v- Življenje nam je podarjeno zato, da ga podarimo drugim. DOMŽALE, 22. OKTOBRA 1993 • ŠT. 10, LETNIK 31 OBČINA DOMŽALE » Hotenja zmagujejo« Občina Domžale je najbolj gospodarsko razvito področje v neposredni bližini glavnega mesta Republike Slovenije. Podjetnost posameznikov, zlasti obrtnikov, je splošno znana in priznana in nas obvezuje v našem geslu »HOTENJA ZMAGUJEJO - VVINNING VVILLS«. Večina prebivalcev živi v urbaniziranem nižinskem področju z razvito in daleč naokoli znano poslovno-podjetniško infrastrukturo, ki ga obkroža rahlo razgibano podeželje s pomembnimi prometnimi povezavami ali njihovo bližino. Pravimo, da ŽIVIMO V MESTU NA DEŽELI in to tudi hočemo. Hiter razvoj nove izzive in toda naša hotenja so tako velika, da bomo tudi tu izšli kot zmagovalci. Z uspešnostjo in podjetnostjo obrtnikov se usmerjamo v uporabo znanj, nam prinaša presenečenja, spretnosti in kakovosti novih podjetnikov. Cilj nam je lepše in bolj kvalitetno življenje. Ne Stoletnica Gospa Terezija Zalokar, še na mnoga leta sanjamo o lepši prihodnosti, temveč jo načrtujemo in udejanjamo z odkrivanjem in pospe- šenim reševanjem nakopičenih problemov. Vse to hočemo de-nadaljevanje na 2. strani V SLAMNIKU PREBERITE Želimo si lepše mesto Denacionalizacija stavbnih zemljišč Vojaki na Menini planini Koncerti Groblje Varnost je v naših rokah KULTURNIKI IN PREDSTAVNIKI KS MESTA DOMŽALE Apel Predstavniki kulture v občini Domžale smo se dne 23. 9. 1993 zbrali v prostoru sejne sobe občine Domžale, da bi: - javno izrazili svojo opredelitev glede nujnosti zagotavljanja prostorov za izvajanje programa Glasbene šole in kulturnih dejavnosti v Domžalah. - javno želimo poudariti, da pričakujemo izdelavo strategije financiranja obnove in rekonstrukcije objekta bodočega Kulturnega doma. Želimo, da bi bila rekonstrukcija objekta zaključena čimprej oziroma najkasneje v roku treh let. Istočasno tudi pričakujemo, da bo objekt ostal v celoti kulturi in bo namembnost objekta takšna kot je bila zamišljena s projektom. V ta namen smo kulturniki pripravljeni v največji možni meri pristopiti k podpori izgradnje tega zahtevnega, a prepotrebnega objekta. Organizirali bomo kulturne dejavnosti, s katerimi bi sodbudili k sodelovanju in podpori čim večji krog občanov. Del pridobljenih sredstev, čeprav skromen, pa bi namenili obnovi tega objekta. Predstavniki kulture in mesta Domžale želimo s tem javnim apelom vse pristojne in odgovorne v občini Domžale opozoriti na prostorsko problematiko Glasbene šole. Ta trenutno gostuje na Osnovni šoli Domžale, v prostorih, ki niso primerni za to dejavnost. Prav tako nimamo potrebnih prostorov za odvijanje kulturnih dejavnosti v občini, kar bi vsekakor morali imeti. Pričakujemo razumevanje vseh občanov in občinskih služb za čimprejšnjo obnovo objekta in podporo pri revitalizaciji Glasbene šole in Kulturnega doma v Domžalah. KULTURNIKI IN PREDSTAVNIKI KS MESTA DOMŽALE TRGOVINA OKRŠLAR - USNJENI IZDELKI SPB, DOMŽALE, Ljubljanska 90 MAJHNE SERIJE-VELIKA KVALITETA -NIZKE CENE Domžale jutri središče ali provinca? Živimo v obdobju, ko mlada Slovenija zelo hitro rojeva nove zakone, ki bodo prej ali slej posegli v naš način življenja. Ljudje smo razumna bitja, ki imamo svoj ponos, svojo identiteto, dom, voditelje in domovino. Včasih so nas učili o širši domovini, ožji domovini, sicer pa smo občani domžalske občine. Nekoliko zrelejši občani se spominjajo, da so bili včasih organizirani v okraju Kamnik, babice in dedki pa časov banovin. Slovenska geografska stroka je razmišljala, kako življenje v novi državi Sloveniji geopolitično na novo zasnovati; zopet so se pojavili pojmi regija, upravni okraj, male občine. Strokovnjaki so Slovenijo razre-zali glede na določena strokovna izhodišča. Najbrž sploh ne bi pisal teh vrstic, kolikor bi v teh dosedaj ponujenih izhodiščih domžalske občine in Domžal kot središče imeli ustrezno pozicijo. S tem mislim, da Domžale ne bi izgubile tiste politične in upravne ▲ NAPREDEK TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, PRESENEČA IN VABI K NAKUPU samostojnosti, kot jo trenutno imajo. Skupščina občine Domžale in Izvršni svet Skupščine občine Domažale sta naročila in imata več študij, v katerih je analizirano, kaj vse govori o prednosti Domžal pred okoliškimi kraji - t. j. mišljen predvsem Kamnik. Seveda pa so strokovna izhodišča prešibek argument, da bi kraju ali območju nekaj prinesla. Odločitve so v rokah politike in občanov. Politiki so lju- dje, ki merijo utrip volilcev in se vam skušajo čimbolj dobri-kati. V tem trenutku sedi v odboru za lokalno samoupravo v državnem zboru kamniški župan Maks Lavrinec ta pa ima srce v Kamniku. • Ljubezen med kamniškimi volilci in njihovim poslancem ter županom moramo Domžal-čani seveda spoštovati. Zavedati pa se moramo, da bo peljal voz mimo nas, kolikor ne bomo odločno dvignili rok in glasu. Na Predsedstvu občine Domžale Skupščine smo vse stranke soglasno potrdile, da je pred nami zgodovinska dolžnost, da Domžale ohranijo najmanj to, kar že imajo. Zato bomo takoj po sprejetju izhodišč na zasedanju občinske skupščine predstavili javnosti naše prednosti in pričakovanja. Od vas, občanov domžalske občine, pa si želimo čimveč javne podpore v naslednjih tednih! S spoštovanjem! Podpredsednik skupščine občine Domžale JURIJ BERLOT, ing. Domžalčani! Pred nami so veliki izzivi od reorganizacije lokalne in državne uprave, denacionalizacije, lastninjenja, evropeizacije, itd., ki pa nas ne smejo ustaviti pri reševanju naših sedanjih perečih problemov. Mesto Domžale se je razvijalo prehitro in fflPO HRANILNICA IN POSOJILNICA d.d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale nedosledno. Zato so ostali nedokončani projekti, že v začetku ustavljeni projekti, prepuščeni projekti izvajalcem, projekti, ki jih ne more realizirati izključno občinski proračun, itd. Domžale so nenadoma postale veliko mesto z več kot 10.000 prebivalci, ki je bolj spalno naselje, kot mesto, ki izraža identiteto svojih prebivalcev. Skoraj vsi podjetniki so zaprti v svoj krog in jih cilji in strategija mesta ne zanimajo. Krajani izražajo svoje interese neposredno na občini, namesto da bi delovali preko svojih krajevnih skupnosti. Domžalčani (prvotni in novi, ki tako čutite) premaknite mrtvilo in začnite skupaj reševati probleme svojega mesta. Opustite kritiziranje in se aktivno vključite v delo. Pred nami je izziv, ko se moramo vsi skupaj izboriti zasluženo mesto v okviru reorganizacije uprave, predvsem pa morate sami poskrbeti za življenjske cilje in usmeritve vas in vašega mesta in zato sodelovati z lastnimi sredstvi in aktivnostmi. Občina Domžale daje pobudo in vas želi pridobiti za sodelovanje pri reševanju problemov. Domžalčani, ki ste pripravljeni sodelovati pri gradnji kakovosti življenja vas samih v mestu, dovolite mi, da vas povabim na pogovor o vašem mestu v torek, dne 26. 