5TIM revija za tehniko in znanstveno dejavnost mladine januar 1988 • 26. letnik • cena480din Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, , Andrej Jus, Jan Lokovšek, IVIatej Pavlic. Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesei, IVIlha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 2400din, posamezen izvod stane 480din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost. Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. PROPELER HELIKOPTER Semena nekaterih dreves, npr. javorja, imajo ob strani pritrjeno eno ali več krilc, s katerimi lahko poletijo daleč proč od drevesa. Narava je sama poskrbela, da se seme na tak način razširja. Tako seme je majhen helikopter, ki se vrti in se počasi spušča proti zemlji. Podoben helikopter bomo izdelali iz papirja. GRADIVO: - debelejši pisarniški papir, lahko je tudi odpadni - lepilo za papir ORODJE: - pisalno in merilno orodje - škarje POSTOPEK: Po risbi 1 narišemo pravokotnik, dolg 25 cm in širok 6 cm. Lahko je tudi večji ali manjši. V pravokotnik zarišemo polne in črtkane črte. Polna črta na risbi pomeni, da je treba tam zarezati s škarjami, po črtkani črti pa naredimo pregib. S škarjami zarežemo po črtah a, b in c. Po črtkanih črtah d in e napravimo pregib, oba na isto stran, navznoter ali navzven. Pas pod črto f namažemo z lepilom, po črti preganemo in zlepimo navzgor do črte g. Po črti g preganemo in dobimo nogo helikopterja. Preganemo še dela h in i po risbi 2. UPORABA: S helikopterjem se igramo. Spustimo ga z višjega mesta, npr. z vrha stopnišča, s stola v sobi, skozi okno in podobno. Opazujemo let in primerjamo, kako leti večji ali manjši helikopter. Lahko ga tucJ< pobarvamo, SLIKA NA NASLOVNI STRANI Za spremembo objavljamo za vse tiste, ki še niste imeli prilike pokukati v kabino pravega letala, posnetek pilotske kabine v športnem letalu. Kdo ve, morda se tudi kateremu med vami posreči, če bo seveda za začetek pridno modela-ril in na modelih spoznaval zakone aerodinamike, da se kdaj v takile »igrački« povzpne pod nebo. KAZALO naš pogovor 161 izdelek za dom VALJAR 163 STOLETNI KOLEDAR 166 KAKO UPORABUAMO LEPILA 168 daljinsko vodenje TIMLX(II) 172 GRADNJA INFLUENČNEGA STROJA NA ELEKTRIČNI POGON 175 prva igrača IVIALI KAMION PREKUCNIK model »D« 178 PERISKOPSK! DAUNOGNED ZA LOV BREZ OROŽJA 182 mladi elektroniki IVIERILNI INSTRUMENTI ZA MLADE ELEKTRONIKE 4 185 POLNJENJEBATERU 187 »SCRATCH and RUMBLE« FILTER 190 ELEKTRIFIKACIJA MAKETE 192 PRAKTIČNA TORBICA 198 timovi oglasi 199 zanke in uganke 200 Izdaja Tehniška zakDžba Stovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Anton Pavlovčič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Miha Zoreč, Matjaž Zupan • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za prvo polletje je 2400cfin, posamezen izvod stane 480din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p.541/x, tel.213-733 • Tekoči račun; 50101-603-50480 • Tisk; Tiskama Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. naš pogovor Zdi se, da Je prva polovica letošnjega letnika minila kot bi mignil. Upam, da se tudi vam prvo polletje ni preveč vleklo, in da ste ga zaključili kar je moč uspešno. Vsaj mi vam želimo, da bi imeli med počitnicami čimveč prijetnih uric in kot ponavadi vsaj toliko snega, da se boste lahko pošteno okepali, če si že kaj več ne bo moč privoščiti. Pred vsemi je novo leto, ki bo vsakemu med nami prineslo kaj novega, vsaj doslej je bilo tako. Ve se, da vam želimo same vesele in prijetne stvari, če pa bo med njimi tudi kakšna manj prijetna, sem prepričan, da jo boste znali premagati, tako kot ste jo znali doslej. Zato želimo vsem skupaj uspešno, zdravo in veselo novo leto 1988! Namesto odgovorov pa si preberite kratek zapis o tehnični dejavnosti mladih v lanskem letu, kije bila predstavljena decembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. TEHNIČNA USTVARJALNOST MLADIH v lanskem decembru smo bili priče izjemno lepi ter kakovostno bogati modelarski razstavi v Cankarjevem domu. Mladi in tudi nekoliko manj mladi so pokazali, kaj zmore tehnična ustvarjalnost pri nas. Razstavljeni so bili modeli iz vseh najbolj atraktivnih modelarskih področij, prevladovali pa so seveda letalski modeli. Tu so bili razni starinski dvokrilniki, moderna lovska letala, helikopterji, pa tudi začetniški modeli jadralnih letal, s katerimi naša osnovnošolska mladina tekmuje na srečanjih mladih tehnikov. Na področju brodarskega modelarstva je bilo največ modelov jadrnic, od tistih najmanjših, pa do največjih kategorije M. Razstavljeni so bili tudi tekmovalni gliserji z eksplozijskimi motorji. Mimogrede, takšen model zmore hitrosti tudi do 80 kilometrov na uro. Poseben razstavni prostor pa so imeli člani ARK V. Komarov iz Ljubljane. Razstavljali so modele in makete raket vseh tekmovalnih panog, ter seveda m.odel tekmovalne rakete S1, s katero je Marjan Čuden, član tega kluba, i/ letošnjem letu postal TIM 5 162 87/88 hkrati svetovni prval< in rekorder. Kot zan(^,vcsr je bilo na razstavi videti celo kolekcijo eKspioz::-skih motorjev, od njihovih zgodnjih raz\'Cjn:h začetkov, pa vse do najnovejših štiritaktnih modeia skih strojev za pogon velikih maket. Za popestritev dogajanj na razstavi je biia poleg predavanj na temo modelarstvo ter okrogle mize z jradnim naslovom »Kaj zavira tehnično ustvarja ^st?" avtomobilska dirka modelov na električni pogon v bližini Cankarjevega doma. Tako so rud: č.an avtomodelarske sekcije Društva mode-a-.ev Lji.a.jane dodali zrno k uspešnosti celotne pnrec.rve. Aleksander Lilik izdeh za doi Franc Divjak VALJAR Pri tem izdelku se bomo soocrissj orodjem in stroji za obde-ovsT« bomo preprosto igračo iz lesa - ORODJE Merilno in risalno orodje, v-tan. sv-; svedri za les 20mm, 12mmii 5 'nr-hobi stružnica za les, dleta za 5 -J tračni ali kolutni brusilnik. MATERIAL Bukov les (ali kakšen drug fš. es bi belo mizarsko lepilo, nitro^a^ . IZDELAVA Na krožni žagi nažagamo ■ elemente 1 (podvozje 1 2 jih zbrusimo na tračner t:--, mer. Primeren kos lesa p-'a.;-v stružnico za les in s po~c mo valj (4) s pnr^e-^ ~ papirjem zgladimo pc.-^š-"-: razpolovimo na dva oea obeh enaka. Nato pripravimo elektrč-i v VALJAR e ^ e -ta:-^« /3 rd -.-rit; Majhno z majhnim. Maketa Kolumbove ladje »Santa Od preprostih letaiskih modelov do zahtevnih ma-Maria« ket na daljinsko vodenje Poz Predmet ' if 1 Podvozje 2 Kabina 3 Streha f) 4 Valj g 5 Gred - os 6 Vezni element 7 Vezni efemert || izdelek za dom Franc Divjak VALJAR Pri tem izdelku se bomo spoprijeli s postopki, orodjem in stroji za obdelovanje lesa. Izdelali bomo preprosto igračo iz lesa - cestni valjar. ORODJE Merilno in risalno orodje, vrtalni stroj s stojalom, svedri za les 20 mm, 12mmin8mm, krožna žaga, hobi stružnica za les, dleta za struženje lesa, tračni ali kolutni brusilnik. MATERIAL Bukov les (ali kakšen drug trši les), brusilni papir, belo mizarsko lepilo, nitrolak. IZDELAVA Na krožni žagi nažagamo kose lesa za sestavne elemente 1 (podvozje), 2 (kabina) in 3 (streha) ter jih zbrusimo na tračnem brusilniku do načrtovanih mer. Primeren kos lesa pravokotne oblike vpnemo v stružnico za les in s pomočjo ravnih dlet izstruži-mo valj (4) s primernim radijem. Z brusilnim papirjem zgladimo površino, na krožni žagi pa ga razpolovimo na dva dela, da je dolžina (višina) obeh enaka. Nato pripravimo električni vrtalnik, svedre za vrta-VALJAR nje lukenj v les in na označenih mestih izvrtamo luknje na elementih 1, 2, 3 in 4. Paziti moramo pri vrtanju tistih lukenj, ki segajo samo do določene globine v materialu. Gred (5) ter vezne elemente (6) in (7) izstružimo na stružnici ali pa poiščemo odpadne kose okroglih bukovih moznikov, ki jih uporabljajo mizarji za sestavljanje omar. z omenjenimi veznimi (spojnimi) elementi ter belim mizarskim lepilom spojimo podvozje (1), kabino (2) ter streho (3). Pustimo, da se lepilo posuši, nato pa s finim brusilnim papirjem zbrusimo vse površine ter jih prelakiramo s prozornim nitrolakom. Ravno tako prelakiramo tudi oba valja (4). V prelakirano ogrodje vgradimo še oba valja (4) tako, da se vrtita okrog dveh mirujočih osi (5). Ti vtaknemo v luknje podvozja in pritrdimo z lepljenjem. Paziti moramo, da pri tem ne zalepimo tudi valja z osjo. Valja naj se z lahkoto vrtita okrog osi. Predvsem najmlajši otroci bodo takšne igrače nadvse veseli, za nekoliko večje in zahtevnejše pa bo potrebna kakšna izboljšava, morda možnost upravljanja enega izmed valjev in podobno. Izpopolnite model po lastni zamislil Poz Predmet Kos Material Mere 1 Podvozje 2 Bukov les 170 X 24 X 15 2 Kabina 1 Bukov les 70 X 60 X 34 3 Streha 1 Bukov les 70 X 56 X 15 4 Valj 2 Bukov les r 33 X 58 5 Gred - os 2 Bukov les moznik 012 X 90 6 Vezni element 4 Bukov les moznik 08 X 30 7 Vezni element 2 Bukov les moznik 08 X 25 TIMS • 164 • 87S8 - } ^ a m 49 ^ 50 . 