov, dodeljenih mestnim podjetjem. Donos realnih najemnin je — nerazumljivo — manjši kakor v 1947 (12,588.785 nasproti 14 865.260). Popolnoma nepravilno so vključeni čisti donosi mestnih podjetij med razne prejemke. Menimo prebitek mestnega reklamnega podjetja in ribje trž ni ce; donos poslednje je betežen celo kot ((prejemki iz poslovanja prehranjevalne polici-jen (post. 15). Zares redek nesmisel. Finančni referent - poročevalec se vseh. prejemkov dotakne z nekaj besedami: ob-
straneh, natproti 25, ki jih je izpolnil z opravičevanjem izdatkov.
Občinske dajatve, ki so osno v a proračuna, hkrati pa njega najkočljivejši del, obravnava ena stran poročila. Proračun 1950 kaže nasproti letošnjemu za 434 274.370 lir več dohodkov od davkov, taks in doklad. Zr. 91,860.000 lir je večji donos
trošarin (1,047.478.000 nasproti 955,618.000), 32.300.000 lir več od občinskih davkov, za 9,864 000 več taks in pristojbin ter za 300,020.000 lir večji delež na državnih in pokrajinskih davkih.
Katera bremena nalaga tržaška mestna občina? Poglejmo razpredelnico, ki pokaže tudi donos:
donos
1941
1947	1950
40,000.000	80,000.000
20,000.000	52,000.000
350.000	2,400.000
700.000	4,700.000
900.000	7,600.000
6,860.000	4 650.000
11,500.000	34,000.000
960.000	1,900.000
700.000	16 000.000
300,000.000	1,047,478.800
1. Davek na industrijo, trgovino in preste poklice 11 500.000
2. Davek na stanovanja in poslovne prostore . 8,200.000
3. Davek na hišne pomočnike 185.000
4. Davek na klavirje in biljarde *.......................... 360.000
5. Taksa za obrtne dovolilnice ............................ 3(0.000
6. Taksa za zasedbo javnega prostora..................... 1,620.000
7. Taksa za pobiranje smeti —
8. Kanalščina .................... 950.000
9. Pasja taksa.................... 240.000
10. Trošarina ..................3Q,000.000
11. Davek na aparate za kuhanje kave ....	125.000
12. Pristojbina za uradne objave - - * * • •	100.000
Op.: Podatki za 1941 in 1947 po obračunih. Za dva nadaljnja občinska davka, namreč, dopolnilni davek na zemljišča in na stavbe (t. j- na zemljarno in zgradarino) podatkov ni na razpolago.
Razen teh dajatev ima obči-1 daja VU nov obč. davek na __	-i-j-*..	t-.-	'	poslovne prostore. Nekakšna
zamena torej, ki pa bi lahko odpadla, ker sta socialno cba davka opravičena. Tudi prometna taksa na vozila in prispevek na uporabo cest (oči-vidno je mišljena «prekomerna» uporaba), bi bilo treba obdržati za težka vozita prevoz-
100.000
300.000
1,600.000
virajo tudi od davkov in taks odn. pristojbin: delež od drž. davka na javne prireditve (100 odst.), delež od državne prometne takse za vozila z živalsko vprego,
delež od državne takse na zakol goved, prispevek od uporabe cest, klavnična taksa, pristojbine tajništva, pristojbine civilnega stanu, delež od državnega prometnega davka (IGE) na živino in vino (9/10).
Proračun 1950 ne pozna več občinskega davka na aparate za kuhanje kave, ki so ga ukinili. Prav tako je odpadel delež prometne takse na vozila z živalsko vprego in prispevek od uporabe cest. Prvega so ukinili češ, da tako narekuje zakon, ker je uvedla zakono-
niških podjetij, ki jih je pri nas precej. Toliko na splošno, Sledi podrobna obravnava davščin Z nekaterimi predlogi za reformo.
rentabilnejše) in je verjetno, da pomeni prihod ameriških specialistov ki bodo prihodnje leto preurejevali in modernizirali njene naprave, da bo dobila tudi obrat za krakiranje. Podjetje je bilo doslej v angleških rokah, ki jih zastopa v upravnem svetu g. King, Anglež iz Londona. Američani imajo na drugi strani ž-velj-
(Standard Italo-Americana Pe-troli).