10. 1993 ob 20.00, v sejni sobi Skupščine občine Domžale. Določiti bi morali bistvene naloge, posameznike za realizacijo in se tudi konkretno pogovoriti o planih za prihodnje leto. Predsednik Izvršnega sveta mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. /lamnik Domžale MAG. TOMAŽ STEBE S SODELAVCI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Potrebe veliko večje od možnosti »Proračun za leto 1994 moramo pripraviti na osnovi sedaj znanih okoliščin z namenom, da bo kvaliteten in pravočasno sprejet ter s postavko in usmeritvijo, da bo občina Domžale v sedanji obliki funkcionirala še v prihodnjem letu (vsaj kar zadeva njeno proračunsko delovanje) v spremenjeni »krovni« obliki pa tudi v bodoče,« je zapisal v uvodnih usmeritvah gradiva za pripravo proračuna za leto 1994 mag. Tomaž Štebe, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. To gradivo in pa konkretne številke ob posameznih investi- cijah so bile osnova za razpravo v vseh 27 krajevnih skupnostih, ki je potekala od 27. septembra do vključno 12. oktobra 1993. Osnovna rdeča nit, ki se je začela spletati pri prvem obisku v KS Dragomelj-Pšata, kjer so kot prioriteto izpostavili dokončanje rekonstrukcije ceste Dragomelj-Pšata, ureditev vodooskrbe, odpis zemljišč in ureditev avtobusne postaje v Dragomlju, je ta, da je v proračunu premalo denarja glede na potrebe in pričakovanja, zato do sprejema proračuna pričakujemo še veliko strpnosti, dogovarjanja - zadovoljni pa najbrž vsi ne bomo nikoli. Križišče v Šentvidu naj bi bilo v kratkem preurejeno ter modernizirano in tako varnejše za vse udeležence v prometu - zlasti pa šolarje, ki vsakodnevno prečkajo magistralko na poti v šolo na Brdo. Dva samoprispevka KS Mengeš je edina z dvema samoprispevkoma, zato so pričakovanja še toliko večja. Prizidek šole dobiva končno obliko, sanacija mrliških vežic, ob kateri bi radi uredili tudi okolico, je zahtevna investicija, dokončana še ni kanalizacija v Loki in nekaterih ulicah, rekonstrukcije cest čakajo že predolgo, posebej pa so opozorili na problem prometne varnosti, ki je rešljiva le s celovitimi posegi. Pozabili niso niti na revitalizacijo centra Mengša, zagotavljanje osnovnih sredstev za redno dejavnost KS ter dali pobude za aktivnosti na področju plinifikacije Mengša. Precej manj stvari so našteli v KS Krtina, kjer je prioriteta dokončanje programa samoprispevka (modernizacija,cest, do-' kumentacija za kanalizacijo, ureditev javne razsvetljave), opozorili so na nedokončane komasacijske postopke, ureditev šolskega igrišča, probleme povezane z letnim gledališčem, financiranjem kulturne dejavnosti ter s prekritjem cerkve in razširitvijo pokopališča, kjer pričakujejo sodelovanje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj. Najprej pitna voda V letu 1994 pričakujejo razrešitev problema oskrbe OBČINA DOMŽALE » Hotenja zmagujejo« (nadaljevanje s prve strani) lati samostojno tudi v prihodnje - o svojem življenju hočemo odločati sami, ker se sami tudi najbolje poznamo in se tudi zavedamo, da bomo morali svoje probleme in izzive prihodnosti reševati sami. Naših 46000 prebivalcev, 1700 obrtnikov, 700 delujočih podjetnikov, 700 kmetov in tudi 2600 brezposelnih si želi uspešno delujočo državo, ki bo pripravila kvalitetne zakone, uvedla red, centralizirala in modernizirala tipične državne pristojnosti (obramba, notranje zadeve, državno infrastrukturo, šolstvo, makroekonomiko, monetarno politiko, sistemski del urbanizma, itd.). Ne moremo pa pristati na odvzem pristojnosti pri odločanju o uporabi našega prostora, o razvoju lokalnih komunal no-cestno-energet-skih kapacitet, o pospeševanju razvoja podjetništva, turizma in kmetijstva, o varovanju okolja, razvoju podeželja, o kulturi, športu in drugih družbenih dejavnostih. Občina Domžale je po moči v prvi četrtini občin v Sloveniji. Želimo jo ohraniti v krovni obliki z uspešnimi temeljnimi lokalnimi skupnostmi (bodočimi manjšimi občinami). Skupaj z občino Kamnik zahtevamo samostojen upravni okraj v vseh variantah, ker se po moči uvrščamo takoj za velikimi okraji, s čez sto tisoč prebivalci, na deveto mesto! Zaradi kvalitetne državno upravne infrastrukture (Policija, Obramba, Prostor, Zaščita in varovanje, SDK, RUJP) in prometne lege je mesto Domžale tudi najbolj primerno za sedež okrajnega glavarstva. Takšno odločitev narekuje tudi razvit samostojni finančni in trgovski potencial Domžal, ki s svojimi storitvami zagotavlja razvojne usmeritve in hitrejše lastninsko preoblikovanje gospodarstva okraja. Imamo skupne razvojne cilje, ki so nadaljevanje že obstoječih skupnih projektov, predvsem na področju Življenjsko pomembnih komunalnih (npr. čiščenje odplak, vodooskrba), prometnih infrastrukturnih sistemov in razvojnih projektov (podjetništvo, turizem). Zato zahtevamo od strokovnih sodelavcev priprav-Ijalca zakona, strokovne javnosti, naših poslancev in strank v državnem zboru, da upoštevajo sprejete kriterije in realna dejstva in da temu primerno delujejo v podporo pri sprejemu navedenih zahtev. Predsednik Izvršnega sveta mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. Predsednik Skupščine Občine Domžale mag. ERVIN A. SCHVVARZBARTL, dipl. inž. Primerjalna tabela med občinami - glavarstvi nekaterih bodočih možnih upravnih okrajev Prebi- Povr- Družbeni proizvod Zaposleni Obratovalnice Gospodinjstva valcev šina Narodn dohodek razen zasebni število s kmečkim gospo. štev.* 000 ha* 000 mesto - Milrd. SIT štev.* 000 število Domžale 46 24 15 3.36 12 1659 1957 Kamnik 29 29 19 2.62 10 920 1373 Litija 19 33 49 0.96 4 447 1622 Kranj 74 45 7 7.16 30 1789 2378 Šk. Loka 39 51 16 3.15 14 943 2296 Radovljica 35 64 20 2.34 11 1473 1962 Trbovlje 20 6 24 1.87 9 318 389 Kočevje 19 77- 36 1.22 6 292 1120 Koper 47 27 10 4.73 17 1868 3119 Krško 29 34 17 3.00 10 592 4043 Postojna 21 49 26 1.68 7 703 1967 Sežana 25 70 21 2.15 8 613 2932 Tolmin 22 94 33 1.38 6 876 2254 SI. Gradec 22 29 30 1.51 7 462 1554 Podatki iz statističnega letopisa Republike Slovenije 1992 Zavoda-za statistiko RS. z vodo v KS Vrhpdlje-Zalog, ki z velikimi koraki hiti k realizaciji samoprispevka, v katerem ostajajo neuresničene še: večnamenska ploščad, asfaltiranje krajših odsekov cest, ob katerih so opozorili na problem rekonstrukcije ceste Tustanj - KS Moravče, predstavili svoje vizije turističnega razvoja. Nastopil je predsednik v KS Ihan. Pločnik iz Domžal do Ihana naj bi v teh dneh že delali, sicer pa je prioriteta dokončanje programa samoprispevka, ki se bo najbrž malo zavleklo. Slabo vzdrževanje cest, povodnji ob