47Ö Miloš Macarol STOLETNI KOLEDAR Koledarji se menjajo vsako leto in čeprav se v različnih razmakih od 5 do 11 let le ponavljajo, brez koledarja ni mogoče ugotoviti, na kateri dan v tednu pade določen datum v posameznih letih. Mar naj zato hranimo vse stare koledarje? Navsezadnje tudi to ni posrečena rešitev, saj nas včasih zanima tudi, na kateri dan bo padel kak datum v prihodnjih letih, za katera koledarji sploh še niso natisnjeni. Iz zagate nas lahko reši priloženi priročni stoletni koledar, ki bi ga po istem principu lahko izdelali tudi za tisočletje. Najbolj enostavno pa bo, če uporabite kar tega, ki sem ga izoblikoval za obdobje od 1951. do 2051. leta. Izdelava 1. Obe priloženi skici tik ob zunanjem obrisu obrežite s škarjami in ju z Neostik lepilom nalepite ločeno na tanko aluminijasto ali medeninasto pločevino To lepilo s prstom tanko razmažite najprej po pločevini in nato še po hrbtni strani obeh skic ter ga pustite, da se suši vsaj 10 minut. Tako ne bo nikdar popustilo. Pri lepljenju morate paziti, da na skicah ne bo nobenih gub. 2. Z močnimi škarjami previdno obrežite oba segmenta (sestavna dela) tik ob obrisu. Po potrebi robove zgladite še s finim steklenim papirjem, vendar morate paziti, da ne poškodujete skic. 3. Oba segmenta na označenem mestu prevrtate s trimilimetrskim svedrom. V manjši segment s prednje strani pritisnete v izvrti-no ustrezno bakreno zakovico, nanjo nadenete večji segment z letnicami, nato zakovico po potrebi nekoliko skrajšate in jo s kladivom zakovičite. Pri zakovičenju morate paziti, da se bo gornji segment lahko prosto gibal okrog osi, ne da bi bil ohlapen. Namesto zakovice lahko uporabite tudi trimilimetrski matični vijak s podložko in dvema maticama. Če uporabite eno samo matico, je treba konec vijaka zako-vičiti, da se matica med obračanjem segmenta ne bo snela. Uporaba stoletnega koledarja Gornji del koledarja zavrtite tako, da se želeni mesec točno pokriva s kolono, v kateri se nahaja želena letnica. Tako boste spodaj lahko takoj ugotovili, kateri dan v tednu pripada določenemu datumu. Izjemo predstavljata le januar in februar v prestopnih letih, ki sta na tabeli označena z okvirčki, tako kot tudi oba navedena meseca v prestopnih letih. Če je prestopno leto, boste pod letnico izjemoma nastavili tisti mesec januar, ki je v okvirčku. Isto velja tudi za mesec februar, medtem ko vse ostale mesece nastavljate tako kot v navadnih letih. Zaradi večje preglednosti lahko prestopna leta oziroma notranji del okvirčkov vključno z navedenima mesecema še dodatno obarvate s svetlo rumenim ali rdečim floma-strom. Z objavo tega prispevka uredništvo Tima vsem svojim bralcem podarja praktičen stoletni koledar in vam hkrati želi obilo sreče, ter učnih in delovnih uspehov v novem letu. V:,'//. /V////,^ Vlado Zupan KAKO UPORABLJAMO LEPILA Večkrat je treba pri modelarstvu in pri delih »naredi sam« spojiti skupaj dva ali več delov iz enakih ali različnih snovi. Če je govor o kovinah, lahko oba dela zvarimo, spajkamo ali spojimo z zakovicami. Lesena dela lahko privijemo afi zbijemo, blago in usnje zašijemo. Vse to pa lahko enostavneje dosežemo z lepljenjem. Se pred 50 leti so uporabljali lepila le za les in papir, velik razvoj povojne kemije pa nam je dal umetne snovi, ki lahko lepijo med seboj tudi kovine in praktično vsako snov, ki nam pride pod roko. Tako so včasih poznali le mizarski klej, škrobna lepila in »gumi arabicum«, danes pa imamo celo vrsto posebnih lepil, kot so epoksidna in cianoakrilatna, ki so kos še tako težkim zahtevam. Današnji modelar je v tem pogledu v veliko boljšem položaju, kot je bil njegov ded. Večina dela se opravi danes hitreje, enostavneje in z boljšim rezultatom. Še pred nekaj leti je bilo treba po posebna lepila čez mejo, danes pa mnoga od teh že izdelujejo pri nas med drugimi DONIT - TOZD KEMOSTIK iz Kamnika. Taka posebna lepila seveda niso poceni, vendar jih rabimo v majhnih količinah in brez njih enostavno ne gre več. Da bodo rezultati lepljenja res dobri, je treba vedeti nekaj osnovnega o lepljenju, katero lepilo je za določeno snov in namen ter na kaj moramo paziti, ko ta lepila uporabljamo. Namen današnjega sestavka je ravno poznavanje lepil in dela z njimi. Lepilo je snov, največkrat umetno pridobljena, ki jo v tanki plasti nanesemo med dva dela iz enake ali različne snovi, ki ju hočemo spojiti. Lepilo se mora oprijeti ene in druge površine in oba dela trajno držati skupaj. Za trpežnost zlepka sta odločilni dve sili, andhezija in kohezija. Prva se pojavlja med dvema ploskvama. Če bomo, na primer, pritisnili moker papir na steklo, bo ta ostal nanj »prilepljen« zaradi odhezijske sile. Tudi lepilo se mora v prvi vrsti dobro vezati na površino predmeta. Čim večja je adhezija, bolj čvrsto bo lepilo vezalo oba dela. Večjo adhezijo pa dobimo, če nastane med površino predmeta in plastjo lepila čim tesnejši stik po vsej ploskvi. Zato ne sme biti med obema površinama tujih snovi, kot so maščoba, prah ali druge nečistoče. Lepilne površine morajo biti čiste! Kohezija pa je sila, ki drži molekule lepila skupaj - torej posredno oba dela, ki ju hočemo spojiti. Kohezija je odvisna od narave snovi, iz katere je lepilo. Čim večja je kohezija, bolj čvrsto in trajno bo lepilo vezalo oba deta. Za doseganje večje kohezije pa je pomembno tudi, da nanesemo lepilo čim bolj enakomerno in ne v debelejši plasti, kot je potrebno. Pri lepljenju je treba torej doseči, da se bo lepilo VEZALO NA OBE POVRŠINI, nato pa se mora PLAST LEPILA STROIT!, da veže oba dela. Lepila v trdnem stanju ne moremo nanesti na površino, da bi se to le-te oprijelo. Zato mora biti lepilo v fazi nanašanja tekoče ali vsaj plastično, v fazi zlepljenja pa se mora spremeniti v trdno plast. Spremembo v trdno stanje lahko dosežemo na dva načina, s fizikalno ali kemično spremembo. Poglejmo najprej prvi način! Da bo lepilo tekoče, ga lahko raztopimo v primernem topilu. Takega nanesemo na površino lepljenca. Čez nekaj časa topilo izhlapi, lepilo pa postane zopet trdno - torej fizikalna sprememba, snov je ostala ista, spremenila se je le oblika iz tekoče v trdno. Isto lahko dosežemo s taljenjem: pri višji temperaturi se lepilo stali in postane tekoče, da ga lahko nanesemo na ploskev. Ko obe ploskvi stisnemo, se lepilo pri ohlajanju zopet strdi in veže obe ploskvi. Drugače je pri kemični spremembi. Ob nanašanju v tekoči obliki je lepilo ena snov, nato pa se z dodajanjem posebne snovi, trdilca, spremeni v drugo snov, ki je trdna in veže oba dela čvrsto skupaj. Spoznali smo, da imamo v osnovi dve vrsti lepil, prva vežejo na fizikalni, druga na kemični način. Prva so najštevilnejša, druga pa vežejo najmočneje. Med prva štejemo, na primer, škrobna, kavčukova in razna univerzalna lepila, med druga pa vinilacetatna, dvokomponentna epoksidna in cianakrilatna lepila. Na škatli z lepilom je zapisano, za kakšno lepilo gre, zraven pa so podrobna navodila za uporabo, ki jih moramo vedno upoštevati. Nekatera lepila vežejo takoj po nanosu, pravimo jim tudi »sekundna« lepila, nekatera po nekaj minutah, so pa tudi taka, ki rabijo 24 ur, da postane zlepljeno mesto čvrsto in sposobno za uporabo. Upoštevati moramo tudi, da nekatera lepila za določene snovi niso primerna. Lahko jih topijo ali kako drugače poškodujejo. Če bi, na primer, lepili stiropor z navadnim univerzalnim lepilom, ki vsebuje aceton, bi stiropor pred našimi očmi kar zgineval. Zato imajo za lepljenje stiropo-ra posebna lepila na osnovi topil, ki stiropora ne raztapljajo. Večkrat pa je zaželeno, da topilo snov malo nagrize, saj se lepilo na tako hrapavo površino dosti bolje oprime. Omenili smo adhezijsko silo. Čeprav uporabimo še tako kvalitetno lepilo, lepljenje ne bo uspešno, če se lepilo ne bo čvrsto oprijelo podlage. Zato moramo obe lepilni ploskvi najprej pripraviti: moramo ju očistiti in večkrat še oraziti. Odstraniti moramo maščobe in prašne snovi (ali pa ostanke PREOMEl LEPILO PREDMET AO H E z U A K O H E Z I J A Slika 1. Sile, ki delujejo pri lepljenju rje). Prvo dosežemo s primernimi topili, kot so aceton, nitrorazredčilo ali alkohol, ki pa morajo pred nanosom lepila popolnoma izhlapeli. Pri mehaničnem čiščenju površino ostrgamo z brusilnim papirjem, pilo ali nožem. Lepil, ki so v vodi netopna - na primer univerzalna in epoksidna lepila - ne smemo nanašati na vlažne ali celo mokre površine. Nasprotno pa je to dopustno pri vodotopnih lepilih, kot so škrobna ali vinilacetat-na. Za večino ponesrečenih zlepkov je kriva ravno nezadovoljiva obdelava lepilne površine! Če hočemo zlepiti dva dela, moramo vsaj približno vedeti, kakšnim obremenitvam bo zlepljen predmet izpostavljen (seveda to ne velja za lepljenje razbite vaze). Če bo na predmet delovala le tlačna ali natezna sila, bo problem obremenitve manjši, kot če se javlja še sila upogiba, ki zlepljeno mesto obremenjuje neenakomerno ali celo lupilna sila, ki postavlja še večje zahteve. Glede na vrsto obremenitve moramo pripraviti tudi obliko zlepljenega mesta. Za enostavne primere lahko izberemo preprosti čelni stik, ki je prikazan na sliki št. 2 pod A. Če so obremenitve večje, je treba lepilno površino povečati ali zlepek kako drugače ojačati, kot kažejo primeri B, C, Č in D (na sliki). Pri lupilnih obremenitvah je priporočljivo zlepljeno mesto oblepiti še z objemko, kot kaže primer E. Lepila se danes uporabljajo na vseh področjih, tako v industriji, obrti, pri domačih opravilih in seveda pri modelarstvu. Nekatera lepila so tako kvalitetna, da dosežemo tudi pri lepljenju kovin zelo velike trdnosti. Če zlepimo dve kovinski ploščici velikosti 2x2cm in eno obtežimo s 1000 kg, zlepljeno mesto ne bo popustilo! Danes se lepljenje velikokrat uporablja namesto spajka-nja, saj je veliko hitrejše in enostavnejše. Posebno v industriji, kjer iz številnih delov iz različnih snovi sestavljajo razne aparate, lepljenje z uspehom nadomešča klasične metode. V lesni industriji opravijo praktično vse le še z lepljenjem, bodisi, da nanašajo furnir na iverne plošče, bodisi, da iz osnovnih elementov sestavljajo pohištvo. Tudi čevljarska industrija brez lepil ne bi mogla delati, da ne omenjamo še drugih. Za nas modelarje pa so sodobna lepila pravo olajšanje. V našem sestavku nas bodo zanimala predvsem lepila, ki jih bomo lahko uporabljali pri našem delu, ko bomo lepili modelčke in sestavljali maketo male ČELNI STIK POŠEVNI STIK ZAREZANI STIK ENOJNA PODLOGA DVOJNA PODLOGA OBJETA Slika 2. Vrste stikov pri lepljenju železnice. To pa nam bo koristilo tudi pri vsakdanjem delu, bodisi da se razbije dragocena vaza, odstopi podplat ali popusti gumijevo tesnilo pri vratih avtomobila. Navezani bomo predvsem na lepila, ki se dobijo v naših trgovinah. Vsega se pri nas, žal, še ne dobi in bo treba po kaj posebnega tudi v trgovino onkraj meje. Zato bom kot primer kvalitetnih in za modelarja uporabnih lepil navedel izbor dveh znanih proizvajalcev, ki sta se posebej specializirala na dela »naredi sam« in potrebe modelarstva; domače tovarne iz Kamnika DONIT -TOZD KEMOSTIK in nemške UHU. Razveseljivo je, da je dala v zadnjem času kamniška tovarna na trg okoli 10 novih lepil v tubah prav kot nalašč za potrebe modelarjev in domačih popravil. Tovarna UHU nudi preko 20 različnih