P a š n i k. Ljubezen. ,,Kjer je ljubezen, dela velike reči^, pravi sveti Gregor veliki. Te besede veljajo tudi učiteljem za šolo in izrejo mladine. Učitelj, ki do otrok nima prave ljubezni, jih utegne po tvarinsko ali mehanično sicer tudi marsikaj naučiti in privaditi, toda nikoli ne toliko in nikoli ne s tolikim pridom, kot pa tisti, ki jih prav iz Ijubezni uci. Kjer Ijiibezni ni, je vse merzlo, Ie bolj prisiljeno, le bolj tlačansko ; iz tega pa, se ve, da dobrega sadu pač ne raore dosti priti. Ce učitelj do otrok nima resnične Ijubezni, ne bo z otroci dosti prida opravil, naj je sam še tako učen, ali pa še tako dobro plačan. Ce učitelj do otrok prave Ijubezni nima, tudi otroci do njega ljubezni in zaupanja ne morejo imeti; — kaj more potem dobrega storiti ? Utegne vse odločene ure v šoli prebiti ia spolaiti, vendar brez prave ljubezni vse to ne more dosfi zdati in pomagati. Kako morejo otroci, ki to kniali čutijo in spoznajo, v takili okolisčinah do šole še veselje imeti? Posebno keršanska odreja mladine, ki je naj potrebniša in naj imenitniša naloga vsake in sdasti Ijudske šole, je brez te Ijubezni nčiteljeve čisto nemogoča; za malo časa utegne prisiliti kako rcč — obstala pa pri mladini nobena stvar ne bo dolgo — brez Ijubezni. Učitelj brez te Ijubezni je enak nierzli burji, ki studno brije, ter neprijetno vreme napravi, o kterem se človeku nobenega dela ne ljubi in nič ne odseda. —• Vse drugače pa je pri učitelju, kteri ima do otrok pravo ljubezen. Kjer je ogenj, ne more skrit ostati; tako se. razodeva in vnema tudi ljubezen. Kjer Ijubezni ni, se pa tudi liliniti in siliti ne da dolgo. Resnično ljubezen učiteljevo otroci kmali spoznajo in čutijo; in če je tudi prisiljen, svariti jih in kaznovati, vendar vidijo , da ga k temu žene le ljubezen in skerb za njih pravo omiko in srečo. Ker pa Ijubezen, ljubezen obudi, zato takemu nčilelju tudi otroci radovoljno odpro svoje serca, z vescljem hodijo v šolo, so mu vsi vdani in se inu tudi radi dajo voditi. Z Ijubeznijo si jih pridobi za vse dobro; torej tudi s svojiru učenjem, opominovanjem in napeljevanjem veliko Iabko z njimi opravi. Okrog ljubeznjivega učenika so nepopačeni otroci ravno tako radi, kakor pri dobrem očetu, pri Ijubi materi doma; se vse raje uče, vse raje vbogajo. Sama ojstra beseda njegova večzda, kot pri učitelju brez Ijubezni vse razsajanje in pretepanje. Česar se otroci v Ijubezni privadijo, tegatudi, ko odrastejo, tako lahko ne pozabijo, tega se še potlej radi derže, pri tem gotovše stanovitni ostanejo. Le v ljubezni mladina naj bolj spozna, daji učenikres dobro hoče. Samo po sebi pa se vč, da to nikakor ne velja. od kake napčne, melikužne ali pa nečimerne, auipak Ie od modre, keršanske Ijubezni, le od Ijubezni v Bogu in zavoljo Boga; ker le ta je prava ljubezen. — Učitelj , ki je navdan s tako, edino pravo ljubeznijo, pa tudi vse težave svojega stanu veliko lagljej prcnaša; Ijubezen 11111 polajša ves trud, ki ga z otroci ima; ljubezen otrok in lepi nasledek in sad žive ljubezni je prijetno hladilo in tolažilo za njegovo serce; Bog pa, v kterem in zavoljo kterega otroke Ijubi, ga v njegovem blagem trudu lepo podpira. Kaj pa je učitelju premisliti in storiti, da to —pravo ljubezen v sebi obudi ali pa še bolj vnema ? ,,Vsak dober in popolnoma dar, pravi sv. Jakob, pride od zgorej, od očeta svitlobe"; — tak dar, ki je treba zanj prositi, je ludi Ijubezen učiteljeva. Premisliti moraš, preljubi učitelj , kaj je dolžnost tvojega poklica — zakaj so ti od staršev in od Boga samega otroci izročeni — da jih moraš naj pervo in nad vse drugo za nebesa izrejati, potera še le, kolikor je temu perverau nanienu vgodno, za to zemeljsko življenje. Da v svojem trudu ne obnemoreš, ter v svojem poklicu zvest in do konca stanoviten ostaneš, se spomni na častitljivo plačilo, ktero ti je gospod nebes in zemlje obljubil po besedah preroka Danijela: nK t e r i j i h bodo velikovpravičnosti podučili, se bodo svetili, kakor zvezde na vse večne čase!" Kako blag, sprelep in častitljiv je poklic učiteljev! — Preden greš v solo, po navadi kaj beri in premisli, kaj in kako boš učil, da bo več zdalo in obveljalo; potem pa zdihni še k Bogu, in ga prosi za svoje delo potrebne pomoči. Ucitelj, kteri brez vse take priprave v šolo hodi, in se še posebej z branjem za svoj poklic ne biidi in vnema, z otroci nikjer in nikoli ne bo dosti opravil. Brez branja in pripravljanja bo učitelj v šoli Ie najemnik, ki nima nič prave skerbr za otroke, naj se tudi leta in Ieta s šolo vkvarja. MMoli in delaj!" ta zlati opomin velja povsod in za vse, velja še posebno za učiteljski stan. Zaiiioiki.