Kamniški Bistrici, ekološki problemi ter prostorska stiska v šoli pa so zaključili kar precej množičen obisk v KS Ihan. Mesto Razširitev pokopališča, dokončanje Kulturnega doma, dokončanje začetih kanalizacij, rekonstrukcija nekaterih ulic skupaj z JR so na kratko prioritete našega mesta, ki je na sestanku več skrbi namenil svojemu nadaljnjemu razvoju: sprejemu programa celovitega razvoja mesta tako z urbanističnega kot sociološko družabnega vidika, revitalizaciji mesta, akcije za lepše in ureje-nejše mesto, pridobitev profesionalne ekipe, ki bi v okviru investicijskega sklada ter na osnovi projektov izpeljala podobo mesta Domžal jutri. Obisk v KS Trojane se je začel s problematiko izgradnje 3. pasu magistralke, nadaljeval z možnostmi realizacije samoprispevka in končal z željo po ureditvi vodovodnega omrežja, v katerega bo treba povezati več kot 30 lokalnih vodovodov. Največ udeležencev se je zbralo v Blagovici. Sestanek je bil namenjen tudi sosednji KS Češnjice, ki je, čeprav najmanjša, v zadnjih letih z velikimi koraki stopila na pot komunalne urejenosti. Peš pot Blagovica-Petelinjek v okviru 3. pasu, nadaljevanje rekonstrukcije ceste proti Češnjicam, boljša vodooskrba so njihove želje, ki so sicer v proračunu, vendar se bojijo, da bo zaradi pomanjkanja denarja trajalo predolgo, preden se bodo vsaj malce približali nižinskemu delu. Bo kanalizacija vendarle končana so se že peto leto spraševali na sestanku v KS Homec-No-žice, kjer ima kanalizacija absolutno prioriteto, ob tem da povečujejo pokopališče, h kateremu pričakujejo delež sosednjih KS, na lepše čase pa čaka tudi nekaj ulic. Analiza vode na tem območju je pokazala njeno slabo kakovost, zato bo treba najti denar tudi za to, še zlasti pa so opozorili na prekinitev del na strugi Kamniške Bistrice, saj pomeni grozečo nevarnost ob povečanem deževju. KS Dob zahteva dosledno uresničitev sklepa SO Domžale tavljati svojega deleža, uresničuje svoj program rekonstrukcije cest, njihov program pa zajema še ustreznejšo vodoo-skrbo, dokončanje ceste Rova--Rafolče in začetek izgradnje kanalizacije. Tudi zaradi lege in strnjenosti ter 1,5 odstotnega samoprispevka spada KS Toma Brejca med komunalno ureje-nejša območja naše občine. Kljub pomanjkljivemu deležu občine k njihovim sredstvom je program realiziran, preostanek pa bo namenjen nekaterim športnim in kulturnim objektom ter ureditvi javne razsvetljave. KS Krašnja nadaljuje rekonstrukcije cest do bližnjih vasi; tako naj bi v letu 1994 prišel na vrsto Vrh, pričakujejo pa do-k&nčanje vodovoda KONJ. Želijo, da bi občina več skrbi namenila društvom. Podobno kot v vseh KS Črnega grabna je tudi tu ostalo nedogovorjeno vprašanje KDAJ TELEFONI. To so spraševali tudi v KS Prevoje, čeprav so eni izmed redkih, ki krajevne samoprispevke plačujejo že desetletja. Ceste bodo dokončane, na dokončanje čaka avtobusna postaja, nestrpno pa pričakujejo povezovalni kolektor z Dobom, ki bo tako njim kot sosednji KS omogočil priklop že zgrajene kanalizacije. V KS Lukovica so bili zelo hudi, saj letos ni bilo nare- Avtobusna postaja ob magistralki Ljubljana Maribor v Trnjavi se prestavlja. Oddahnili si bodo zlasti Pozničevi, ki so dolga desetletja gostili potnike na pragu domače hiše. o zagotovitvi deleža kot sredstvo KS. Če bo to občina zagotovila, potem ni skrbi za uresničitev sprejetega programa. Kot navadno je bilo veliko besed o odlagališču komunalnih odpadkov, kjer je potrebno sprejeti tako dogovor o skrbi po zaprtju ter preselitvi tega odlagališča na novo lokacijo. KS Rova poleg KS Velika vas Dešen plačuje 2-odstoten samoprispevek z enoletnim zamikom. Ker občina ne more zago- jenega nič. Pa bo; avtobusna postaja v Trnjavi in cesta v Pre-serjah, morda tudi most proti Praprečam, o katerem govorijo že leta. Prioritete so dokončanje ceste v Trnjavi, modernizacija v Praprečah pa ureditev vodovoda v Gorenju; nato pridejo na vrsto mrliške vežice v Gradišču. V KS Zlato polje zahtevajo več denarja za vodovod, k ureditvi mrliške vežice pa bodo prispevali predvsem delo in material. V.V. V Moravski dolini Končno bi bil že čas, da se tudi v našo KS pripeljete po asfaltu, so nas okrcali v KS Velika vas-Dešen in nam na hitro našteli, kaj pričakujejo v letu 1994: nadaljevanje rekonstrukcije ceste Podgrmače-Hrib, modernizacija ceste Moravče--Podgrmače, kjer manjka še 1200 m asfalta, pa asfaltiranja ceste skozi Veliko vas in tudi Dešen bi končno rad urejenejšo cesto. Velike želje za majhno nerazvito KS, odločili bodo delegati. V KS Peče so še vedno tako pridni kot pred leti, ko so sami zgradili gasilski dom. Dokončanje asfaltiranja cest Zg. Koseze in Gora pri Pečah, začetek del proti Goričanom in ureditev zajetja Žverce je kratek program samoprispevka, ki ga pospešeno uresničujejo tudi v sosed- fsssssssi&sfe* sms Mag. Peter Pengal, Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, ter Rajko Keršič, predsednik Sveta KS v pogovoru o III. pasu M-10. Obisk v KS Blagovici, prisotni so bili tudi pred; stavniki KS Češnjice, je bil, najbrž tudi zarad1 problemov, zelo dober. nji KS Moravče. S predsednikom in njegovin1! sodelavci so se pogovarjali člani skupščine KS, j" je na prvo mesto postavila ureditev vodooskrbe i11 kanalizacije, telefonske priključke in rekonstruk' cijo nekaterih cest. Precej besed je bilo izrečeni'1 .tudi v zvezi z vzdrževanjem osnovne šole, njen' prostorski stiski, prometni varnosti šolarjev, zaob' šli pa niso niti predloga možne lokacije za odlag3' lišče. Obiskali vseh 27 krajevnih skupnosti V KS Trzin so bili najprej »hudi«, ker so v p. 11. 1993 Domžale: Ivec VVetrok ob 19.30 4. 12. 199.3 Domžale: Titanic Sežana ob I 8. uri 18. 12. 1993 Domžale: lesenice ob 18. uri Vabimo vse prijatelje ženske košarke, da nas pridete pogledat. Ob koncu vas ponovno vabimo k ogledu naših tekem in s tem prispevate k še boljšemu vzdušju. NANA GUBERINIČ Sandi Smolnikar na konju Lasa Uspešen preskok ovir Letošnji pokal v preskakovanju ovir višine 1.30m, je osvojil 23-letni Sandi Smolnikar iz Doba na konju z imenom Lasa. Do tovrstnega naslova sta prišla s štirimi najboljšimi uvrstitvami v tekmah za pokal Slovenije, ki so bile širom po Sloveniji. Sandija lahko vsakodnevno videvamo v prostorih na Krumperku, kjer so njegovi varovanci. Največ je konj, ki so namenjeni preskakovanju ovir. Zagotovo je uspehu botrovala nesebična požrtvovalnost in velika ljubezen, ki jo čuti do njih. Mnogo ljudi kar z zasvojenostjo vzljubi konje. Kako se je to pričelo pri tebi, saj vem, da doma niste nikdar imeli konj? - Doma jih res nismo imeli, vendar pa sem jih lahko občudoval pri svojih starih starših. Spominjam se svoje prve dirke okrog kozolca, kot ji rad rečem. Skupaj s starejšim bratrancem sva