lepil, ki lepijo prav vse od papirja do kovin. Na primeru teh dveh proizvajalcev bom razložil uporabnost posameznih lepil. ŠKROBNA LEPILA Škrobna lepila štejemo med najstarejša, ki se še danes uporabljajo. Včasih smo podobno lepilo skuhali kar sami iz moke in vode. Podobna so tudi lepila na osnovi modificirane celuloze, ki se veliko rabijo za lepljenje tapet. Tovarna UHU dela škrob-no lepilo v obliki palčke, podobno kot rdečilo za ustnice pod imenom STIC. Pri nas, med drugim dobimo KARBOFIX zagrebške tovarne Karbon in DONISTICK iz Kamnika. Dobi se v tubah ali malih posodicah. Ta lepila se uporabljajo za lepljenja papirja. Pri maketi se lahko uporablja tudi razredčeno lepilo za tapete za peščeno nasutje proge in pri »sejanju« trave. Je poceni, dobi se v obliki prahu, ki ga moramo po navodilu raztopiti v vodi. UNIVERZALNA LEPILA Tovrstna lepila naj bi, kot pove ime", lepila skoraj vse snovi. Res pa je, da kar dobro lepi papir, ne more ravno tako dobro lepiti plastike ali kovine. Zato moramo to »univerzalnost« vzeti bolj z rezervo. To je bilo prvo umetno lepilo, znano že pred vojno, sčasoma pa so razvili celo vrsto lepil za posamezne snovi. Tovarna UHU ima to lepilo pod imenom ALLESKLEBER, proizvaja pa tudi izboljšane vrste EXTRA ALLESKLEBER in KRAFT. Domači lepili sta DONIBOND ali tudi OHO. Lepilo je raztopina umetne snovi v acetonu ali njemu podobnih topilih. Topila so vnetljiva. Univerzalno lepilo lepi hitro in razmeroma čvrsto, ostane elastično in je odporno proti vodi, bencinu in olju. Uporabno je za razna lepljenja predvsem takih snovi, kot so papir, karton, usnje in tkanina, pluta in les. Večkrat pride prav pri raznih popravilih v hiši in ne bi smelo manjkati v nobenem domu. Če ga uporabljamo za snovi, ki so porozne, ga pri lepljenju tanko nanesemo na eno ploskev in oba dela takoj združimo. Pri gostih snoveh, kot sta les ali porcelan, namažemo obe ploskvi, počakamo, da se lepilo posuši, eno ploskev ponovno tanko namažemo in dela takoj stisnemo. Lepilo EXTRA ALLESKLEBER je v praktični želirani obliki in se nam pri uporabi ne vlečejo nitke iz tube. Lepilo KRAFT omogoča zelo hitro lepljenje in daje zelo čvrste zlepke. Zato ga rabimo za zahtevna lepljenja. Uporabno je tudi za lepljenje nekaterih plastičnih snovi, gume in kovin. LEPILA ZA PLASTIČNE SNOVI Za modelarja in maketarja, ki morata velikokrat lepiti dele iz plastičnih snovi, so nujno potrebna lepila, ki so prirejena posebej za te snovi. Posebna topila plastično snov malo nagrizejo in tako se lepilo lahko bolj čvrsto oprime površine. Tudi ta lepila so raztopine umetnih snovi v ustreznem topilu. Tovarna UHU nudi v tej skupini več lepil in sicer ALLPLAST, PLAST, HART, ABS, POR in PVC. Pri nas posebnih lepil za plastiko ne izdelujemo, tovarna KEMOSTIK pa dela DONOVIL S za mehki in DONOVIL H za trdi polivinilklorid (PVC). Ostala za naše potrebe bomo pač kupili v tujini. Lepilo ALLPLAST je primerno za večino plastičnih snovi, kot nam kaže tabela o primernosti lepil za razne plastične snovi. Zlepljeno mesto je odporno na mraz in ga lahko uporabljamo tudi za lepljenje predmetov, ki bodo v hladilniku. Prav tako prenese temperature do 90°C. Nanašamo ga enako kot univerzalno lepilo, v največ primerih le na eno ploskev. Ko oba dela stisnemo, ju moramo nekako fiksirati, na primer povezati z lepilnim trakom, ker lepilo dokončno veže šele v 24 urah. Za sestavljanje hišic iz polistirola, ki ne manjkajo na nobeni maketi, uporabljamo lepilo PLAST, kije v tubi gosto ali pa tekoče v steklenički s čopičem. Lepilo v tekoči obliki uporabljamo predvsem takrat, če moramo prilepiti manjše dele, na primer okna ali žlebove na hišice. Tekoče lepilo se lahko s čopičem nanese v majhnih količinah, česar pri gostem lepilu iz tube ni možno doseči. Če je lepilo sčasoma postalo pregosto, ga lahko z acetonom razredčimo. Lepilo POR se uporablja za lepljenje stiropora, ker ima topilo, ki tega ne topi. Z njim pa ne lepimo le stiropora med seboj, ampak tudi stiropor na les, pluto ali mehko penasto snov. Lepilo HART se ne uporablja le za plastične snovi, ampak z uspehom lepi tudi les, steklo in kovine. Za lepljenje polivinilklorida (PVC) moramo uporabljati posebno lepilo, na primer UHU PVC ali DONIVIL. Sicer se PVC pri modeliranju redkeje uporablja, včasih pa je le treba prilepiti kakšno folijo (zmaji) ali razne palčke in profile. Večkrat pa bomo to lepilo uporabljali doma za razna popravila v hiši, pri športu ali pri avtu. KONTAKTNA LEPILA Kontaktna lepila se od do sedaj opisanih nekoliko razlikujejo. Dajejo čvrste elastične zlepke, ki »primejo« takoj, ko oba dela združimo. So široko uporabna za številne snovi v industriji, obrti, doma in pri modelarstvu. Lepilo je raztopina sintetičnega kavčuka v bencinu, toluenu in acetonu, torej skrajno vnetljivih topilih. Podobno, le iz naravnega kavčuka, je sestavljeno lepilo za krpanje zračnic pri kolesu. Tovarna UHU ima to lepilo pod imenom GREENIT, kamniška tovarna pa kot NE-OSTIK SK 40 v velikih tubah in za modelarje kot NEOSTIK v manjših tubah. Uporaba je nekoliko drugačne, kot pri univerzalnih lepilih. Namazati moramo enakomerno OBE očiščeni ploskvi in POČAKATI 5 do 15 minut, da topilo skoraj povsem izhlapi - če se s prstom dotaknemo namaza, se lepilo ne sme več potegniti, mora pa se še oprijemati. Nato oba dela močno stisnemo. TAKOJ se zlepita in ju ne moremo več premikati. Čim bolj stisnemo - še boljše če se da potolči s kladivom - bolje bo lepilo držalo. S tem lepilom lahko lepimo številne snovi, kot so guma, usnje, tkanine, les, pluta, talne obloge in plošče iz plastičnih snovi. Z njim lahko prilepimo tudi gumijasto tesnilo na vrata avtomobila ali podplat, ki nam je odstopil. UHU nudi to lepilo tudi v dozi za razprševanje, zaradi česar je možno nanesti lepilo hitro, enakomerno in zelo na tanko tudi na večje ploskve. Lepilo je odporno proti vodi, olju ter razredčenim kislinam in lugom. Pri maketi bomo uporabili to lepilo za pritrditev travne tapete na podlago, za prilepljenje plastičnih portalov pri predoru ali škarp ob cesti. Kontaktno lepilo je široko uporabno in bi ga morali imeti vedno pri roki. S tem lepilom lepijo obrtniki tudi plastične pode. POLIVINILACETATNA LEPILA Za lepljenje lesa so polivinilacetatna lepila nepogrešljiva, saj so mnogo boljša in enostavnejša za uporabo, kot je bil še pred 40 leti mizarski klej, narejen iz kosti. Pri nas izdeluje tovrstno lepilo tovarna v Sežani pod imenom MITOL, za manjšo uporabo pa je praktičnejši DONIFIX iz Kamnika. Tovarna UHU nudi lepilo COLL in ima 4 tipe: HOLZLEIM, EXPRESS, WASSERFEST in SPE-ZIAL. Lepilo je bele barve in je emulzija vinilacetata V vodi. Pri lepljenju voda izhlapi, snov pa se kemično spremeni - polimerizira v trdi polivinila-cetat, ki čvrsto veže oba lesena dela. Za razliko od dosedaj naštetih lepil se vinilacetatno suši razmeroma dolgo (saj voda hlapi počasneje od acetona) in pod pritiskom. COLL EXPRESS veže hitreje in predmet lahko rabimo že čez pol ure. Navadno namažemo samo eno ploskev In takoj stisnemo oba dela krepko skupaj s svoro. Če je les zelo hrapav, namažemo obe ploskvi. Pri maketi bomo s tem lepilom vezali že leseno ogrodje, nato ploščice za progo, sestavljali lesene ali kartonske hišice, lepili drobne palčke pri sestavljanju kozolca in tudi večje kose stiropora pri sestavljanju hribov. Če to lepilo razredčimo z enako količino vode, ga bomo lahko uporabljali za lepljenje peska pri nasutju proge, kakor je opisano v 3. številki TIMA. Tudi, ko »sejemo« zeleno narezana vla-kenca za travo, namažemo podlago na debelo z razredčenim lepilom. Tovarna UHU nudi še WASSERFEST, ki se rabi predvsem za lepljenje letal in ladjic, ker je vodoodporen in SPEZIALLEIM za lepljenje umetnih plošč, kot je Melapan ali PVC na les. nanašamo dalj časa po zmešanju, zato pa dosežejo polno trdnost šele po 24 urah. Če hočemo, da lepilo veže hitreje in dosega boljšo trdnost, moramo zlepljeno mesto segrevati, najbolje z vročim zrakom iz sušilca za lase. Zanimivo je lepilo UHU AKTIV. Tu namažemo lepilo na eno ploskev, trdilec na drugo, oba dela stisnemo in v treh minutah je zlepek čvrst. Končno trdnost doseže po eni uri. Lepilo je pri uporabi zelo praktično, saj odpade mešanje obeh komponent. Epoksidna lepila omogočajo najbolj kvalitetna zlepljenja za celo vrsto snovi, kot so jeklo, železo, aluminij, barvne kovine, steklo, porcelan, keramika ter trde plastične snovi, razen polietilena. Lahko lepimo enake snovi med seboj, lahko različne. Lepilo je odporno proti vodi, mineralnim oljem, bencinu ter razredčenim kislinam in lugom. To so predvsem specialna tehnična lepila, ki se uporabljajo prvenstveno v industriji in obrti, manj v modelarstvu. So pa za določena zahtevna lepljenja nujno potrebna in jih velikokrat rabimo pri naših delih v hiši in okoli nje ter pri modelarstvu. Pri maketi je treba, na primer, zlepiti kovinske tirnice, odlomljen kovinski delček pri lokomotivi, sestaviti ograjo iz starih tirnic in pocinkane žice, kdor pa bo sam delal modelček vagona, bo še kako znal ceniti tovrstno lepilo. Epoksidna lepila niso uporabna le za lepljenje. Ker so zelo gosta, jih lahko rabimo tudi kot polnilo za špranje in razpoke. Strjeno lepilo lahko brusimo s pilo ali smirkovim papirjem. Ko predmet pobarvamo, ni več sledu o razpoki. Lepilo je izolator električnega toka. Če zlepimo dve žici in bo med njima plast lepila, tok ne bo prehajal z ene žice na drugo. To je včasih koristno, v drugih primerih pa nam hodi narobe, zaradi česar moramo to vedeti. EPOKSIDNA LEPILA Za najbolj zahtevna lepljenja bomo uporabili dvo-komponentna epoksidna lepila, ki jih dela UHU pod imenom PLUS in AKTIV. Kamniški KEMO-STIK nam nudi DONIPOX. To so lepila brez topil. V eni tubi je epoksidna smola, v drugi pa trdilec. Pred uporabo moramo iz vsake tube iztisniti enako količino snovi in jo s primerno paličico ali lopatico zelo dobro zmešati, da dobimo enakomerno motno mešanico. Zelo praktično je lepilo DONIPOX BRIZG, kjer obenem iztiskamo snovi iz obeh cevk hkrati. Dodani trdilec povzroči v