«Aquila» je predelala v 1948. okrog 580.000 ton nafte. Letos je predelava znatno narasla: od 1.4. do 30.6. so predelali okrog 95.000 ton, v naslednjem -etrtletju 18,7 odst. več ali nad 112.000 ton. Proizvodi: bencin, beli »pirit, petrolej, plinsko olje, gorilno olje, bitumen in mazilno olje. SIAP doseže komaj četrtino tega: od 1.4. do 30.6. okrog 23.000 ton, v naslednjih treh mesecih pa 27.000 ton.
Nafto dovažajo cisternske ladje iz pristanišč Bližnjega in Srednjega Vzhoda, zlasti iz Kuweita in Bahreinskih otokov v Perzijskem zalivu. Pomen tamošnjih ležišč ki jih cenijo, na skupno 5 milijard ton je vedno večji; ameršk” družbe, ki že bistveno nadvladujejo angleške, se pripravljajo dvigniti proizvodnjo v ogromnem obsegu. Močno pa je narasla, v primeri s predvojnim stanjem, že doslej
skega zaliva čistilnico S.I.A.P.
Pridobivani” nafte (v milijonih ton) 1938
10,4 0,1 4,4
1946
1947
1.1
Perzija
Saudova Arabija Irak Kuweit Bahrein
Egipt	“*
S petrolejem gre imperialna politika, ki je ne vodi več London, marveč Washington Turčija, Perziia, Afganistan. Egipt. Sirija, Libanom, Izrael. Irak. Saudova Arafciija, Transjorda-nija in nekaj maniših kolonij razpolagajo z nad polovico naf-tinih ležišč kapitalističnih dežel. Razen nafte so odkrili tam tudi ležišča strateških surovin kroma in urana.
Cernu so se odločili kapitalistični krogi pognati izkoriščanje teh ležišč? Mudi se jim vsled dviganja kolonialnih narodov. Nekaj so prisoevale vojne potrebe. Po drugi strani dobimo razlago v dobičkih. Sod natfe, pridobljene na lediščih Srednjega Vzhoda stane komaj 5o stotink dolarja, prodajno ceno pa so ameriške, britanske in i. landske družbe spravile na nad dva dolarja. Zato so pričeli to nafto uvažati celo v
19,5
8,2
4.7
0,8
1.1
20,5
123
4.5
2,2
1,3
1918
23,7 19 3
3.3 6,0 1.5
1.3
 	g
iti
in> (deMl
i n f o r nnbir o j evcev
J
Kominformisti in Cammaratovo odkritje Amerike
(Nadaljevanje s 1. strani.)
sama ob sebi prihaja na usta »SKUPNA BESEDA«, »CHE MUOVA E UNIFICHI!«. Ta skupna beseda je vsekakor v tem primeru Cammaratova teza, ki naj združuje kominformiste z italijansko reakcijo glede tržaškega vprašanja.
Toda to še ni vse: Kominformisti hočejo imeti za imperialistično Italijo mnogo več zaslug od De Gasperija in drugih stra-čonastih imperialistov. Zaradi tega ob koncu svojega članka tržaškemu vprašanju dodajajo še vprašanje Reke, vprašanje plebiscita... in zaključujejo:
»Na tej podlagi bi teza medna, rodnega prava našla odobravanje nasprotujočih si strank tudi izven univerzitetne dvorane. In ne samo odobravanja«.