tekmovala kar brez sedel. Bilo mi je tO let. Si bil že takrat prvi? - Ne, moram biti pošten. V tem dvoboju sem zasedel častno drugo mesto, vendar pa me je ta poraz grizel in resno sem začel razmišljati o konjih. Začel sem obiskovati tečaj jahanja na Krumperku pri g., Matjažu Čiku. Zadovoljen je bil z menoj in dovolil mi je, da sem vse popoldneve prebil v hlevih. Zame je bila to velika čast, saj sem bil najmlajši udeleženec tečaja. Imel sem posebej majhnega konja, haflingerco Fidelo. Z njo sem se udeleževal tudi svojih prvih tekmovanj. Kljub njeni majhni rasti pa sem bil vselej med prvimi štirimi. Še sedaj hranim fotografije s teh tekem, ki so bile objavljene v dnevnem časopisu. In kako je bilo, ko si presedlal na velikega konja? - Ko sem prvič tekmoval na ha-noverancu, sem v vsej svoji majhnosti padel z njega. Pravila igre ne dopuščajo, da ti kdo pomaga zlesti v sedlo. Takoj si nisem znal pomagati. Vedel sem, da sam ne morem nazaj na konja. Nenadoma sem se domislil... Peljal sem konja do najbližje ovire, stopil nanjo in tako spet zlezel na konja. Medalja mi je sicer ušla, vendar.pa sem dokončal tekmo. Tudi toje nekaj. Koliko časa si potreboval, da si dosegel stabilnost pri doseganju rezultatov? - Ko mi je bilo štirinajst let, sem se udeležil takratnega državnega tekmovanja v Beogradu. Skupaj z vrstnikoma Tino Slovnik in Robijom Bombekom smo osvojili naslov ekipnih državnih prvakov. Za tako mlade, kot smo bili, je bil to velik dosežek. Tudi sam dogodek nam je pustil zelo prijetne spomine, saj je bilo prvič, da smo odšli tako daleč od doma. Krona vsemu je bila medalja, ki smo jo prinesli domov. Še bolj smo začeli trenirati. /e bilo to tekmovanje edino zunaj meja naše Slovenije? Kot posledica uspešnega nastopa v Beogradu sem bil določen za rezervnega tekmovalca na tekmovanju v Turčiji. Celih štirinajst dni smo bili gostje omenjene dežele, in to so zopet nepozabni trenutki za tako mladega tekmovalca. Imel sem priliko ogledati si kulturne, zgodovinske in druge znamenitosti. Vse sem imel plačano. Občutek, da sem to zaslužil sam, je bil pri teh letih zelo lep. To so tvoji začetki. Vselej ob koncu vprašam tudi za načrte... - Upam, da se bom še udeleževal tekmovanj. Sicer pa je v športu poleg trdega dela potrebna tudi sreča. Kot do sedaj, bom tudi v bodoče del svojega dneva in dela posvetil konjem. Kot delavec Biotehnične fakultete še naprej nameravam skrbeti za svoje ljubljence. Tudi tečaji za začetnike in tiste, ki že znajo jahati, bodo moja vsakodnevna skrb. Tel. 721-576 je številka, ki jo lahko zavrtite, če želite dati duška svoji želji po stiku z našimi lepotci. Veliko športnih uspehov! DARINKA GRUM Zdaj gre zares, tekmovanje gasilskih desetin na Krumperku (slika levo). Gasilska vaja na osnovni šoli Roje (slika desno). OKTOBER, MESEC VARSTVA PRED POŽARI: Varnost je v naših rokah V letošnjem letu so se gasilci Centra požarne varnosti kar triinosemdesetkrat odzvali klicu na pomoč. Statistika njihovih intervencij kaže, da je veliko večino požarov in drugih nesreč povzročil človek z malomarnim in nepazljivim ravnanjem. Vse to pa pomeni, da s stopnjo protipožarne osveščenosti ne moremo biti zadovoljni. Vsekakor pa ni dovolj, da takšno stanje več ali manj ugotavljamo vsako leto. Vsi skupaj in vsak posamezno mora storiti nekaj več za varstvo pred požari. Toda kaj in kako? V stanovanju imamo veliko stvari in vsak predmet ima svoj namen in končno tudi uporabno vrednost, brez katere bi se gotovo na sedanji stopnji civilizacije počutili zelo nebogljeno. Kar predstavljajte si, kako hudo je, če se pokvari televizor ali pralni stroj, če nam odpove telefon, in če avta ne moremo spraviti iz garaže... V njej imamo običajno vse, samo tistega pripomočka ne, ki bi železnega konjička spravil v tek. Kadar se mudi, je najbolje, da se usedemo, pravi ljudski pregovor. Mi pa raje poglejmo, da nam ne bo še bolj narobe šlo. In če dobro pogledamo, nam v stanovanju in tudi v avtomobilu manjka nekaj, kar sicer redko vzamemo v roke, čeprav nam ta čudna reč lahko reši tisto, kar smo vse življenje spravljali skupaj. Gre za gasilni aparat, ki nikomur ne omejuje prostora in ki je v določenih situacijah najboljši pripomoček za preprečitev katastrofe, če se zgodi, da zagori. Z izdatkom nekaj tisoč tolarjev, kolikor aparat stane, in z nekaj znanja o njegovem aktiviranju lahko rešimo težko pridobljeno premoženje in tudi življenje. Naj vas v podkrepitev te trditve spomnim na gasilsko kroniko, kjer smo zabeležili številne nesreče, ki bi se gotovo končale z veliko manjšimi posledicami, če bi takrat ljudje ob vžigih in začetnih požarih imeli pri roki gasilni aparat. Morda se le preveč zanašamo na gasilce, ki sicer vedno, kadar je potrebno, hitro pridejo na kraj dogodka, vendar je treba vedeti, da so pri teh ne- srečah in nezgodah pomembne tudi sekunde. »Zaradi kratkega stika na televizorju zgorelo stanovanje«, »Avto je zagorel kot kup sena«, »Pravočasno preprečil katastrofo«, »Fičko ostal cel...« To je samo droben izsek dogodkov, za katere nihče ne ve, kje in kdaj se bodo ponovili. O nabavi gasilnega aparata razmislite že danes in ne odlašajte na jutri. Morda bo takrat že prepozno. Varnost je v naših rokah! M.B. GASILNI APARAT ZA VSAKO GOSPODINJSTVO IN VSAK AVTO Servis gasilnih aparatov in opreme Centra požarne varnosti vam nudi " UGODEN NAKUP GASILNIH APARATOV ZNAMK PASTOR IN TOTAL Servis gasilnih aparatov in opreme v Centru požarne varnosti - garancija in kakovost tudi vašega gasilnega aparata V mesecu varstva pred požari CENTER POŽARNE VARNOSTI organizira: PRAKTIČNI PRIKAZ GAŠENJA IN UPORABE GASILNIH APARATOV Demonstracija bo potekala v sredo 27. oktobra 1993 od 16. ure dalje na ploščadi pred VELE v DOMŽALAH. Priporočamo ogled! Nudimo vam ugodno možnost nakupa gasilnih aparatov. TIP APARATA: MALOPRODAJNA CENA: GASILNI APARATI »PASTOR« Aparat S-1 ' 2.772,00 Aparat S-2 4.342,80 Aparat S-3 4.897,20 Aparat S-6 11.180,40 Aparat S-6ABC 11.171,20 Aparat S-9 13.582,80 Aparat S-9ABC 13.850,80 Aparat S-12ABC 17.371,20 GASILNI APARATI »TOTAL« Aparat GD 2 5.3S9,20 Aparat GD 6 9.240,00 Poleg navedenih lahko izbirate tudi med drugimi tipi gasilnih aparatov, kar vam bodo najbolje svetovali v CPV Količevo 2a, telefon N.C. 713-007, 713-848. Zagotovljeni pregledi in servisiranje ter montaža. 