določenem času kemično spremembo epoksidne smole v zelo trdo snov. Po zmešanju je treba lepilo takoj nanesti na eno ploskev in oba predmeta stisniti skupaj, pa ne premočno. Včasih ju je treba fiksirati, da ostaneta skupaj. Čas vezanja lepila je odvisen od tipa lepila. UHU SCHNELLFEST in naš DONIPOX 5 AB je treba uporabiti v 5 minutah, vežeta pa v nekaj urah. Nekatera lepila (UHU ENDFEST 300 in DONIPOX) lahko CIANOAKRILNA LEPILA »Zadnji krik« so cianoakrilatna ali sekundna lepila, ker lepijo praktično v trenutku nanosa. Lepilo lepi praktično vse in tako čvrsto kot epoksidno. Lepilo je enokomponentno, torej odpade predhodno mešanje. Pod vplivom vlage v zraku se kemično spremeni in otrdi. Je res »vražje« lepilo in moramo biti pri delu z njim posebno pazljivi. Le mala kapljica zadostuje, da se prsta v trenutku zlepita tako čvrsto da ju je mogoče ločiti le, če odtrgamo košček kože! Zato za otroke ni primerno. Sicer pa ni strupeno ali zdravju škodljivo. Redkotekoče lepilo, ki se uporablja v zelo majhnih količinah, je v mnogih primerih izpodrinilo spajka-nje kovinskih delov. Cel model lokomotive je možno sestaviti le z uporabo tega lepila. V kratkem času lahko zlepimo most iz drobnih kovinskih' profilov. Odpade dolgo čakanje na strjevanje lepila. UHU nudi to lepilo kot SEKUNDENKLEBER, GEL in SPEZIAL. Pri nas se dobi kamniški DONI-CRYL in zagrebški CYANOFIX. Uhujev GEL je V želirani obliki, ne kaplja in se rabi za hrapave površine, praktičen je KULI v obliki kulija, ki nam omogoča zelo tanek nanos lepila. SPEZIAL je uporaben za pluto, les, karton, tkanine in za lepljenje teh poroznih snovi na steklo, gumo, kovino in številne plastične snovi. Žal je to lepilo zelo drago - mala tuba stane okoli 2000 din - vendar se ga porabi izredno malo, pa tudi prav dolgo ne traja. Trajnost mu podaljšamo, če ga hranimo v hladilniku. Seveda ga moramo v tem primeru pol ure pred uporabo postaviti na sobno temperaturo. Lepilni ploskvi najprej očistimo z acetonom. Ko sta suhi, nanesemo čim tanjšo plast lepila (kar ni težko, ker je lepilo redko in hitro steče po vsej površini) in oba dela TAKOJ stisnemo. Po kratkem času je zlepek trd in lahko nadaljujemo z lepljenjem naslednjega dela. Če dahnemo na zlepek vlažno sapo, lepljenje še pospešimo. Našteli smo lepila, ki se pri modelarstvu in okoli hiše najpogosteje uporabljajo. Zaradi popolne slike moramo omeniti še talilna lepila. Pri navadni temperaturi so v trdnem stanju. Za uporabo jih je treba pri višji temperaturi staliti, nanesti med dve ploskvi in ju stisniti. Po ohladitvi postane lepilo zopet trdno in čvrsto veže oba dela. Za nanašanje moramo imeti posebno pištolo, ki je električno ogrevana. Lepilo v obliki 5 mm debelih palčk vstavimo v pištolo, s »sprožilcem« vključimo ogrevanje in čez pol minute priteče iz šobe lepilo. Ker take pištole ne more imeti vsakdo in ker je lepilo razmeroma drago, pride za amaterja bolj redko v poštev. Dosti ga rabi čevljarska industrija, med drugimi pa tudi knjigovezi pri vezanju knjig. daljinsko vodenje Jan Lokovšek TIM LXIII (II) Izbira materiala Polnilec vsebuje dvoje integriranih vezij. Prvo je znani LM 324 s štirimi operacijskimi ojačevalniki, drugo pa je stabilizator napetosti 7805.10 V napajanje sem stabiliziral z zener diodo; boljša rešitev za to napajanje je tudi stabilizator, npr.: MC78M05. Ker je poraba majhna, je možno vzeti tudi stabilizatorje manjše moči (78L05), ki pa žal zato niso nič cenejši. Na ploščici tiskanega vezja je prostor za obe možnosti. Rele je z enojnim preklopnim kontaktom in 12 V navitjem (npr. Iskrin TRM 2712). Transistorji so vsi univerzalni, kar pomeni, da jih lahko brez težav zamenjamo s podobnimi tipi. TI in T2 sta »krepkejša«, ker sta v tokokrogu polnjenja. Dobra in obenem cenejša rešitev je za T1 2N3055 in za T2 BD 136. Če pa se zadovoljite s tokovi polnjenja le do 0,5 A, potem je za TI dovolj dober tudi BD 135 ali kak podoben tip. TI moramo hladiti in sicer pri tokovih večjih od lOOmA, če je TI BD 135 oziroma 200 mA, če je TI 2N3055. T3 je PNP vrste, npr. BC 308; T4 in T5 pa NPN vrste, npr. BC 237. Diode D1 do D6 so univerzalne silicijeve, npr. 1N914. SD1 in SD2 sta svetleči diodi premera 3 mm. SD1 je rdeča, SD2 pa zelena. B je brenčač male moči za 12 V. Ž je žarnica za praznenje. Vzamemo 12 V avtomobilsko moči 15 do 21 W za akumulatorčke kapacitete do 0,5 Ah, oziroma 45 do 55 W za večje. Preklopnik P je enojni s šestimi položaji, če se nameravate držati načrta. Če pa so vaše zahteve skromnejše, lahko vzamete tudi manj položajev. Stikalo S je enojno majhne moči, prav tako tudi tipka 1. Upori so vsi Iskrini, moči 1/4 ali 1/8W, razen R2 (R3). Vrednosti uporov R14, R15 in R17 morajo biti enake, ni pa nujno, da je ta vrednost res natančno 15 kOhmov. Bolj natančne pa morajo biti vrednosti v uporovnem delilniku R6 do R13 (vsaj 5%), saj določajo referenčne napetosti. Njihove vrednosti so sicer nestandardne, kljub temu sem jih brez težav dobil pri »Iskri«. Vrednosti in moči upora R3 (R2) so odvisne od zahtev po toku polnjenja. Podane so v tabeli I. TABELA I Kapacitete (Ah) 0,5 1,2 1,8 4 7 Upor. (Ohm) in 47 do 68 20 do 27 13 do 18 5,6 do 8,1 3,3 do 4,7 Moč (W) za 10 do 14-urni cikel 1/4 1/2 1 2 5* polnjenja 22 do 33 10 do 12 5,6 dO 9 2,7 do 3,91,8 do 2,2 Upor. (Ohm) in Moč za 5 do 7-urni cikel polnjenja Upor. (Ohm) In Moč za hitro polnjenje * TI = 2N3055 1/2 1 2 5* 4,7 dO 5,6 2 do 2,2 1,5 do 1,6 5* 8* 10* 8* «1- to SI. 2. Slika ploščice tiskanega vezja osnovnega dela v merilu 1:1 citate 0,5 Ah in R2 je 47 olimov, ki ga vključimo s stikalom, ko polnimo akumulatorčke 1,2 Ah. Poleg naštetega potrebujemo še enostransko kaširan vitroplast, stikala, priključke, primerno škatlo ipd. Škatla naj bo raje malo večja, kot je nujno potrebno. V pripravi imam namreč celo vrsto dodatkov, s katerimi bomo izpopolnili naš polnilec (povečanje napetosti do 18 V, možnost cikliranja itd.). Gradnja Gradimo v tehniki tiskanega vezja na enostransko kaširanem vitropla-stu. V grobem razdelimo celotni polnilec v tri dele: osnovni del, močnostni del in del, ki je montiran na čelni plošči. Tako imamo dve ploščici tiskanega vezja v velikosti 90 X 75 mm. Na prvi bo večina elektronike, na drugo montiramo predvsem oba močnostna transistorja s hladilnim rebrom in uporoma R2 in R3; stikala, preklopnik in svetleče diode pa sodijo seveda na čelno ploščo. Na tiskanem vezju nisem predvidel prostora za brenčač niti za upore R6 do Ril, ki jih bomo spajkali neposredno na preklopnik. Sliko ploščice tiskanega vezja za osnovni del prikazuje slika 2, močnostni del pa je narisan na sliki 3; obe sta v merilu 1:1. Na ploščici močnostnega dela je predviden prostor za transistor 2N3055 (T1) skupno s pločevinastim hladilnim rebrom vrste HT 40 (Iskra). Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestavnih delov in vezave v ploščico tiskanega vezja. Številke priključnih sponk na eni ali drugi ploščici se ne podvojijo, razen v primeru, če predstavljajo točko enakega potenciala (npr. 100 = masa). SI. 3. Slika ploščice tiskanega vezja močnostnega dela v merilu 1:1 Vrednost upora R3 prav tako lahko spreminjamo s preklopnikom ali pa s stikalom, ko imamo na voljo le dve različni vrednosti. Primer: RS je 47 ohmov za normalno polnjenje akumulatorčkov kapa- TABELA II Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba R1 R2 R3 R4 R5 R6 R7 2 4 6 8 10 150 Ohm 390 Ohm 2200hm 30 K 20 K Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra TIM 5 •174 • 87/88 R8 * * 15K Iskra R9 * * 10K Iskra RIO * * 15K Iskra R11 * * / Iskra R12 11 12 24 K Iskra R13 13 14 36 K Iskra R14 15 16 15K Iskra R15 17 18 15K Iskra RIS 19 20 56 K Iskra R17 21 22 15K Iskra R18 23 24 56 K Iskra R19 25 26 15K Iskra R19 27 28 15K Iskra R21 29 30 15K Iskra R22 31 32 56 K Iskra R23 33 34 56 K Iskra R24 35 36 1K Iskra R25 37 38 1 K Iskra R26 39 40 15K Iskra R27 41 42 56 K Iskra R28 43 44 56 K Iskra R29 45 46 820 Ohm Iskra R30 47 48 12K Iskra R31 49 50 IK Iskra R32 51 52 IK Iskra C1 65 66 100 dO 470liF/25V + na 65 C2 67 68 1 dO 4,7 nF C3' 69 70 10do100fiF/10V-i-na69 C4* 53 54 lOdolOOnF/IOV-i-na 53 D1 71 72 1N914 K na 71 02 73 74 1N914 K na 73 D3 75 76 1N914 K na 75 D4 77 78 1N914 K na 77 D5 79 80 1N914 K na 79 D6 81 82 1N914 K na 79 ZD 83 84 BZX10 K na 83 SD1 85 86* 3 mm, rdeča K na 85 SD2 86* 87* 3 mm, zelena K na 86 S 89 90 enojno stikalo Z 91 masa* žarnica 12 V* B 92 masa* brenčač 12 V* T 93 94 tipka Rele-navitje 95 96 TRM 2712 12V Int. vezje7805 Sponka 1 Sponka2 Sponka 3 1=vhod,2=m,3=5V 97 98 99 Transistor E B C Tip TI 119 120 121 2N3055* 12 122 123 124 BD 136 T3 59 60 61 BC308 14 62 63 64 BC237 T5 116 117 118 Int. vezje LIVI 214 nožica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 sponka 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 Priključek Sponka Opomba + 12V + ak. * glej besedilo! 100 88,58 115 ......— r"" ""K«!""!