Sicer še niso zapisali, da zahtevajo zopet «svete meje« na Snežniku, toda kaj drugega naj pomenijo gornje besede? Saj je vendar Jugoslavija fašistična, saj !e vendar tvorba OVRE in Ge-stapa! Zaka.j torej ne bi bilo po kominformistični logiki napredno dejanje če bi demokratična De Gasperijeva Italija rešila izpod fašističnih Titovskih krempljev ne samo Julijsko krajino temveč tudi vsaj še uPROVINCIA DI LUBIANA E DALMAZIA NO-STRA MARTORIATA, BELLA, ROMANA ED ITALIANISSI-MA .. .
Mogoče si bo fašistični heroj Ulisse prav zato ogledal danes škofijski blok... kot za začetek ni slabo!
iz kozice v žerjavico. V kolek nih gospodarstvih — takšna so po imenu — so oni pod®1n novi vrsti izkoriščanja kajti ditelji so največji kulaki ' ki često poskušajo s silo P“ stiti si kose terena, *fatet!nn£. agrarna reforma dodelila k10 tomn.	,
Ne glede na to, da so . formisti v tem članku P#**™1
na svojo nedavno negacijo affljj
ne reforme v coni B, Se vprašamo:	.
Kako je mogoče koniinW| stom sploh ugoditi? Tam, kjer kolektivizacija še izvršena P jo, da vlada kapitalizem! pa, kjer je kolektivizacij* ^ šena, jim zopet ni P
Let
0
l
tudi to je izkoriščanje,
J* _ m.
M’
gospodarijo kulaki, listi. Prav gre le na pr. džarskem, kjer
reforma tako »temeljita«, ^ mnogim fevdalcem ostalo 400 ha zemlje in kjer o kole ^ nih gospodarstvih sploh t*., Toda tam Korna«^
govora, kominformist
Rakosi,
Saluti fasnisti al camerata ULISSE!
čaka, da bo z vsemi
Trt»*ovil lfulfčnpva RokOSOV*
zdravil kakšnega Rokoso'.-- .
in V V"
Zato je na Maržarskem drugih kominforimstičnib vah vse v redu
dri*
0
■V
fižo
fr.
15«
V coni B in Jugoslaviji Pa ?
Ml *
fašizem, kajti Tito prave jffl0 znamo komandirati sami, ker ^ svobodno in resnično neon* ljudstvo!	jjt
Toda svoboda in neodv«_t|
JP«1
pomeni za kominformiste
kapitalizem, nato pretvatj
te
ljudske države v buržoazno
publiko, nato pa fašizem, pa jih ne moti, da v is,".jjo trdijo, kako sc prav oni D za svobodo in neodvisnost, • •.
-; i&m'
Naj živi torej poljski - ^ bodoči « -
na M***
Rokosovski in vsi sovski v Romuniji,	^
skem, na Češkoslovaškem i® „ baniji! (S Kitajsko bo nw» vendarle malo težje...)-
ZDA. kjer imajo sicer d°voli ležišč, pa višie proizvodne stroške, ker kolonialno izkoriščanje v prvotni obliki ni več mogoče. Toda velik del oddajo Zapadni Evropi po svetovni ceni okrog 2.65 dolarjev za sod. Nafta iz Srednjega Vzhoda krije doslej 30 odstotkov za-padno evropskih potreb; po načrtih petrolejskega odbora OEEC pa naj bi se v 1951 zvišalo to razmerje na 80 odst. Zaradi valutnih težav evropskih držav bodo dvignili znnj-gljlivost zapadno * evropsko petrolejske industrije za petkrat: od pred-vojne skupne kapacitete okrog 12 milijonov ton odnosno v 1948 - 24 milijonov ton v 1951-52 na 82,4 milijonov ton.
Čistilnice bodo okrenili predvsem v pristaniščih: Trst, Genova, Rotterdam, Antvverpen.