16 /lamnik Marija Novak in hčerka Mari NA OBISKU PRI MARIJI »MATKI« NOVAK Najstarejša krajanka KS Moravče Nedavno smo obiskali Marijo NOVAK iz Moravč, ki je najstarejša v tem delu Moravske doline. Dopolnila je 96. leto, pa je še vedno zdrava. Zadnja leta nekoliko več počiva in bere romane, gleda televizijo, posluša poročila. Redno sledi dnevnim dogodkom, bere časopise, zanjo pa je zelo zanimiv tudi domžalski občan Slamnik. Rada gre na obisk v spremstvu z domačimi v svoj rojstni kraj v Ključarevce pri Ljutomeru. Ko se danes spominja svoje prehojene življenjske poti, pravi, da je bilo takrat mnogo hujše kot pa danes. Sedaj preživlja jesen življenja pri svoji hčerki Mari poročeni GRILJ, upokojenki, ki skrbi za svojo mamo; tudi drugi domači jo obiskujejo, vesela jih je. Noče pa v dom počitka. Tega si tudi hčerka Mari ne želi. Z veseljem opazuje življenje svojih 6 vnukov in 12 pravnukov, ob pogledu nanje se tudi sama počuti mlajša. Jubilantka Marija je že nekaj let vdova, njen mož Lojze je umrl v letu 1980 in je pokopan v Moravčah. Za njim prejema tudi pokojnino; z njo je kar zadovoljna. Je članica DU Moravče. Spominja se obredov zlate poroke na občini Domžale in cerkvene v cerkvi v Moravčah, pred ca. 1 7. leti. Cerkveno poroko je opravil takratni župnik Jože MRVAR, gostija pa je bila v gostilni pri »JURKU«. Bilo je lepo. Med kramljanjem je povedala, da za dolgost življenja ni pravega recepta. Prav gotovo pa drži, da delo krepi človeka, ga dlje časa ohranja pri življenju in zdravju, dolgo življenje pa ni preveč lahko. Matko imajo ljudje rati in jo spoštujejo. Ponosni so na njeno bogato življenjsko pot. Pred slovesom je še povedala, da je zadovoljna in hvaležna svojim za njihovo skrb in nego. Še stisk roke in povabilo, naj jo spet obiščemo ob njeni 97. letnici. Z veseljem - Matka. JOŽE NOVAK DOBER DAN, PREVOJE NAD BLAGOVICO Ni jih bilo lahko najti Do Prevoj nad Blagovico, ki so ena izmed vasic v Krajevni skupnosti Blagovici na obronkih hribčkov in se vzpenjajo v zadnjem delu Črnega grabna, ni nobenih označb in smerokazov. Po ovinkasti cesti, vzdržujejo jo kar sami, se za »Benko-vičem« vzpneš 420m na vrh, kjer levo kot v kotlu zagledaš kupček stisnjenih domačij, Lojze Cerar Franc G ril j vsako na svojem hribčku, okoli katerih so posejana gospodarska poslopja, na oknih rože, dvorišča pa dan pred žegnanj-sko nedeljo, lepo pospravljena. Ljudje so prijazni in radi povedo kaj o svoji vasi. Marjan Cerar, ki ste ga že lahko spoznali kot gasilca, ki je v ta konec vodo pripeljal že skoraj tisočkrat, njegova mama Anica in brat Lojze z ženo, so bili moji sogovorniki. Povedali so veliko zanimivosti, ki jih je v prijetni kmečki kuhinji sem in tja prekinjal dveletni Boštjan, medtem ko je komaj rojeni Klemen pridno spal. Pet, pravzaprav štiri domačije so v Prevo-jah, vse stare trdne kmetije. Pri Lukežovc si Franc in Jožefa Grilj želita, da bi kmetijo prevzel sin, pri Gobarju (Cerar) je to že storil mladi gospodar Lojze, ki je med našim obiskom poskrbel za tridnevnega telička v lepo urejenem hlevu. Pri Pr-vasnik (Zalaznik) je ob stari kmečki hiši že nova za mlade, nazadnje pa sem se ustavila še pri Gregčet (Leveč), ki so najvišje. Prav veliko se v Prevojah ni spremenilo. Sedemnajst ljudi smo našteli v vasi, včasih jih je bilo pri vsaki hiši toliko. Do Petelinjka, kjer je avtobusna postaja in asfalt, je kilometer in pol in prav to cesto bi radi modernizirali. V dolino pridejo tudi čez Zlatenek po enkrat daljši poti, ki pa za promet ni primerna. Šolarji se v dolino spuščajo po strmi poti in do šole pridejo v desetih minutah. Posebno hudo je pozimi. Vse domačije se ukvarjajo s kmetijstvom. Pridelajo vse potrebno za dom, ob tem pa se včasih tudi jezijo; divjad je blizu, odškodnina zaradi povzročene škode pa bolj simbolična. V hlevih muka živina, po dvoriščih se sprehajajo kokoši, tudi prašiči krulijo. Ko zjutraj zapo-jejo petelini, je treba v službo v dolino, saj brez tega ne gre. Pri nakupu kmetijskih strojev si pomagajo s prodajo lesa, žal gozd na tem koncu ni preveč icvaliteten. Njihovo življenje je skromno, kot so skromne njihove želje: boljša cesta, telefoni, najprej pa zdrava pitna voda, saj vodovod, imajo ga skupaj s Prilesjem, ob suši presahne in potem vodo vozijo. Poslovila sem se od prijaznih domačinov in jim zaželela, da bi se njihove skromne, a tako življenjsko pomembne želje čimpreje uresničile. Anica Cerar - pravzaprav se Prevoje v zadnjih letih niso dosti spremenile. Odkar smo v letu 1968 uredili cesto, dobrih deset let kasneje vodo, ostaja vas skoraj nespremenjena. Včasih je bilo ljudi precej več. Na naši domačiji je bilo dvanajst otrok, sedaj pa so družine precej manjše. Kmetovanje ni lahko, čeprav se s kmetijskimi stroji laže obdeluje, žal pa so kmetije premajhne za to, da bi si samo s kmetovanjem zagotovili primerno življenje. Lojze Cerar - samo s kmetijo ne gre, če hočeš kmetijo vzdrževati in jo tudi razvijati. Zato sem v službi, žal pa tako ni dovolj časa za kmetijo. Pri nakupu kmetijskih strojev si pomagam z lesom, skupna želja naše vasi pa je, da bi si izboljšali povezavo z dolino. Sedanja cesta, za katero KS poskrbi za pesek (vedno premalo), povzroča velike poškodbe na vozilih. Asfaltna cesta, za kar smo vse domačije pripravljene prispevati, bi naši vasi zelo veliko pomenila. Franc Grilj - naša domačija je hribovska, pridelamo nekaj krompirja in koruze, v hlevu je živina. Ko sem bil mlajši, sem bil nekaj časa v službi. Sedaj sva z ženo stara in utrujena. Rada bi, da bi domačijo prevzel sin, ki je že kupil traktor. Mlad je in bo laže delal, da bi le čimpreje prišel. Življenje tu ni lahko, treba je delati, to pa je težko, ko je človek star in ostane sam. Anton Zalaznik - življenje v Prevojah ni lahko, pa tudi preveč težko ne, če je človek navajen skromnosti. Z ženo sva »gor spravla« pet otrok in vsi danes lepo živijo. Preživeti se da, vendar delo na kmetiji nikoli ne čaka. Ni mi bilo žal, da smo med vojno iz požganega Hrastnika prišli v Prevoje, kjer sem preživel vse svoje življenje. Kmet sem, za kmeta pa pravijo, da ima korenine do pekla. Najbolj pogrešam telefon, saj mora sicer človek prav za vsako stvar v dolino. Anica Cerar in vnuk Boštjan Anton Zalaznik Gregor Leveč Gregor Leveč - največji problem so komunikacije. Vsakodnevna vožnja po slabo vzdrževani hribovski cesti ni prijetna, tudi telefon težko čakamo, še zlasti ker ne vemo, kdaj ga bomo sploh dobili. Elektrika je v redu, saj so kable zamenjali pred slabimi desetimi leti. So pa tudi prednosti življenja v prijetni vasici: mir, dober zrak, manj ljudi. Sam ne bi zamenjal za mesto, le malce laže bi rad prišel v dolino. VERA VOJSKA VELIKA PLANINA VABI Leto planinskih jubilejev 100-letnica Planinske zveze Slovenije, 45-letnica Planinskega društva Domžale, 40-let-nica Domžalskega doma na Veliki planini, ki že štiri desetletja odpira vrata vsem obiskovalcem, obenem pa tudi zaključek obnovitvenih del, ki so dale Domžalskemu domu novo, lepšo obliko, so jubileji, ki so jib planinci praznovali na prvem srečanju na Veliki planini. Domžalski planinci so z ustanovitvijo samostojnega društva in z