«) iiiiiiua pul udierije, ena sponka žarnice, ena sponka brenčeča, med seboj povezati obe sponki »100« na osnovni in močnostni ploščici plus pol napajanja 12 V, med seboj povezani sponki 88 in 58 plus pol akum., ki ga polnimo Med seboj je potrebno povezati še sponki 127 in 128, 129 In 130 ter 125 in 126 na osnovni ploščici. Montažo na ploščicah vedno začnemo z največjimi sestavnimi deli. To je na osnovni ploščici rele, na močnostni pa transistor TI s hladilnim rebrom. Slednjega pritrdimo z vijakoma M4. Vrstni red montaže ostalih sestavnih delov ni posebno važen. Predvidel sem tudi možnost blokiranja tako 5 V kakor tudi 10 V napajanja z elektrolitskimi kondenzatorji. To sta kondenzatorja C3 in C4, ki ju sicer ni na shemi na sliki 1. Če uporabljate transistor T1 2N3055 tudi za majhne tokove, se »spodobi« vezati upor vrednosti ca 150 ohmov med bazo in kolektor-jem transistorja TI. Za to sem predvidel sponki 137 in 138 na ploščici močnostnega dela. Upore R6 in RIO spajkamo kar na preklopnik. Če ne dobimo dovolj natančnih vrednosti, si pomagamo z zaporedno ali vzporedno vezavo le-teh, kakor je nakazano na shemi, npr. z uporoma R10 in R11. Če ima RIO natančno vrednost ISkOhm, je R11 nepotreben. Upor 20 kOhm dobite z zaporedno vezavo dveh po 10 kOhm, 30 pa z zaporedno vezavo dveh po ISkOhm, ipd. Kot smo dejali poprej, je koristno imeti malo večje ohišje, saj so nekateri dodatki, ki sledijo kasneje, zanimivi in potem nimamo težav z dograditvijo. Na čelno ploščo montiramo običajne stvari: priključne sponke, tipko, stikalo, preklopnik in tudi svetleči diodi. Rdeča dioda sveti ves čas in je obenem tudi signal, da je napajanje v redu, pod zeleno pa damo napis »polnjenje«. Avtomobilska žarnica naj ima okrog sebe veliko prostora in odprtine v ohišju, ki naj ji omogočajo hlajenje. Uporaba Postopek je enostaven. Najprej nastavimo preklopnik P na pravo število celic v akumulatorju, ki ga želimo polniti. Ker deluje polnilec TIM LXIII na osnovi detekcije napetosti, je to še kako pomembno. Če ne postavite preklopnika v pravilen položaj, se kaj hitro lahko zgodi, da bo akumulatorček ali prazen ali pa prenapolnjen! Prav tako je pri vseh takih »pametnih« polnilcih važno, da so prav vse celice v bateriji dobre, sicer se tudi ostale ne morejo napolniti do konca. Akumulatorček priključimo na sponke in pritisnemo tipko T. Če imamo v ohišju reže za hlajenje žarnice Ž, potem vidimo tudi žare- nje le-te, sicer pa slišimo preklop kotve releja. Če žarnica ne zasveti oziroma rele ne preklopi, potem je akumulatorček prazen, pri čemer domnevam, da ste preklopnik pravilno nastavili. Sicer gori žarnica določen čas, dokler se akumulatorček ne izprazni. Ves ta čas je gorela le rdeča svetleča dioda, zdaj pa (po ponovnem preklopu releja) se vključi tudi zelena, kar pomeni, da se akumulator polni. Miloš Macarol GRADNJA INFLU- ENČNEGA STROJA NA ELEKTRIČNI POGON Končni preskus delovanja stroja Zdaj šele lahko temeljito preizkusimo delovanje stroja. Če ste stroj količkaj dobro uravnali, se bo med kroglama kar dobro iskrilo in pokalo. Skušajte ga uravnati tako, da boste z njim dosegli čim daljše preskoke isker. Pri takšnih kroglah, kot sta naši, lahko po dolžini preskoka iskre dokaj točno ocenite tudi višino napetosti po naslednji tabeli: Razmil< kroge! ob presl8 al A?5M R6 SI. 3. Teoretično vezje Upor 5 W: R1 = R2 = R3 = R4 = Ra (glej tabelo) Upor 0,5 W: R5 = 270 Q Upor 2 W: R6 = R7 = R8 = R9 = Rb (glej tabelo) Elektrolitski kondenzator 25 V: C1 = 100 nF Diode & Graetzov usmernik: D1 = D2 = D3 = D4 = 1N4002 Gl = 4 X 1N4002 LED dioda: D5 = Jumbo 5 mm Rele: A = PR15/6V (Iskra) Varovalka: VI = 100 m A/počasna Transformator: TR = 220V(primar) 4,5V/1A (sekundär) polnilnik iasovno sdkalo 220V« Slika 4 •laktrottt Baterija pretvarja kemično energijo v električno. Sestavljena je iz dveh elektrod, potopljenih v želatinasto snov (elektrolit), ki dobro prevaja električni tok. Negativna elektroda je iz kovine, ki rada oddaja elektrone (oksidira), medtem ko je pozitivna elektro- da iz kovinskega oksida, ki sprejema elektrode. Eiektroiit je mešanica saimiaka (amonijevega kiorida) in cinkovega klorida. Na stiku dveh različnih snovi pride do polarizacije, ki bi, če je ne bi skušali zmanjšati, znižala (koristno) napetost baterije. Prav zato se pozitivno ogljeno elektrodo obda z depolizatorjem iz rjavega manganovca, pomešanega z grafitom. Napetost (Lec-lanchejeve) baterije je 1,5 volta. Alkalna baterija je zmogljivejša. Negativno elektrodo tu predstavlja cinkov prah, pozitivno elektrodo pa mešanica rjavega manganovca in grafita. Elektrodi ločuje porozen, sintetičen separator. Celotna notranja vsebina baterije je prepojena z elektrolitom (KOH). B C D E A pozitivna sponka baterije B kovinsko jedro anode C katoda D plastificiran kozarec E opornik F negativna sponka baterije G disk izolatorja H kovinska srajčka i separator J anoda K elektrolit L kovinski ovoj katode M varnostni ventil N izolacijski distančnik TIM 5 • 190 • 87/88 »SCRATCH and RUMBLE« FILTER Miha Zoreč Najbolj znan filter za odpravljanje motenj pri reprodukciji glasbe z gramofonskih plošč je SCRATCH-RUMBLE filter. Ta filter odpravlja motnje pri spodnjem in zgornjem delu frekvenčnega spektra akustičnega signala. Iz sheme (slika 1) je razvidno, da sta to dva filtra, prvi nizkofrekvenčni filter (NF), drugi visokofrekvenčni filter (VF). Nizkofrekvenčni filter (A1) odpravlja brum ojačevalnika in pokanje gramofonskih plošč, visokofrekvenčni filter (A2) pa duši šumenje predojačevalnika in prasketanje gramofonskih plošč. Napravica vsebuje integrirano vezje TL 074, ki ima štiri visoko kvalitetne FET-operacijske ojačevalnike, kar zagotavlja vezju izredno dobro frekvenčno karakteristiko in nizek lasten šum. Poleg tega je priporočljiva uporaba profesional- S2i 1 nih ogljenih ali metal-film uporov in kvalitetnih kondenzatorjev, vendar za amatersko uporabo to ni potrebno. Upori in kondenzatorji so lahko čisto navadni, kakršne pač dobite v prodajalnah, integrirano vezje pa lahko zamenjate s cenejšim integriranim vezjem LM 324, ki prav tako vsebuje štiri operacijske ojačevalnike, le da ti niso v FET izvedbi. Maksimalna napajalna napetost je ± 15V, pri čemer v vezje teče tok 10 mA, vendar to deluje dobro tudi pri napajalni nepetosti ±10V, kar je tudi spodnja meja napajalne napetosti vezja. Priporočljiva je uporaba podnožja za integrirano vezje, ker lahko integrirano vezje s pregrevanjem pri spajkanju uničite. Na sliki 2 je ploščica tiskanega vezja, ki je narejena v stereo izvedbi izhod JC7(C8) ^ R5(R6) ^^^ t C7(C8) R1(R^R5(R6) SI ^ vhod o— R3{RA) 1 Slika 1 C1(G2) IHI C3(a) Slika 2 Slika 3 Seznam elementov Upori: R1 = R2 = 8k2 R3 = R4 = 22k R5 = R6 = 8k2 R7 = R8 = 47k Kondenzatorji: C1 = C2 = C3 = C4 = 100 nF C5 = C6 = 1 nF C7 = C8 = 2,2 nF C9 = CIO = 100 nF/30 V Integrirano vezje: K = TL074CN ali podoben masa +15V -15 V filtra. Na njej je prostor tudi za stikala, ki vklapljajo ali izklapljajo posamezne filtre, s čemer se izognete velikemu številu kablov, ki predstavljajo idealno mesto za nastanek motenj in bruma. Na montažni shemi, ki je na sliki 3, sta kondenza- torja C9 in C10, ki ju na shemi vezja zaradi preglednosti ni. Kondenzatorja C9 in C10 služita za blokiranje napajalne napetosti. Vezje vstavite med predojačeval-nik in končno stopnjo ojačevalnika, kar pomeni, da je vezje izredno vhodR NF filter vhod L izhod L VF filter izhod R občutljivo za motnje in lahko zaos-cilira, temu pa se lahko izognete, če vežete med izhod levega in desnega kanala filter in mikrofonski kabel, ki vodi akustični signal do končne stopnje, upor vrednosti 51 oh-mov. SINAPSA koristen pripomoček Ko so se pred dvemi, tremi leti začeli v naše domove počasi tihotapiti hišni računalniki, so poleg čudovitega zametka novega znanja prinesli s seboj tudi nekaj na vkJez majhnih nevšečnosti. Računalnik nam ne pokaže, kaj počne, če ni priklop-tjen tudi na televizijo. Pri večini aparatov se mora to opraviti na zadnji - hrbtni strani. Ta pa je skoraj po pravilu izven dosega mladih rok in je treba televizor premikati ali pa poklicati pomoč. Če je televizija v re-galu, pa je sploh treba počakati na pomoč starejših. Že sam postopek (antenski priključek ven, računalniški noter in tako večkrat na dan) je škodljiv za antensko vtičnico v televizorju. Običajno se tega »naveliča« po kakšnem letu in odpove. Za precej manjši denar kot stane popravilo vtičnice, lahko nabavite pripomoček Sinapsa (po latinsko živčni vozel). Z njim se mesto priklopa računalnika presta- vi na sprednjo, čelno Da je to opravljeno v skica. steno, tik ob boku TV aparata, hipu, vam pokaže tudi priložena SInapsa pa ima še več prednosti. Oče hoče vedno gledati poročila prav takrat, ko najmlajši sin zmaguje na Super stars Rocket Animals, pa bi bilo treba vse izklopiti. S SInapso tu ni več prepirov. Oče reče: »Stoj, konec igre«, ubogljivi sin igro blokira s pritiskom na tipko (igra se ustavi in ga bo počakala do konca dnevnika), oče pa z daljinskim upravljalcem preskoči iz 39 kanala na RTV Ljubljana, saj je antena ves čas vključena paralelno z računalnikom. Nobenega preti-kanja kablov ni več. To pride prav tudi pri resnem delu. Če smo v računalnik naložili daljši program, lahko takrat, ko on »melje«, gledamo TV spored in le tu in tam »skočimo« za trenutek pogledat, do kod je stvari že izračunal. (To pride zelo prav tako pri napetih nogometnih tekmah kot pri kavbojskih filmih). Tudi za uporabo video-recorderja je SINAPSA ugodna. Zaradi povezave antena-video-TV mora biti video vključen na »stand by« položaj, če želimo gledati TV program. Različno povezovanje prikazujejo slike. Zadnje čase nekateri uporabljajo SINAPSO tudi za kombinacijo kabelske TV in klasične antene. Tako ohranijo obe možnosti. Večinoma se je obnesla tudi za razdelitev ene antene na dva TV, vendar to ni nujno uspešno zaradi različnih »odjemanj« aparatov. Splača se pa poizkusiti, ker je ceneje. Sinapsa A je namenjena za normalno dober sprejem, za slabši sprejem, če že imate sneženo sliko, pa je treba uporabiti Sinapso B. Prva ima 5 dB dušenja, druga pa le 3,5 in je zato nekoliko dražja. Obe pa pomenita zelo dobro investicijo. Morda bi bilo treba na prvo mesto postaviti to lastnost SINAPSE, da poveča razdaljo do ekrana televizije za celih 600mm (60cm), kar je za odraščajoče oči izredno važno, saj je tista bližina, ko je na TV raster še razpoznaven, izredno škodljiva (to pa je tista, ki jo vsiljujejo standardni kabli brez SINAPSE). male železnice Vojko Travner ELEKTRIFIKACIJA MAKETE Na maketo smo postavili tire in da bodo vlaki vozili, je treba naši maketi vdihniti še »življenje«. Če želimo lokomotivo spraviti v pogon, jo moramo priključiti na električno napetost. To pa ne gre kar z 220V, ampak moramo napetost ustrezno znižati in sicer s transformatorjem. Večina izdelovalcev miniaturnih železnic uporablja za pogon enosmerno napetost, za to pa rabimo poleg transformatorja še usmernik. V trgovinah lahko kupimo transformator in usmernik posebej, ali pa že vgrajena v isto ohišje. Končno je potreben še regulator hitrosti in smeri vožnje vlakov. Regulator nam omogoča regulacijo vozne napetosti (npr. od O do 12V). Te tri naprave so