Toda
m i1
Danes — kakor poroča v svojem glasilu «L’Unita» — bo navzoč kot posebno cenjen gost na skupščini vseh članov Vidalijeve kominformistične frakcije v Miljah tudi sedanji glavni urednik milanske «L’Unita», znani Mussolimjev republ kinski oficir in španski Mussolin-jev dobrovo-ljec, črnosrajčnik Ulisse — Davide Lajolo. Predlagamo miljskim kominformistom. naj slavnega fašističnega španskega dobro-vcljca zaprosijo, da jim prebere nekaj odlomkov iz svojega «ca-polavora«, — knjige, v kateri je opisal, kako je ubijal špansko demokratično ljudstvo in kaj so fašisti počenjali z španskimi ženami; knjige nosi namreč simbolični naslov: »LE BOCCHE DEI FUCILI E LE BCCCHE DI DON-NE». Med enim odlomkom in drugim pa bi bilo dobro, da prečita tudi po kakšno izmed svojih kominformističnib polemik s »Titovo kliko« in »Primorskim dnevnikom«, kajti brez dvoma omenjeni odlomki in polemike tvorijo harmonično celoto.
Camerata Ulisse: Saluti fascisti e ccminformisti di Muggia di Vidali 1
Resnično nam je žal, da smo morali napisati gornje pikre, toda resnične vrstice, ki tako točno označujejo slepo ulico, v katero je kominformizem zapeljal miljski proletariat, ki bo moral danes fašističnega prvaka pozdravljati kot ravnatelja dnevnega glasila Komunistične partije Italije.
(Poleg Fr. Gasparinija, ki bo jugoslovanske komuniste zmerjal s fašisti, namesto da bi prečital fašistično biografijo dragega gosta Davida Lajala, bo govorila tudi dotto ressa Weiss o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo. Bilo bi dobro, če bi dottoressn priredila tudi tiskovno konferenco, vri čemer ra bi ji želeli, da bi se izkazala bolje kot na tisti tiskovni konferenci, ko je govorila o svojem potovanju Francijo!)
Petrolej v politiki in gospodarstvu
ravnava, jih na treh in pol   ..........
V prihodnjem letu bodo znatno povečali naprave tržaške rafinerije «Aquila». Čistilnica doslej nima naprav za krakir-rto pridobivanje bencina (ki je
	predel, zmog.		preskrb, z izdelki	
	čistilnic		v 1952-53	
	(v	1000 ton)	lastna pro-	po-
	1948	1 952-53	izvodnja	trošnja
Francija	9.930	18.775	17.161	12.915
Vel. Britanija	5.500	19.351	17.326	18.399
Italija in Trst	3.172	8.115	7.328	6.229
Benelux	3.060	8.256	7.399	4.723
Švedska	550	1.550	1.397	3.815
Zap. Nemčija	856	5.300	4.201	4.173
0 kolektivizaciji in še kaj
Vohuni in provohatoH
v službi Jnformbiro)^
Oktobra t. I. se je v Utrechtu (Nizozemska)
ko sumljivo društvo, ki so prisili ime ((Združenje prijateljevi). To «-drU ^jti
C,
bat
J. \J	»gl
sovražn-ki naše države
0,
naj,
»aci Kao M , toic *ac; "i . Jiši
lertl
hv l ‘2tr "ari brr ro« hvo
ta
tir
Sto, v i,
ki
uporabljajo proti nam, N vala neka zelo problemu
skupina ljudi. Le-tl so se
tis,
leč s sodelovanjem s	te,
nimi okupatorji in	je
centralami dovolj raZ^JLif' 'b
:e sami. Na čelu tega
k”]1:, i
nja» je neki. Ov.rstegen, ‘7'pl ničar iz Utrechta. Kdo le Ovcrstegen?	0	L	-
OverHegen je po P°i., oi \'rr) iz Sovjetske zveze, kjer J® p j leta 1931. dalje študiral ningrajski in pozneje naj. skovski univerzi, napisa L y go «Moskva brez mask^ njej je napadel prvo jr socializma. Leta 1933 PIJ stovoljno izstopil iz W.efi zemske. Med vojno je «ic<‘ zbzemski in sodeloval *■ $re' s ti. Zato je bi! po tiran, po 9 mesecih l*> LL K” iz zapora. Kot piše 0?) p° Nizozemske je OverS**" #gd' osvoboditvi sodeloval M je d niziranvt nacistične f* Nizozemski.