začetkom gradnje doma na Veliki planini zastavili pot, na kateri so razvijali gorniško miselnost, delali z mladimi, urejevali planinske poti, dosegli pa tudi lepe uspehe na področju alpinizma in ekstremnih podvigov. Domžalski dom na Veliki planini (1534), ki so ga gradili rodovi domžalskih planincev, danes društvo vzdržuje in izboljšuje in z njim gospodari tako, da je vsakemu gostu topel in prijeten dom v urah in dneh, ko se zadržuje v njem in njegovi okolici. Skozi zgodovino društva in gradnjo doma se je sprehodil Peter Primožič, predsednik društva, ki se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so prispevali k zadnjim obnovitvenim delom, še zlasti pa: Francu Nahtigalu, Leonu Štiftarju, Ja- nezu in Vinku Kralju, Juliju, Štefanu in Marjanu Primožiču, Metodu Orešku, Jožetu Kosir-niku, še posebej pa Miru Avb-Iju, ki je tudi oskrbnik doma. Srečanje domžalskih planincev na Veliki planini 5. septembra 1993, Planinsko društvo Domžale obeta, da bo postalo tradicionalno, so popestrili Stobljanski oktet, kitarist Peter Kovač ter ansambel Viharniki, vse skupaj pa je prijetno povezala dr. Mojca Zaje. Kljub nestalnemu vremenu v dolini, na Veliki planini pa je bilo lepo, se ga je udeležilo precej planincev, med katerimi so bili zlasti tisti, ki so prostovoljno in brezplačno v zadnjih dveh letih ob- navljali Domžalski dom, saj je bilo več kot 80% vseh del opravljeno prav tako. Prvo srečanje članov Planinskega društva Domžale ter vseh ljubiteljev Velike planine in njenih lepot je lepo uspelo, v prihodnje pa bo še prijetnejše, saj ga nameravajo popestriti s prikazom pastirskih in etnografskih zanimivosti Velike planine. Planinsko društvo Domžale vabi v svoje vrste vse ljubitelje planin, obenem pa obvešča, da dodatne informacije o možnostih bivanja v Domžalskem domu na Veliki planini lahko dobite pri Miru Avblju (376-005). Dobrodošli! V. V. Tudi položitev novega električnega kabla je spadala med obnovitvena dela. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Kulturno bivanje ob dnevnem in nočnem miru Naše prednike, ki so živeli še v jamah, so občasno verjetno motili le bliskanje, grmenje in viharji ter rjovenje živali na lovu ali pa trušč, kadar se je s hribov kotalila kakšna velika skala. Dandanašnji pa je glede hrupa in miru vse drugače. Svet in življenje se razvijata in napredujete, s sabo pa poleg vseh mogočih ugodnosti in olajšav ter velikega napredka vlečeta vse preveč »smeti in odpadkov«. Zastrupljamo si zemljo, reke in podtalnico, jemo nezdravo hrano, z različnimi »odpadnimi« plini in sajami pa si kvarimo ozračje. Med te odpadke našega bivanja lahko štejemo tudi vsakdanji hrup in ropot, v katerem moramo živeti. Moderen človek je res čuden stvor. Toliko je že1 nujnega hrupa, ki se mu ne moremo izogniti (letala, ki vzletajo, stanovanjska naselja so ob železnici in večjih prometnicah). Koliko prehudega hrupa povzročajo tovarne, ki so med naselji ali tik ob njih. Res je nekaj obratov, ki prehrupne stroje ali naprave - kompresorje - zvočno izolirajo in se držijo vsaj s predpisi dovoljenega hrupa in trušča; nekateri pa s tem precej pretiravajo in kljub dnevnim in nočnim prekoračitvam, ki so jih pokazale meritve, nič ne ukrenejo... Vse skupaj je seveda stvar kulture in posluha do sobiva-jočih... Kje je še Evropa...!? K pretiranemu hrupu spadajo tudi neobzirni vozniki preglasnih mopedov in motorjev, ko z odprtimi izpušniki nadlegujejo miru že-lečo si rajo. Skozi naselje, kjer je hitrost vožnje omejena na 40 km na uro, zapodijo s 120 kilometri in s hrupom reaktivnega letala. Tak divjak bi si zaslužil desetkratno kazen, za pretirano hitrost in za pre-divji trušč. Koliko bi s takimi lahko iztržila prometna policija. Toda tako imenovani mladi človek si hoče še več hrupa. Kar prisluhnimo in poglejmo, recimo, na kakšno gasilsko veselico. Razvedrilna glasba je vsako leto za nekaj fonov močnejša in hrupnejša. Kadar glasbeniki s pomočjo velikih zvočnikov igrajo in pojejo, se ljudje za mizami niti pogovarjati ne morejo, razen če si vpijejo na ušesa. Če pa je taka glasba v dvorani, človek samo čaka, kdaj bodo v oknih popokale šipe. Nujna posledica vsega tega je tudi vse več obolenj slušnih organov. Precej mladih pa si ob raznih slavjih svoje dolgočasje preganja z metanjem petard. Če ti poči tik pod nogami, se ustrašiš in upravičeno razjeziš. Zdajle, ko se bližajo božični in novoletni prazniki, bo gotovo umestno vprašanje, koliko, kdaj in kje je dovoljeno metati petarde. Ali je to za razposajene mladeniče res samo zabava in razvedrilo ali pa je tudi prekršek javnega reda in miru. Mene prav nič ne moti, če na sveti večer spuščajo v zrak svetilne rakete in mečejo petarde ter če s tem ne pretiravajo. Pravo nasilje in nekulturno početje pa je, če zlikovci mečejo petarde med polnočnico, in to tik ob cerkvenem zidu ali celo pred samimi vrati. Naj jih mečejo prej ali pa pozneje! Ali ni čudno, da ti isti izgredniki na primer ne mečejo petard ob zi-dovju občine, kadar zaseda skupščina ali pred stavbo, kjer ima kongres kakšna stranka, recimo Združena lista, LDS ali podobna. Kako bi ljudje reagirali, če bi petarde padala med pogrebno slovesnostjo ali če bi petarde pokale in odmevale pred dvorano, v kateri je pevski koncert ali katerakoli druga slovesnost? Kateri govornik bi vzdržal s svojim govorom, če bi zunaj divje pokalo? Pravzaprav bi bilo najlepše, tako vsaj pravijo optimisti, če bi se za preprečitev takega neciviliziranega početja vedno zavzemala tudi nasprotna stran. Kadar bi bil kongres kakšne stranke, naj bi za red in mir poskrbela nasprotna stranka. Za nemoten potek proslave komunistov bi poskrbeli verniki, za mir med polnočnico pa ateisti in komunisti. Saj bomo le tako napredovali do sprave. Pesimisti sicer zmajujejo z glavo, toda zakaj oboji ne bi poskusili ali vsaj poskušali. Predvsem pa drži, da brez obojestranskega priznanja in spoštovanja ne bo napredka. Spet bodo polnočnice, spet bodo zlikovci, ki nimajo nič skupnega z vero in Cerkvijo, med mašo metali petarde - skrbniki za javni red in mir ter sam MINISTER GREGOR - PA NIČ?! Če vse to prostaško početje ne spada pod resor policije (ki povsod po svetu skrbi za javni red in mir), potem prosim, da naj naša občinska skupščina z županom na čelu o tem pove svoje javno mnenje, da bomo vsaj vedeli, v kakšni državi živimo. Optimist bo spet rekel: »Mogoče pa že letos pri eni, dveh ali treh cerkvah ne bo pokalo.