osnovni električni elementi za pogon miniaturnih vlakov. Pri tovarniško izdelanih kompletih (transformator-usmernik-regulator) so priložena tudi navodila za priključitev in uporabo, tako da to ne predstavlja problemov. Priključitev tirnic na električno omrežje si oglejmo na sliki 1. Vožnja enega samega vlaka po maketi postane kaj hitro dolgočasna in prav zato uporabljamo izolirane tirne odseke ali drugače: tirne odseke, s pomočjo kate- rih lahko vozimo več vlakov, neodvisno drug od drugega. Za primer vzemimo dva vlaka in enostavno ovalno progo z dvojnim tirom na postaji, slika 2. Električna vezava mora biti v tem primeru tako izvedena, da en vlak stoji na postaji, drugi pa vozi naokrog. Da to dosežemo, postajna tira med seboj električno ločimo (izoliramo). To izvedemo s pomočjo posebnih izolirnih spojk za tirnice (te se dobe v tujini, npr. Kleinbahn), ali pa na določenih mestih ne vstavimo normalnih, kovinskih spojnih elementov, pač pa pustimo prosto mesto. To storimo na obeh koncih postaje. Izolirani spoj izvedemo čim bliže kretnicam, da dobimo največjo možno dolžino postajnega tira. Od te dolžine je odvisno, kako dolg vlak lahko stoji na tem tirnem odseku. VAŽNO OPOZORILO: vse tirnice, ki jih prekinemo, morajo biti vedno samo notranje, ali samo zunanje pri enem toko-krogu-viru napajanja! Vsekakor želimo voziti več vlakov, povsem neodvisnih med seboj, kar naredi maketo 50Hi C— TR. usn EEa .tirnice Slika 1 2um*nja Tirnica izredno dinamično. To pa je mogoče doseči le z vezavo več transformatorjev, torej več tokokrogov. Oglejmo si podrobneje ta način, pri katerem moramo to in ono v električni vezavi spremeniti. Progo razdelimo v toliko tokokrogov, kolikor vlakov želimo istočasno, a med seboj neodvisno voziti. Razložimo to vezavo spet na praktičnem primeru: vzemimo dva transformatorja, torej razdelimo progo na dva tokokroga I in II, slika 3. Ločilni mesti obeh tokokrogov sta v točkah a in b. Na teh mestih se nobene od tirnic ne smejo stikati! Postajne tire opremimo s stikali, s katerimi določene tirne odseke izklapljamo. Sedaj lahko na obeh postajah istočasno vozimo dva vlaka. Pri prehodu vlaka prek ločilnih mest moramo biti bolj previdni, oba regulatorja vožnje morata biti obrnjena v isto smer. Sicer bi bila polariteta na tirnicah različna in bi nam lokomotiva pri prehodu naredila kratek stik. Če hočemo sedaj peljati vlak iz postaje I na postajo II, moramo najprej vse ostale vlake spraviti na postajne tire, po katerih naš vlak ne bo peljal in ie-te s stikali izključiti. Ko smo to naredili, odpeljemo vlak s postaje I z regulatorjem 1 in takoj obrnemo regulator 2 v isto smer. Vlak bo tako varno prispel na postajo II, seveda pa morajo biti ob tem vsi tirni odseki, po katerih bo vozil, vključeni. Ta način nam omogoča nešteto različnih kombinacij. Tudi ta način nekaterih bolj zahtevnih ljubiteljev malih železnic ne zadovoljuje. Iščejo možnosti vožnje dveh vlakov istočasno po enem tiru. Slišati je precej komplicirano: za vsak vlak je potreben poseben regulator. Bistvo je v tem, da se proga med dvema točkama razdeli na več Izoliranih odsekov in vsakega od njih posebej napajamo. Vsaka maketa ima vsaj eno postajo, na kateri se tiri razširijo v več tirov in v slepe tire. Za to pa so že potrebne kretnice. Uporabljamo ročne ali elektromagnetne. Obe sta povsem enaki le, da ročno premikamo neposredno prek vzvoda na kretnici, elektromagnetno pa prek tipkala in dveh tuljavic (torej daljinsko). Za pogon električnih kretnic uporabimo izmenično napetost od 12 do 15V. Vezava takšne kretnice je na sliki 4. Slika 3 Slika 4 Izredno pomembno je, da spreminjamo položaj kretnice samo s kratkim pritiskom na tipkalo (do 5 sekund), sicer lahko tuljavici prežgemo! Za pravilni potek vožnje vlakov skrbijo signali in druge označbe ob progi. V trgovinah, predvsem pa v tujini, je ogromna izbira teh artiklov. Ti svetlobni in mehanski elementi se napajajo s predpisano napetostjo od 14 do 16 V. Na voljo so signali, ki jih neodvisno vklapljamo in izklapljamo ter takšni, ki Imajo že vgrajeno avtomatiko (npr. če gori rdeča luč, je v tirnem odseku, ob katerem signal stoji, tokokrog izključen ali pa če gori rumena luč, se hitrost vlaka samodejno zmanjša itd.)-Že na manjši maketi lahko postavimo vsaj dva, če že ne več signalov. Lahko izberemo kombinacijo: pred postajo vhodni signal In na drugem koncu postaje Izhodni signal (slika 5). Ali pa na vsaki strani postaje po «1.AHJI Slika 5 Slika 6 en izhodni (slika 6). Vedeti moramo tudi to, da na večjih maketah signali nikakor ne smejo manjkati. Še o orientaciji signalov. Verjetno ste že sami opazili, da stojijo signali vedno na isti strani tirnice, gledano v smeri vožnje. Prav lepo izgleda, če postavimo signal tik pred tunel v primeru, da je za tunelom že postaja aH pa da se priključuje glavni tir. Signal lahko stoji pred tunelom tudi v primeru, da je postaja v samem tunelu. Toliko o namestitvi signalov. Glede vezave pa takole: pri večini tovarn, ki Izdelujejo signale, je ob nakupu že priloženo navodilo z električno shemo. Nazorneje se bomo podali v vezavo signalov s tirnimi odseki. Za primer nam bo služil vhodni signal, v kombinaciji rumene in zelene luči, ki ga bomo postavili nekako pol metra pred postajo. Ko vlak pripelje pred signal in na njem gori zelena luč, lahko v postajo zapeljemo z normalno hitrostjo, če pa gori rumena luč, moramo hitrost vlaka s pomočjo regulatorja vožnje (REG), zmanjšati. Lučki po želji preklapljamo s preklopnikom Pr (slika 7). Ta primer pa ima iCllMEMA if^ -Hg)^ P'- KE-g SUES M woiuJE •1— SHEJL vo2kU£ 'Sf' s Re Slika 8 naj nam to stori kdo od starejših, ki takšen instrument Ima. Izmerimo minimalno napetost, pri kateri se še lokomotiva giblje enakomerno Umin. Ali pa Izberemo poljubno vrednost napetosti, pri kateri naj lokomotiva vozi počasneje od normalne hitrosti. Primer izračuna vrednosti upora: tok lokomotive I = 0,5A UmIn = SV In še moč upora: p = U X I = 8 X 0,5 = 4W U = |xR p = |2xR U _ 8V ■ I 0,5A n P 4W " "" |2 ~ 0,25A : 16Q V obeh primerih dobimo enako vrednost upora, kar nam lahko služI kot kontrola točnosti Izračuna. Zelo pomembna je moč upora (P), kajti če bo ta premajhna, bo upor pregorel! Slika 7 to pomanjkljivost, kadar gori rumena luč in moramo hitrost zmanjšati, jo bomo zmanjšali vsem vlakom, katerih vožnjo reguliramo s tem regulatorjem. Iz tega sledi, daje za postajo najbolje uporabiti poseben REG. Stvar lahko poenostavimo tako, da med odsek in regulator vežemo upor, na katerem se bo pojavil določen padec napetosti in s tem istočasno manjša napetost na tirnicah (posledica: manjša napetost v lokomotivi - manjša hitrost), slika 8. Pojavilo se je vprašanje, kakšna je vrednost upora R? Upornost lahko izračunamo: poznamo tok lokomotive 1, naveden je v prilogi ob nakupu, če ne ga pa izmerimo z ampermetrom, ali pa lOÜ Slika 9 Merjenje toka in napetosti na lokomotivi je prikazano na sliki 9. Če pa nam nikakor ne uspe določiti vrednosti upora, si pomagamo z izmero upornosti in sicer na sledeč način: poiščimo reostat, če nI tega, pa nekaj uporov vrednosti od 10 do 504) in moči najmanj 4WI Upore vstavljamo med eno od sponk na REG In tirnico, z druge sponke na REG pa peljemo žičko na drugo tirnico. Ko lokomotiva vozi s primerno zmanjšano hitrostjo, ta upor vstavimo v vezje, kot je to narisano na sliki 8. Da ne pozabimo: pri vožnji uporabljamo upor samo, kadar vozi lokomotiva v veljavni smeri, glede na signal, v nasprotnem primeru ta ostane izključen! Promet in vsa dogajanja na naši maketi upravljamo s »komandne mize«, to je poličke pred maketo, kjer so nameščeni transformatorji in regulatorji ter stikala za kretnice, signale in razsvetljavo. Včasih nam prav to zadnje opravilo in najobčutljivejši del makete dela velike preglavice. Od napajanja, preklopnih elementov do električne vezave. Vsekakor uporabimo dovolj močan transformator, še bolje pa je, če jih imamo več na voljo; prvi za vožnjo vlakov, drugi za kretnice in tretji za razsvetljavo. Če bomo napeljavo izvedli z enim transformatorjem, mora ta imeti na sekundarni strani navitja vsaj tri izvode: vožnja 15-1 SV, kretnice 16V in razsvetljava 4,5-16V (odvisno od nazivnih napetosti žarnic). Kot drugo potrebujemo kvaliteten usmernik za vožnjo vlakov, biti mora predvsem dovolj tokovno močan, odvisno od števila lokomotiv, ki jih želimo istočasno voziti. Sledi regulator smeri in hitrosti, ki je lahko že montiran istočasno z usmernikom, ali pa posebej (slika 10). Ne smemo pozabiti na glavno stikalo, ki ga vežemo pred transformator. Le-to mora biti tokovno dovolj močno, ker čezenj teče ves tok, ki ga maketa rabi za delovanje! Odlično nam bo služilo kljunasto stikalo (celično). Vzporedno k temu na čelno stran komandnega pulta montiramo še signalno tlivko, ki nam javlja prisotnost mrežne napetosti (slika 10). Uporabimo kar vopmlk Sllka 10 tlivko iz štedilnika. Nato moramo kupiti vsa stikala in tipkala, ki služijo za upravljanje tirnih odsekov, kretnic, signalizacije, razsvetljave... Ti elementi naj bodo manjših dimenzij. Kupimo še: več kompletov vrstnih sponk (2,5mm2), PF žico za povezavo (finožična žica 0,75-1,5 mm^ izolirana s PVC), vijake z maticami in podložkami, lesne vijake, ohišja za OV varovalke, OV cevaste varovalke in še precej ostale drobnarije. Za čelno ploščo bo najboljši pertinaks debeline 3-5 mm in velikosti po potrebi seveda. Pri lepljenju uporabljajmo lepilo MAGNETIN, ki lepi vse materiale in tudi plastiko. VAŽNO OPOZORILO: montažo mrežnega transformatorja in ostalih krmilnih elementov izvedemo tako, da mrežna napetost 220V in vse ostale krmilne napetosti, nikakor ne morejo priti v stik! RAZSVETLJAVA je pomemben del makete. Enkraten je pogled na maketo v temi, polno lučk, signalov in raznih svetlečih elementov. Spet celo vrsto teh artiklov lahko kupimo v specializiranih trgovinah, če pa smo malce iznajdljivi, lahko kakšno svetilko napravimo tudi sami, a o tem kasneje. Vsekakor mora biti železniška postaja dobro osvetljena in enako tudi vsi postajni tiri. Za osvetlitev postaje uporabljamo navadno pokončne svetilke. Za osvetlitev postajnih tirov pa take, ki imajo pri vrhu krivino, torej svetijo res samo na tla. Teh je več vrst, glede na kot krivine in število žarnic. Običajno so te svetilke zelo visoke, kar pri manjših maketah daje videz nesorazmerja, vendar brez skrbi, tako je in tako mora biti! Osvetliti moramo še notranjost postaje in ostalih stavb. To izvedemo tako, da uhaja svetloba samo skozi okna, ne pa tudi na spojnih mestih, kot se nam rado zgodi. Pomagamo si s tem, da v notranjosti zgradbe namestimo »kletko« iz temnega papirja (najbolje svetlečega, ker svetlobo odbija). V tej kletki napravimo izreze, kjer želimo, da svetloba uhaja ven. Pri nekaterih kupljenih hiškah je takšna kletka že priložena in je nikar ne zavrzimo! Potrebno jo je le pravilno izrezati, napraviti odprtine za razsvetlitev in jo zlepiti, nakar jo vstavimo v hiško ter vse skupaj fiksiramo na maketo. Nikar ne montirajmo v hiške premočnih žarnic, ker se nam kljub kletki lahko primeri, da bo svetloba pronicala skozi vso sve-LObtJi 3iD?