To «združenje» je na-:i0 ^ prvem sestanku odioc vzoostnvi ((kontakt* 1	\
poslaništvom v "
steaen je res prišel v
govinsko zarto-mštvo t> sP°I.
in tam zahtevni brošur'’ ru med KPJ in VKP(b’ piMj
So ga odbili. Za tein ' j-š1'
S
ho
v91i
stenen poslal v naše
v Haanu-nekena go/0’ '' *
štvo
Rrnndesa, bair študent? pt
vive. ki je rr:nesel s s mo. v katerem ga Ov . vnnhlnirn da nastopa
jtfi
nv e-družmijau. _ t-ato Potem, ko to V?'0?0bi
ni ušv ln /j"
Včerajšn a «L’Unitd» piše ood naslovom »PRI VATI O .COLLETTIVIZZATI” SEMPRE ŠFRUTTATI I CONTADINI«. V tem članku trdilo tržaški kominformisti o kmečkih obdelovalnih zadrugah v tržaškem okrožju med drugim sledeče:
»Toda najbolj tragično je dej stvo, da pomeni za kmete vstop v kolektivna gospodarstva pasti
(iz''r>'ž"nie))	  T„
pri-nal'- kot orgariieCP *V tpljpl)	Ju^O
čpI Ovprpfen^v ši da mu je <(moršnJ noslal ielpnrnm
7aYvni*n:p vn ni r»om/v*?* ,S ... rumi v>ntn,rl^m;	^'	fpfl'
rr*tyra*'
rti e,	Mi +0+P™ sH f^n y.rflr)
-ni orovo' ,1
~	-4/7»	<r
,1
-lavir
T't’ d'0 Tito 0S it
V rrrfrjrf 7 zknzev’ ji-i*
i*
-	4/1	V	.t*
rlr>lrYf)r}i J SP(*li llld' fPi
«?/t4
*layton 1-i. v joimem
((~driišenie’ \ J ,!•'<*
rrf*
nrav nič.
(Po «BnT
■bi*
iiiiiiiiiiiiitifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinimiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiuiiUtliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
,iiiiiiHiiii!iiiiiniiiiiiii!iiiiiiiniii|ii||i|,i,,l|3111111
SPISAL
Zakaj veliki gospod, kraljevi sin Tunjuš, je blaznel ob ljudezni. Trikrat so šli v dolino, trikrat so se plazili proti deklicam, ki so pulile lan in prepevale pesmi. Pa trikrat so se morali vrniti. Tunjušu so se stresale kocine na bradi, čeljusti so mu mrzlično šklepetale. Videl je Ljubinico, kako JI je gorelo lice v soncu, njen smeh in njena pesem je donela iz zbora deklet, kakor kraljice. Njeni zlati lasje so se razpuščeni valovili v lahki sapi. Bele lahti, ovite z zlatimi narokvicami, so se blestele v žarkih, ko je zgibala snopke lanu in zdevala polna perišča na kopice. Tunjuš je bledel kakor v mrzlici. Z dlan-mj Sj je stiskal nizko čelo, bil
na prsi s pestjo, nabrekle ustnice so se mu odpirale, kakor gla-valemu somu, ko hlepi po vodi, če ga vržeš na suho.
Bil je blizu, planil bi bil med deklice, zgrabil Ljubinico, jo dvignil k sebi na konja in zbežal. Toda nekaj se mu je zaple-lo krog nog, kolena so se mu tresla, slutil je skrivnostna bitja, vile pogorkinje, ki ga uničijo, ako se s silo dotakne Ljubimce. In divjak se je splašil ob misli da je Ljubinica morda čarovnica, da ga je ovražila; kadar se je zasmejala, se mu je vselej zdelo, da zasmehuje njega in ga vabi:	»Pridi,
poskusi, dotakni se me, če želiš umreti.u
In smrti se je Tunjuš bal; za-
kaj ni bilo neugodno njegovo življenje. Zato so vselej splezali nazaj v hrib in Tunjuš je ležal brez jedi in brez besede v ustih pa brez tolažbe v srcu.