« FRANCE CERAR /lamnik 17 NAPREDEK PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Družabno življenje na vasi Menim, da je družabnega življenja na vasi bolj malo. Mogoče je tega nekje nekaj več, zopet drugje sploh nič. Najbrž pa to ni prav. Saj dober sosed je ravno tisti, ki ga ob kakršni koli nesreči ali pa tudi veselju najprej poiščemo. Smo pa oziroma živimo v času, ko pravimo, da ne vidiš nikogar čez svoj plot. Tega bi pa radi naredili tako visokega in gostega, da bi še mravlja težko skozi prišla. Seveda je tega plotovja več v mestih. Na vasi je to malo drugače. Kako lepo se je sprehoditi skozi vas ob pogledu na lepo urejena dvorišča (tudi na kmetih se to da zelo lepo urediti) polna rož, mogoče še kakšen starinski predmet (ne prenesem pa ogromnih železnih pajkov in njihovih mrež). Žal so ceste, za katere smo v glavnem vsi plačevali samoprispevke, ponekod takšne, da moraš zelo paziti, da ne stopiš na gnoj. Kako bi se prilegla tudi kakšna klopca, da bi malo posedel, se nagle-dal čudovite narave. Samo poglejte Moravsko dolino, res biser, ki se ga lahko samo veselimo. Bolj bi morali čuvati to našo, od naših prednikov podedovano pokrajino. Upam, da se bomo tudi v tem zgledovali po naših sosedih na senčni strani Alp, saj se tako radi po kom zgledujemo. Mislim, da bi to dosegli najprej pri naših najmlajših, npr. pri svojih vnukih. Ko gremo na sprehod, pa pravi vnučka: »Mama, poglej, polivinil, škatle, skratka, odpadki. A ne, mama, to se ne sme metati okrog, ampak v koške za smeti!« To se pravi, da jih moramo vzgajati v tem duhu že od prvih korakov naprej. Saj pravi pregovor: Kuj železo, dokler je vroče! Ampak naše balkansko mišljenje je, da če ni tvoje, lahko hudič vzame, da le jaz imam. Oprostite, ampak to je naša resnica. Mislim, da bo še le čez nekaj generacij prišla do nas in v nas EVROPA. Prisrčen pozdrav! URŠULA Odprimo si oči V začetku bralce Slamnika lepo pozdravljam. Z grenko žalostjo v srcu sem prebral govor spoštovanega gospoda Ervina A. Schvvarz-bartla, predsednika Skupščine občine Domžale, ki ga je imel na Krumperku ob proslavi 400-letnice bitke pri Sisku in ob drugi obletnici naše državnosti 25. 6. 1993. Država Slovenija sicer obstaja, toda čigava je? Zastavimo si nekaj vprašanj: Kaj smo Slovenci v njej? Kdo vodi to državo? Cilj vodečega oziroma vodečih? Kdo si prilašča naša podjetja? Sta slovenska vojska in policija edini oboroženi sili pri nas? Odprimo si oči in si na ta vprašanja poskusimo odgovoriti. Moja mnenja so: 1. Slovenci smo v tej državi nepovezano, prestrašeno in brezpravno ljudstvo, saj je med nami okrog 66.000 režimskih plačancev, plačevanih iz našega pokojninskega sklada. Njihov bog pa nezasluženi denar. 2. Če odmislimo manjšino pri- zadevnih narodnjakov, je ta klika vodena iz dveh nevarnih strani (Srbija, Italija). 3. Cilj vodečih nam je jasen. Televizijsko in časopisno izvoljeni predsednik g. M. Kučan je 1. 8. 1993 v svojem govoru, ki ga je prenašala naša televizija, govoril o »pregretih glavah« (govor je spominjal na tistega v Nemčiji leta 1936... in njihove glave se bodo valjale v pesku) in naj se njegovi pripravijo, da bodo stopili na mesta »pregretih glav«. S tem je razločno povedal, da misli preganjati in pregnati slehernega, ki se bo zavzemal za slovensko moralo in poštenost, to se pravi, za občo slovensko stvar. 4. Naša slovenska podjetja načrtno plenijo in prehajajo v tuje roke. Prednost pri zaposlitvi imajo in jo bodo sčasoma popolnoma imeli tujci. 5. Slovenska vojska in policija nista edini oboroženi sili na slovenskih tleh. Časopis Delo je v eni majski številki priobčil članek, katerega vsebina se opira na policijsko dokumentacijo. V njem je podatek, da ima 20.000 (dvajsettisoč) v Sloveniji živečih tujcev uradno dovoljenje za nošenje orožja. Že to je sila, ki presega moč našega domobranstva (vojska, policija). Nadalje je v članku pravilna ugotovitev, da ima ogromno število tujcev orožje, ki zanj nimajo dovoljenja. Vsa ta sadistično razpoložena (dokaz Bosna) sorazmerno silna moč samo čaka na ZDAJ! Vzpostavljeni so vsi pogoji, da bomo izgubili še tisto malo, kar imamo svojskega in kar bi nam bilo jamstvo za preživetje. Med vrati je čas, ko bomo kot Albanci na Kosovem in Slovenci na Koroškem samo še predmet žalitev in zasramovanj ter pregnani z rodne grude, kot Muslimani iz Bosne. Bomo dovolili, da bodo ti plačanci vdirali v naše domove?! So stebri naroda, dom, cerkev in šola dovolj močni, da bodo jeseni zdržali udarec, ki ga nam pripravlja sovražnik slovenstva?! Kaj v zvezi s tem misli uredništvo Slamnika? Dopisnikom in vsem sotrudni-kom Slamnika kakor tudi vsem bralcem naš mili staroslovenski - SREČNO! MIHA VELEPEC Upokojenec Ivan Peterka Moravč kuha dobro žganje ▲ NAPREDEK « ! i 0 i. 3 5 6 h 10 12 13 1<+ 15 17 1& 19 2G 21 22 Reševalcem želimo pri izpolnjevanju nagradne križanke veliko sreče, pa ne pozabite, da mora biti REŠENA KRIŽANKA v našem uredništvu do 8. novembra 1993. Vašo pošto pričakujemo na naslov: Uredništvo glasila Slamnik, 61230 DOMŽALE, Ljubljanska 69 - za nagradno križanko. Pokrovitelj oktobrske križanke NAPREDEK TRGOVINA, d.d., DOMŽALE bo trem izžrebanim rešiteljem podelila naslednje nagrade: 1. nagrada: kupon v vrednosti 8.000 SIT 2. nagrada: kupon v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada: kupon v vrednosti 3.000 SIT Križanka FILC Mengeš Pravilna rešitev septembrske križanke se glasi: ZNANJE IN KAKOVOST, TO JE NAŠA POT V PRIHODNOST. Uredništvo glasila Slamnik je prejelo 21 I rešenih križank. Knjižne nagrade prejmejo: 1. nagrado: Binči Kranjc, Vir, Hubadova 6, 61230 Domžale 2. nagrado: Olga Kerč, Vir, Šaranovičeva 32 3. nagrado: Marjan Prusnik, Ihan, Breznikova 2, 61230 Domžale Nagrade lahko nagrajenci prevzamejo v uredništvu glasila Slamnik, Ljubljanska 69, Domžale, in sicer od ponedeljka 25. oktobra dalje. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo, drugim reševalcem pa več sreče pri oktobrski križanki. UREDNIŠTVO 18 /lamnik Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE SEVER ŠMARCA vam obnovi in izdela sedežne garniture, položi talne in stenske obloge, šiva in montira zavese. Telefon: 813-951 Mali oglasi SERVIS šivalnih strojev Klan-čar - Preserje, Kajuhova n.h. (v bližini Kemisa), telefon 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. in od 15. do 1 7. ure. FASADNI cevni oder s plohi za izdelavo fasade posojamo. Telefon: (061) 723-229, Domžale. V MENGŠU prodam vrtno zemljo, prevoz zagotovljen. Telefon: 737-030. INSTRUIRAM MATEMATIKO, mehaniko, energetiko in druge predmete za srednjo strojno šolo. Telefon 737-266. ZA ENKRAT tedensko pomoč v gospodinjstvu iščem mlajšo upokojenko. Telefon: 711 -411. MLADA slovenska petčlanska družina najame na območju Domžal ali okolice primerno stanovanje ali hišo. Telefon: (061) 711-641. BRUSIM in LAKIRAM parket hitro in kvalitetno Telefon: 712-716, zvečer Zastopnika za prodajo SLOVARJA SLOVENSKEGA JEZIKA Ko domovih, redno ali onorarno zaposlimo. ZASLUŽEK ODLIČEN! Informacije: 727-051 