£c •iarlousiri «a 0:i hot;(!]a ■o SMETLOUlI 510 is C. 12 ŠELfHAnetlf' Slika 11 Slika 12 hiško! Tudi zaradi segrevanja niso primerne. Če ne moremo dobiti originalnili žarnic, vzemimo tiste iz prenosnih svetill< in če svetijo premočno, jim zmanjšamo napetost. Tudi ob cestah in na javnih prostorih ne sme manjkati razsvetljava. Pogosto srečamo na maketah gradove in razvaline. Te objekte iahko prav čudovito osvetlimo, kot s pravimi reflektorji. Najbolje je, da lučko, ki osvetljuje grad (v tem primeru), skrijemo v sam relief makete (slika 11). To daje prav originalen videz. Če pa želimo doseči romantično vzdušje kakega starega gradu, graščine, vile, mlina in podobno, si pomagamo z večbarvno osvetlitvijo. Kako to izvesti? Nič lažjega! Poglejmo sliko 12 in vse nam bo jasno. Napravimo rotator iz ban/nega prosojnega papirja (celofan). Barve so v poljubnem vrstnem redu, pač odvisno od barve zunanjosti zgradbe. Izberimo pa mehke, nežne barve. Paziti moramo predvsem pri namestitvi svetlobnega stožca z žarnico in na to, da barvni kolobar ne bo prevelik, glede na odprtino stožca, največ 3-5 mm večji. Tanka trda žica služi za povezavo kartonskega kolobarja s kartonskim krožcem in obenem tudi deli barvni kolobar. Barvni izseki so prilepljeni na kartonski kolobar in kartonski krožeč. Izbrati moramo motorček z malo vrtljaji in čim manjši, da ga skrijemo pod reliefno površino si. 1 3. Krmilimo in napajamo pa ga s komandne mize. Še posebej pazimo pri nameščanju razdalje med stožcem in rotatorjem. Ta naj bo čim manjša, da čim več svetlobe usmerimo skozi rotator v željeni objekt. V primeru, ko uporabimo stožec in rotator, po želji oba vežemo na isto stikalo. Seveda le, kadar sta napetosti žarnice in motorčka enaki! Kako naredimo enostavno ulično svetilko: denimo, da bo njena višina 6 cm. Vzamemo 10 cm dolg kos s PVC izolirane žice, presek 2,5-4 mm. Snamemo 4cm izolacije in preostali del na žici po vsej dolžini prerežemo. V to vreznino vstavimo ali vlepimo tanko lak-žico dolžine 10cm (lak izolacija mora biti 100%, sicer lahko pride do kratkega stika!). Ta postopek si oglejmo na sliki 14. Na konec žice 2,5 oz. 4 mm prispajkamo spodnji konec žarnic. Tanjšo, lak žico pa prispajkamo na navoj žarnice (slika 15). Zatem izolacijo, ki je ostala na debelejši žici, porinemo kolikor se da do žarnice in pazimo, da ne poškodujemo tanjše žičke. Napravimo še ustrezen valj iz šeleshamerja, kamor skrijemo kovinski del žarnice. Ne smemo pozabiti na pokrov svetilke, ki je iz koščka lesa (lipa, balsa...) ali pa kartonski. Cilinder, skozi katerega žarnica sveti, naredimo iz debelejše prozorne folije (slika 16). To je samo ena izmed mnogih domislic. Slika 13 TAMliA il JKA'Xj DEEELA Ca ŽICA ■ ?vc izolacija Slika 14 KAeTONS\il AUl LESEN potiovčeic"^ PVC FOLIJ» VAU IZ jEieiHAhEilJA ?VC IZOLACUA DtfcCLA Cn iicA W SMO ilČKt) VilijV.LI v ifrüfeo, iža.Aci33 Tü.t>0 POv'uEtiO, J/, i-e iiPAie ilčicfi"" -2/>tlKICfl )Ee.£LA ŽICA - uOrnuA J MPVIETO / ^CpLAiriču« fTIltAO crei.'t« Slika 15 Slika 16 In 17 TR. ki so na voljo pri izdelavi svetilk. VAŽNO OPOZORILO: razsvetljavo ne vežimo skupaj z ostalo napeljavo, ker se pojavljajo nihanja napetosti (na to so žarnice precej občutljive) pri preklapljanju stikal in REG vožnje vlakov. Raje uporabimo samostojni vir napajanja s še enim transformatorjem! Da ne bomo pri vezavi razsvetljave porabili preveč žice in časa, si pomagamo z zbiralkami, na katere vežemo z vsake luči po eno žičko. To bo skupen pol za vse, ki so vezane na to zbiralko, torej en tokokrog. Kolikor imamo tokokrogov, toliko uporabimo tudi zbiralk (slika 17). Kot zbiralko lahko uporabimo bakreno paličico kvadratnega profila, minimalno 6x6mm in poljubne dolžine, pač odvisno od števila priključnih žičk na to zbiralko. V zbiralko zvrtamo toliko lukenj, kolikor bo na njej žičk in sicer s svedrom 3,2 mm, da lahko kasneje vrežemo navoje 4mm. Na vsaki strani pustimo 1 cm prostora za pritrditev zbiralke na spodnji del makete. V ta centimetrski prostor na vsaki strani zbiralke zvrtamo luknjico vsaj 4 mm za pritrditev na maketo. Najbolje, da za to uporabimo kniping ali lesne Slika 18 mm vijake (slika 18). Ostale žičke z lučk pa vodimo pod maketo do komandne mize na stikala. VAŽNO OPOZORILO: na eno in isto zbiralko vežemo le tiste luči, ki imajo isto napetosti Pri načrtovanju in postavljanju razsvetljave pa imejmo pred očmi to, da ne bodo razmaki med svetilkami premajhni ali preveliki. To je odvisno od velikosti makete in kakšno osvetlitev želimo. Slika 1 Slika 2 NEKAJ O TELEVIZIJSKIH ANTENAH (Nadaljevanje in konec) Zunanje yagi antene imajo elemente - prečne palice - pritrjene na nosilnik s plastičnimi jahači posebne izvedbe. Ti omogočajo hitro montažo in večjo trdnost, saj nosilnik in element nista oslabljena z luknjami. Elementi in njihova mesta na nosilniku so pri Iskrinih antenah označeni z barvami. Delimo jih na enokanalne antene, ki so prirejene samo za en televizijski kanal, večkanalne antene in širokopasovne antene za celotno področje. Posebno vrsto sestavljajo kombinirane antene za 1. in 2. program. Za povezavo antene s televizorjem uporabimo ploščati kabel 240 do 300 ohmov (ki pa je zastarel), ali koaksialni kabel 60 do 75 ohmov. Način priključitve enega in drugega nam kažeta sliki 1 in 2. Pri uporabi koaksialnega kabla moramo pri starih televizorjih uporabiti za priključek na sprejemnik simetrirni člen, npr. Iskra Si 123 B za VHF ali Iskra Si 45 B za UHF. Nosilnik in elementi so izdelani iz eloksiranega aluminija, vsi železni deli pa so pocinkani. Antene so prirejene za pritrditev na drog do premera 49 mm za vodoravno montažo pri vodoravni polarizaciji. Ponekod sprejemajo program prek navpične polarizacije. Za te namene izdeluje Iskra, tovarna antenskih naprav na Vrhniki, posebne antene, ki nosijo še dodatno oznako V. Če na isti drog pritrdimo več anten, naj razdalja med njimi ne bo manjša kot znaša dolžina zadnje ali najdaljše palice - reflektorja. Jakost sprejema z višino antene praviloma narašča, vendar ne enakomerno, temveč v presledkih, ki so mnogokratniki valovne dolžine. Pojav je posebno izrazit pri UHF antenah, kjer je majhna valovna dolžina, tako da z dviganjem ali spuščanjem antene poiščemo položaj za najboljši sprejem. Žal pa se najugodnejši položaj spreminja z vremenskimi razmerami, posebno še, če zapade sneg. Antena naj bo, če je to le mogoče, za dve dolžini reflektorja nad streho, pri čemer moramo upoštevati tudi višino snega. Več različnih anten lahko med seboj povežemo na en koaksialni kabel s sistemom kretnic in ojačevalnika. Ponovno opozarjamo, da morajo biti vse strešne antene pravilno ozemljene! Marjan Kralj Bojan Rambaher PRAKTIČNA TORBICA Najrazličnejše torbice, mošnje, malhe In vreče, po možnosti kar najpreprostejše oblike, so postale nadvse priljubljen modni dodatek. Večino izmed njih resnično lahko izdelate sami, ker so v glavnem narejene iz raznovrstnega blaga. Kljub temu so zelo priročne in vanje lahko spravimo veliko stvari. Ker si jih lahko izdelate sami, jih imate lahko več, tako da si glede na barvo vaše garderobe izberete tudi torbico ustrezne barve. Na naši sliki vam prikazujemo nekaj modelov, ki naj vam bodo v pomoč pri lastnih zamislih. Torbica v obliki malhe je pravzaprav zelo preprosto sešita vreča iz pravokotnika blaga, ki ga preložite z ene strani in zašijete v nekakšen tunel. Skozenj napeljite debelejšo vrvico. Uporabite lahko s plastiko prevlečeno vrvico za perilo, najlonsko vrvico, usnjen jermen... Vsekakor mora biti vrvica dovolj dolga, da jo boste lahko uporabili za dvojen ročaj za obešanje torbice prek ramen. Na koncu ročaja pritrdite sponko, na torbico pa prišijte obroček in torbica je izdelana. Iz blaga pravokotne oblike je izdelana tudi druga torbica na naši sliki. V skrajni sili jo lahko izdelate tudi Iz stare rjuhe ali belega prta, pri katerem pa naj bi bil zarobljeni rob nepoškodovan. Najboljše je, če tkanino dvojno preganete in robove prešijete. Blago lahko zašijete tudi v obliki kvadrata. Preden zašijete stranske robove, prišijte na razgrnjeni kroj torbe trakova, ki ju boste uporabljali za ročaja. Trakova naj bosta široka 3 do 4,5 mm, dolga pa približno 120 cm, če boste torbo nosili prek ramen, in nekoliko krajša, če jo boste nosili v roki. Mala progasta torbica je pravza- prav namenjena bolj drobnjari-jam ali toaletnim potreb.