Sonce se je nižalo, rjavo se je svetilo ianišče v dolini. Dekleta so pulila z urnimi prsti zadnji kos, Tunjuš je zrl z izbuljenimi očmi na ravdn.
«Jutri ne pride Ljubinica več iz gradišča. Iztok se vrne, vrnejo se vojščaki in potem... Nikoli ne bo moja, a brez nje je smrt!«
Tunjuš se je prevrnil na tleh in zaril s čelom v hladno rušo. Se enkrat se je oglasila vsa njegova hunska modrost: »Ne budali! Modruj! Pusti žensko! Tunjuš, pomni, da si sin Erna-kov!«
Hun je dvignil glavo. Ko je zagledal bele haljice v dolini, je zakričalo srce, zažarela strast in modrost je ugasnila.
»Moja bo in kraljica Hunom!«
Tako je rekel odločno in skočil pokonci.
Minila je ura.
Deklice so kriknile in se razbežale kakor zbor golčečih golobic, ko plane mednje kragulj.
Zavihral je rdeči plašč, Lju-
binico je zgrabila strašna roka krog pasu, zazibalo se ji je pred očmi in obšle so jo temne sence.
Na okopih gradišča sta se v tem hipu pojavili dve postavi, dva starca, Svarun in Radovan.
uTunjušli) je zavpil Radovan. »Moja hči!« je vzdihnil Svarun in se sesedel.
Radovan mu Je oprl glavo in v tolažbo nesrečnemu očetu sipal za bežečim Hunom uaj-groznejša prekletstva v jezikih vseh narodov od Baltiškega pa do Egejskega morja.
Toda Hun je bežal, noseč v naročju zaklad in pritiskajoč na pol onesveščeno Ljubinico na svoje srce. Gonil je kakor pobesnel. Topot konj njegovih hlapcev, ki sta drevila za njim, ga je vznemirjal, da je stiskal dekle k sebi v groznem trepetu, da mu jo kdo iztrga. Brez oddiha so gnali na pol blazni do Donave.
Se tisto noč je položil Tunjuš nezavestno Ljubinico na krasne preproge v svojem šotoru in klical obupan vrače in vraža-rice na pomoč kraljici.
Ali njegovo veselje, ko je odprla oči in želela vode, Je
bilo kratko. Balambak mu je naznanil, da ga že nekaj dni čakajo poslanci iz Bizanca. Upravda veleva, da se napoti takoj do njega.
Prišli so namreč Iztokovi zasledovalci in v stepi poiskali Tunjušev tabor po naročilu Upravde.
Zazorilo se je jutro. Ljubinica je zaspala s smehljajem krog ustnic. Tunjuš je zapretil Balambaku smrt, če se skrivi las kraljici LJubinici, preklel nato uro, ki ga je zavedla prvič do Upravde, in odjezdil z Bizantinci proti jugu.
DVANAJSTO POGLAVJE
Pred vzhodnimi vrati trdnjave Topera je stala visoka dvo-kolnica, zakrita s platneno strešico. Voznik je pogovarjal ognjevita konja, ki sta nemirno kopitljala ob tlak, v katerem so se sledile izvožene kolesnice. V stolpiču nad vrati se Je naslanjal stražnik preko kamnitne ograje.
»Vročina! Da se naravna prefekt na pot tako kasno!« Bogovi naj umejo modrost visokih gospodov; Jaz je ne razumem.«
Vojak na stolpu se je hipoma vzravnal. Zabliskal se mu
je šlem, kakor iskra se je za-| svetila sulica. Začul se je počasen konjski peket.
»Ali prihaja?« ga je vprašal voznik, gibajoč samo z ustnicami. Glasno si ni upal izpre-govoriti.
Vojak je zamahnil z levico s stolpa in ni odgovoril. Sedem Jezdecev se je bližalo vratom.