šiinam. V glavnem naj bi jo nosili v večji torbici, ki nima žepa za drobnjari-je. Tudi tokrat je priporočljiva oblika pravokotnik, zašit na straneh in z zadrgo zgoraj. Pa še beseda o zadnji torbici z zaobljenimi vogali, ki jo nosimo samostojno. Predlagamo, da se pri njeni izdelavi bolj potrudite, ker je zaradi vogalov in preklopnega dela težja za izdelavo. Tudi material, iz katerega jo boste izdelali, naj bo bolj reprezentativen in boljši. Predvsem naj bo težji in debelejši, da bo obdržal obliko. Precej uporabno je na primer debelo platno za rolete ali posteljnino in podobno. BREZ BESED timovi oglasi PRODAJAM elektronski material (R, C, IC, diode, transistorji), tiskane ploščice za okoli 100 izdelkov, kit komplete, module, gotove izdelke. Posebna ugodnost: načrtovanje tiskanih vezij. Cenik in informacije: IVAN KAJDIČ Črešnjevci 189 69250 Gornja Radgona EXCLUSIVE STUDIO »NINJA« presnemava najnovejšo disco glasbo in YDMC-mixe. Vsak teden najnovejša glasba. Redni naročniki imajo popust. Ugodne cene! Branko Krančan Javornik 45 62390 Ravne tel. 062/86-28-75 po 20. uri. UGODNO prodam DV napravo Graupner Varioprop 8-S ter več starejših kompletnih letnikov revije Tim. Aleksander Lilik Martinova pot 17 61210 Ljubljana-Šentvid tel. 061/50-575 v večernih urah PRODAM foto aparat Zenit II z bliskovko NOALTRON 15 R, mini vrtalnik, pertinaks. Mini vr-talnik je z usmernikom. Andrej Črnugelj Gabrovec 26 68330 Metlika UGODNO prodam akumulatorja 12 V/1,1 Ah, dimenzij 98 x 50 X 51 mm in težka 555 g. Zelo primerna sta za hišne alarmne naprave in daljinsko vodene la- dijske modele. Izdelujem tudi akumulatorske polnilce. Andrej Žagar Verje 21 B 61215 Medvode tel. 061/612-487 v soboto dopoldan PRODAM mikrokasete NATIONAL PANASONIC -I- ORIGINAL KASETICA, 4 SONY MIKROKASETE, slušalko za eno uho, elektronski igrici: ATLETIKA (skok v višino in daljavo), KOMANI - MARIO - BROS (dvodelno-dva ekrančka) - NINTENDO. Prodam tudi majhen avto na daljinsko upravljanje - NIKKO, s pogonom na vsa štiri kolesa. Cene po dogovoru. Primož Hočevar Šlandrova 6 63320 Titovo Velenje PRODAM manšo količino raketnih motorčkov A7-5 in B6-5, ter balso debeline 3 x 100 x 10OOmm. Kupim pa avtomobilček na DV z naslednjimi funkcijami: naprej, levo, desno ter nazaj. Kupim tudi akumulator z napetostjo 12 V in 10A. Oblak David Kidričeva 6 63320 Titovo Velenje Telefon (063) 856-178 PRODAM nov letalski motorček HP-40 (6,5 ccm) z izpušno cevjo, eiiso In 3dl goriva. Rihard Jakopič Sp. Pirniče 43 61215 Medvode ZELO ugodno prodam računalnik COMMODORE C 128 D (floppy disc ima že vgrajen). Zraven dam še 3 originalne diskete ter 5 praznih disket, ki jih lahko po želji kupca tudi posnamem, 4 originalne knjige ter še 5 prevodov knjig v srbohrvaščini in slovenščini. Carina je plačana. Za programe (C-64), elektrotehnični material ali drugo literaturo menjam navodila za izdelavo satelitske TV, za izdelavo in izračun zvočnikov in zvočnih kretnic, za izdelavo zelo dobrega funkcijskega generatorja. Menjam tudi navodila (v slovenščini) za CP/M in urejevalnik besedil WORDSTAR. Edvin Sovine Podčetrtek 24 63254 Podčetrtek KUPIM 5ccm motor za DV avtomobil (nujno), 1 velik in 1 majhen zobnik, 4 kolesa s premerom 7cm (za džip). Rok Razboršek Brezje 80/A 64243 Brezje tel. (064) 79-991 PRODAM najnovejše načrte Iz sodobne elektronike. V roku 14 dni vam pošljem načrt, ki ste ga zahtevali. V primeru naročila več kot 10 načrtov, vas čaka posebno presenečenje. Jani Kodrič Morje 135 62313 Fram NUJNO kupim avto na baterije BMW TURBO. Lahko je tudi pokvarjen. Prodam pa lokomotivo, 4 potniške vagone, 23 krivih tračnic, 2 kretnici, 1 križišče in nekaj ravnih tračnic po HO sistemu, tel. (063) 730-644 PRODAM DV motorno letalo PIPER PA 18 SUPER CUB z motorjem SUPER TIGRE 15, eiiso, nastavkom za servo motorje ter tankom in DV motorno letalo KWIK FLY-3 z motorjem MK-17. Zamenjam tudi za CROSS avto z motorjem ali brez. Robert Kupec Marjana Kozine 31 c 68000 Novo mesto tel. (068) 21-590 PRODAM računalnik C-64 diske-tar 1541, Printer GP-500 in programe. Marko Baloh Moste 11/j 64274 Žirovnica KUPIM nekaj elementov po HO sistemu: tire, kretnice, predore, vagone... Kdor ima vsaj nekaj od tega, naj mi čimprej sporoči na naslov: Miha Tisovec Gor. Straža 17 68351 Straža tel. (068) 85-350 od 13.-19. ure PRODAM DV avto JET-FIGH-TER; motor Ashi 12 V, vzmetenje, diferencial, menjalnik, 2-1-2 hitrosti - turbo z DV napravo. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje tel. (063) 33-690 zanke in uganke Pavle Gregore SATOVNICA S KONČNO REŠITVIJO Besede v satovnici tečejo okrog posamezne številke v smeri kazalca na uri. Polja, kjer besede začenjajo, niso označena in moraš za vsako besedo posebej uganiti, v katero polje pride začetna črka. Zato pa je šest črk v pomoč že vpisanih v lik. 1. krmilno sredstvo, 2. mala flavta, 3. debel, plemenit kostanj, 4, originalno ime za italijansko mesto Neapel], 5. boj, bitka, 6. še neobdelan kos zemlje, 7. država v srednji Ameriki, preko katere poteka kanal, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean. Črke na najvišjih dveh in na najnižjih dveh poljih satovnice dajo zadnji del ladje. GLAVE IN REPI v osrednji del lika vpišite za številkami deset samostalnikov 1 6 2 7 3 8 4 9 5 10 s štirimi črkami, ki imajo naslednji pomen: 1 znani francoski naturalistični pisatelj (Emile, »Germinal«), 2 znamenito letovišče na francoski Ažurni obali, 3 čistina sredi gozda, 4 materin brat, 5 peneče se vino, 6 dalmatinska oblika ženskega imena Marija, 7 socialni položaj, 8 del stopala pod nartom, 9 daljica, ki omejuje kot, 10 rumena glina s primesjo železovega oksida ali hidroksida. V levi polovici lika vpišite pred besedo eno, dve ali tri črke, v desni polovici pa jih dodajte za besedami, da dobite nove samostalnike naslednjega pomena: 1 nosilni element, enostransko vpet v zid ali steber, 2 celica, 3 veliko jezero v jugovzhodni Afriki, 4 inoze-mec, 5 žuželka, mrčes, 6 tretji mesec, sušeč, 7 v zelo tanke lističe zvaljan kositer, 8 bankovec ali kovanec za pet enot, 9 nekdaj glavno mesto Poljske, ki leži ob zgornjem toku Visle, 10 okrasitvi namenjeni predmeti. Če ste uganko pravilno rešili, dajo navpično brane «glave« ime, navpično brani »repi« pa priimek ruskega matematika, letalskega in raketnega konstruktorja, izumitelja in utemeljitelja raketne dinamike (1857-1935). SKRIT PREGOVOR SILA - BOK - OGRODJE -OJE — CEH — STARK — ZAR — EMU - DRIM - OJSTRAH -OKRAS — DEVIN — DELTA — OVCA — NUT — RUDIS V vsaki gornji besedi prečrtajte eno črko (katera je prava, morate uganiti sami), ostale pa berite po vrsti in prebrali boste slovenski pregovor. REŠITVE UGANK Križanka. Vodoravno: 1 bitka, 6 Neretva, 8 alka, 9 KN, 10 Pia, 11 mig, 12 on, 13 Rade, 14 radikal, 16 osa, 17 tombola, 21 Elea, 22 in, 23 nit, 24 Oto, 25 in, 26 prid, 27 skali-na, 29 Arosa. Satovnica: 1 Stefan, 2 freska, 3 seskok, 4 znamka, 5 maketa, 6 ekonom, 7 naklon, 8 lateks, 9 Emonci. NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA: Vodoravno: plaz, sopara. Ravne, promet, Viles, obseg, akant, nitrat, solata. Ti, platno, ajvar. Lokve, lar, OT, EC, Mn, top. Dean, realist, Irma on. Ant, tip, oda. ščip, ejektor, kaja, varnost. Oran. Geslo križanke: prva znanstvena orbitalna postaja. NAGRAJENCI IZ 3. ŠTEVILKE TOMAŽ KAVČIČ, Kamna Gorica 18, 64246 Kamna Goraica NINA PODOBNIK, Sinja Gorica 33, 61360 Vrhnika SAMO BREZOVAR, Delavska pot 24, 69250 Gornja Radgona Dagradna slikovna križanka Pavle Gregore p 1 anali, 1 letopis zaga za les kip golega telesa del roke morska riba konec molitve koza v himalaji 1 a / / A V G il 7 1 sestavil: pavle gregorc priporoc. izdelkov /7 konec polotoka - stare površinske mere pogonski stroj kdor montira film Ö .L- t / •»v b makedonski ples ) n ruta za prenasan osebni zaimek o- /!' izvorni krak menama s. L/ vrh blizu triglava i 1 i glas pri udarcu napad »avihanka i/ > sv prvak v skoku s palico (sergej) k 4 okrasek /G / ulica y pivo slovanov L herce-govec diktat '.jjostvo brez =ravic uradno zanikanje skupina celic \ igralec A ljubkovalno mosko ime alfred nobel a/ sarajevo / ' II/ \ ■.ihlslim i ( divja macka >1 .L y rr II/ \ položaj telovadcev Ir ime vec papežev ■«cenje 1 K ivan tavcar T gradbeni material 0 k ce5k0 moSkoime iESIPCAN-ski bog sonca /i uprav-ljalec vozila u / k starorimski učenjak zadnje žganje arnold zweig ivan bratko plesen na rastlinah peter pan r P pesnik ... pelin ;=5ka iäka / država, ki je v vojni z iranom d pisatelji ca peroci L- L 4- zvezda, ki zažari in ugasne grSki bog ljubezni MARIB.OP. PEVKA lONDINA) »sitej irsTM ■P /\ 1 orodje iz neolitika e iglavec ZKÄ ____ oblika imena robert 1 6 /> / Ul fi- 7 1 iy ' reka /v 1 1 C' K r- / K 1 prvi mitološki .etalec salva-türe aoamo J ljudska pritroil-nica 4 1- ZlIEZK CRGMnZAOJ ZMEHNICNO gUITUBO SIOVEHUE NAROČILNICA Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 99, 61000 Ljubljana, nepreklicno naročam(o): Cenaizv. KNJIGE 1. Pravo orodje za velike in male mojstre 2. Zgradimo majhno hidroelektrarno (1. in 2. del) (3. del — Turbine in pomožna oprema) 3. Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. del — Gradbena izvedba MHE) 4. Zgradimo majhno hidroelektrarno (4. del — Električna oprema) 5. Značilnosti plovbe in izbor sidrišč ob obali Jadrana 6. Navtika 7. Športni potapljač 8. Tehnika programiranja 9. Basic — jezik i programiranje (v srbohrvaškem Jeziku) 10. Mikroprocesorji 11. Programski Jezik C 12. Video pri nas doma 13. Šahovske skrivnosti Sherioka Holmesa 14. Problem vožnje po vesolju 15. Unix — kako ga koristiti 16. Janez Strnad: Posebne teorija relativnosti 17. Knjiga o robotih 18. Uvod v rač. komunikacije i mreže 19. Šolstvo na Slovenskem 20. Brodomodelarstvo 21. Računalništvo v interesnih dejav. OŠ KASETE ZA SPECTRUIVI 48k 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban šteje 3. Ciciban računa 4. Angleško-slovenski slovarček 5. Yahtzee, Mastermind 6. Mavrični diagrami 7. Kontrabant 8. Hidroenergetske osnove KASETE ZA COMMODORE 64 1. Perfect base KASETE ZA ORIC 1. Oric kalk 2. Poker zid 3. Perfect base 4. Oric cad 5. Avtor 6. Oric mon RAČUNALNIŠKI PRIKLJUČKI 1. AD pretvornik za električne meritve 2. Reset tipka za C-64 3. Video kabel za C-64 KNJIGE V ANGLEŠKEM JEZIKU 1. C — 64 ROM s Revealed 2. The Atmos Book of Games (za ORIC NOVA) 3. The Atmos Programmer (za ORIC NOVA) 4. 40 — Educational Games for the Oric Atmos 5. Oric and Atmos Machine Code 2.000 1.500 1.500 4.000 2.500 1.500 1.500 2.000 1.500 6.000 6.000 5.000 3.000 3.000 5.000 5.000 3.000 9.000 7.000 8.000 4.500 3.200 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 150.000 800 9.000 4.500 3.500 3.500 3.500 3.500