Prefekt Rustik je takoj ob vozu razjahal, vojaki spremljevalci so pridržali konje za vozom. Voznik je dvignil zaveso pri strešici, privezal prefektovega konja zadaj k vozu in pokorno čakal, kdaj pomore Rustiku v voz.
Takrat nenadoma zabuči nad pristaniškimi vrati proti jugu slovesni glas trombe. Čuvaj vzhodnih dveri se ni ozrl na morje. Ni utegnil. Pritisnil Je zaokroženi rog k ustnicam in ponovil doneče znamenje.
Prefekt je pravkar dvignil nogo na dvokolnico, ob znamenju pa Jo je naglo umaknil, odvezal konja in se popel zopet v sedlo.
»Koliko ladij?« je zakričal čuvaju na stolp.
»Ena, brza jadrnica!«
»Blizu?«
»Ze spušča sidro!« Prefekt
se je razveselil, da je popival prejšnji večer tako dolgo. Sicer bi se bil gotovo že odpeljal in carska ladja bi ga več ne dobila.
Okrenil je konja nazaj v mesto, zaklical pred vojašnico nekaj kratkih in rezkih besedi v povelje tamkaj stoječim He-rulom in Alanom, ki so se pogovarjali v senci, veseli, da odide strogi prefekt vsaj za nekaj časa iz Topera, in hitro odjezdil, spremljan od konjikov, v pristanišče.
Meščani so poznali glas trombe, ki je napovedoval, da Je priplula vojna ladja. Vojaki so bežali iz tabora v vojašnico, ljudje so trumoma drli skozi južna vrata v pristanišče. Hu-stik Je naglo prepoznal brzo jadrnico. Bila Je najboljša vojna ladja despota Justinija-na, kar Jih Je plulo v bizantinskih vodah. Polotil se ga je nemir. Kdo prihaja z ladjo? Kaka poročila? Morda Belizar? Ali Mundus? Raznesle so se že govorice o vojski z Italijo. Ce mu odvzame Justinijan pol le-Rije? Kaj bi sam s polovico? Komaj bi zastražil z njo toper-sko ozidje. In barbari na severu udarijo brez dvoma čez Do-
navo, ako zvedo, da im® _ svojo vojsko na zaP je prhal, grizel v J«kl*etrg, ^
da Je letela pena v *«•••*{ bel z nogami, b°^(jkoVi
umikal močni
•	,	tir	.
s tem, da se Je žaganj*1
vrel^j nf vrata in kričeč bežala Pf mirnim konjem.	j-
Ko se Je' zazibal	J
čoln in se bližal °bresitf/ Rustika čedalje bolj 0je?. Ljudstvo se Je ozira o svečani izraz in sod-^ še ta dan zve n°v'c»-d#e. < ri bodo govorili cel	jt
Prefekt jim ni
obličjem velike ikr ’ ce10 jO trla. Domislil se K 0dpd > utegne dobiti pis"1 • . niU (1> od samega despota,	^
povedule Prefektur0 kjfr ^ ter ga kliče v Bi/a» ^ sicer živel v	5tra<|;U
carski mezdi n0^ . | iadJ ;i Col,, se je Pr,b!' rato
n o?" p
prefekt je snel stW' p<r stremena in hote ^ju
i5K>;
nižnosti sprejel	5„	^
sianstvo. Nlegove » v čolnu P°vel," na pr*‘V vsaj zlatega orla r.-jedi)
------------'(Nadaljevanie
100 d'"'
OGLASI^ od ^ 8 30-4 2^1 n	'‘ceue^vT*	v	flmmčno-upravn.	.00,	osmrtnice	90	Ur.
OGLASI, od 8.30-12 In od 10-18 lei.^	^	^ ^	t	za	vje	vrs(e	og,asov	^ 10 din
X - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a I, Tel. 7 .
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska.
Jugoslavijo:
Odg. urednik STANISLAV RENKO.
rosim iBRuci	      tiska
Ljubljana Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega
D.Z O-Z-