AVTOSOLA Ljubljanska 102, Domžale Od 10. do 12. in od 16. do 18. ure Mobitel: 0609/615-159 Gospodinjski servis »^Dekliea za om« Nuša DOLAR Domžale, Kosovelova ul. 5 Telefon: 061/715-544 SELE TELEFONI TELEFAKSI TEL. CENTRALE KOPIRNI STROJI /FAX O 6 1 PROPAJA-MOr v nAM7AI C marjan jeretina 1/UItILALE sp< jarše, prežihova 6 ">vX ZA ZAVAROVANJE (J \ VAŠEGA PREMOŽENJA VAM NUDIMO: EXPRES IZDELAVA KLJUČEV FRANC NARDIN DOMŽALE , TELEFON 712-960 I« varnostne scite, prečne zapore, varovala, dodatne ključavnice in alarmne naprave * ključavnice za stavbe, l avtomobile, kolesa in motorna I J kolesa I f * prenosne in zidne blagajne / * kopiranje ključev (cilindrične, p dozične, avto ključe, ključe za I \ blagajne) \H / * popravila ključavnic * montažo varnostnih ščitov * gravirane napise CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA POSLUJEMO NA NOVI LOKACIJI: SERVIS IN TRGOVINA NA LJUBLJANSKI 69, TELEFON: 714-406 (OB OBČINSKI STAVBI) IN V POSLOVNI ENOTI VELE-NAPREDEK DOMŽALE (KLETNA ETAŽA). „ Se priporočamo! POCENI prodam akumulacijsko peč AEG 3.000 VVAT. Telefon: 727-908. INSTRUIRAM osnovnošolske predmete ter angleščino in matematiko za srednje šole. Telefon 712-715. REGISTRACIJE podjetij, spremembe registracij, predstavništva oz. podružnice podjetij, TUJA VLAGANJA -OPROSTITVE CARINE za podjetja in obrtnike izvajamo. Informacije po telefonu in faksu: (061) 737-862. POCENI instrukcije iz fizike, matematike in angleščine za osnovno in srednjo šolo v Domžalah nudim. Telefon 712-061. PRODAM ŠE registriran mini Moriš 1000, letnik 1971, črne barve. Cena po dogovoru. Telefon: 739-251. INSTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. Telefon: 813-624. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662. POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednjšolsko angleščino. Telefon 722-266, Romana. IŠČEM ŠIVILJO za šivanje zaščitnih rokavic. Telefon (061) 723-028. IŠČEMO POTNIKE za prodajo na terenu. Potreben osebni avtomobil. Nagrajevanje stimulativno. Informacije: 068-85-325. 1 ^1 ,SM O i t I . fa—v. skrinje, hladilniki, ledomati pralni in pomivalni stroji mm bele LINHARTOVA 2 . 61234 MENGEŠ QOren\e LTH iskra ARISTON^I CŠUldi/ [2. O * 5 % ■ I SERVIS OLJNIH GORILCEV STARETOVA 2 61234 MENGEŠ ODSLEJ TUDI PRODAJA IN MONTAŽA HAJKO AVGUŠTIN Sprejem naročil od 7. do 8. ure na tel.: (061) 739-426 UMETNIŠKE SLIKE PO NAROČILU ŽE QD 3000 SIT DALJE UNIKAT d.o.o. Radomlje Tel.: 727-947 PRESENETITE Z LEPOTO ZA VAŠ DOM IN VAŠE NAJDRAŽJE! COSMOS d.o.o. Slamnikarska 1, DOMŽALE Telefon: 061 713-018 OBRTNIKI - PODJETNIKI - KNJIGOVODSKI SERVISI Računalniški programi SAOP: knjigovodsko, prometni davki, osnovna sredstva, trgovina, fakturiranje, osebni dohodki,... prijazno in racionalno. Naše prednosti: - 1500 zadovoljnih strank, - kvaliteta, konkurenčne cene, hitre in kvalitetne storitve, - 12-MESEČNI BREZOBRESTNI KREDIT KMETJE POZOR! Kmete in druge občane občine Domžale in Kamnik obveščamo, da je na Ljubljanski c.102 v Domžalah (bivša policijska postaja) začela obratovati Območna izpostava Sklada kmetijskih zemljšč in gozdov Republike Slovenije. Bliža se čas sklepanja najemnih pogodb za zakup državnih zemljišč, zato vas vabimo, da se na naši izpostavi oglasite ob uradnih urah, ki so vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Preserje pri Radomljah Kamniška 21 ALTERNATIVNA MEDICINA REFLEKSNA TERAPIJA • AKUPUNKTURA MANUELNA TERAPIJA - HIROPRAKTIKA AKUPRESURA • SHIATSU NAVADNA IN ŠPORTNA MASAŽA v izvedbi priznanih zdravnikov - nevrologov dr. med. Igorja Kuzjakina in dr. med. Maksima Krylova oba iz centralne univerzitetne klinike v Moskvi Spekter terapij je zelo širok, in sicer od terapij za hujšanje, proticelulitne masaže, odprave krčnih žil... itd., pa do zdravljenja nepravilnosti hrbteničnega sistema. Kolikor imate take ali podobne zdravstvene težave, vas vabimo na BREZPLAČEN ZDRAVNIŠKI PREGLED Skupaj bomo ugotovili vaše zdravstveno stanje in vam svetovali, kako in koliko vam lahko pomagamo. Informacije in naročila vsak delavnik od 15. ure dalje po tel.: 727-818 sm d.aa Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4 b; 61230 Domžale NUDIMO GRADBENI MATERIAL PO UGODNIH CENAH * cement Anhovo 472,00 SIT/vreča; maltit 427,50 SIT; opeka modularni blok 41,80 SIT (ORMOŽ) in 40,80 SIT (LENDAVA); strešnik BRAMAC vseh vrst 87,60 SIT za količino nad 1.700 kosov fco kupec; salonit plošče 5,5-valne 641,00SIT; 6-valne 673,00SIT in 8-valne 704,00 SIT/kom; stiropor 6.346,00 SIT/m3. V cene je vključen prometni davek. * Poleg tega pa nudimo ugodno tudi opeko zidaki, siporex, hidro izolacije, mreže, železo, keramične ploščice, lepila, parket - lamelni in drugo. Pokličite nas na telefon: 061 /721 -730 712- 059 713- 288 (fax) VSAK DAN OD 7.-19. ure SOBOTA OD 7.-13. ure Se priporočamo! Domžale /lamnik 19 PETDESETLETNA TRADICIJA KVALITETE Okršlar-usnjeni izdelki Obrtniška družina OKR-ŠLAR, le kateri Domžalčan ne pozna kvalitetne usnjene galanterije, je v letu, ko praznujejo zlati jubilej - pet desetletij dolgo tradicijo izdelave kvalitetnih usnjenih izdelkov V Domžalah, na Ljubljanski 90 (nasproti Kuriva ali ob Zlatarni Celje) odprlo prikupno trgovinico USNJENI IZDELKI. TORBICE, PASOVI IN DENARNICE, TUDI NAKUPOVALNE TORBE IN KATEREGA IZMED ZELO UPORABNIH NAHRBTNIKOV Vam bo ponudila prijazna Mojca, ki je le ena iz družinskega podjetja OKRŠLAR, kjer i ma vsak svoje delo. Vinko OKRŠLAR je organizator, komercialist, brez pomoči žene seveda ne bi šlo, saj poleg drugega dela, skrbi za knjigovodstvo in je tudi v lokalu v veliko pomoč hčerki Mojci, pa brez sina, ki ja glavni kreator, tudi ne. Sledijo modernim trandom, pri tem pa ne pozabljajo na kvaliteto, uporabost in lepoto usnjenih izdelkov, pa tudi na primerno ceno. Veseli bodo vsakogar, ki se bo oglasil v njihovi trgovini, odprto imajo vsak dan od 9. do 12. ure, popoldne od 15. do 18. ure, v sobotah pa lahko pridete od 9. do 12. ure. OKRŠLARJEVIH USNJENIH IZDELKOV doslej ni bilo mogoče dobiti na enem mestu. Sedaj jih lahko kupite, v majhnih serijah in veliki kvaliteti. Obljubljajo pa, da bodo, ko jim poveste, kaj b"i radi, ponudbo razširili, popestrili in sploh naredili vse, da pooblaščeni servis HRIBARJEVA 38 61234 MENGEŠ, SLOVENIJA POPRAVILA: TV sprejemnikov Radijskih aparatov HI-FI aparatur Video opreme ODPRTO: 10- 12 16- 18 Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3 A, Rodica, 61230 Domžale Telefon: (061) 711-655 VAM NUDI: - gradbeni material - stavbno pohištvo - sanitarno keramiko - ogrevalno tehniko - vodovodni material - opremo za kopalnice - Fackelmann, Kolpa Ugodnosti, ki vam jih nudimo: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT - prodaja na 3 čeke - brezobrestno - pri nakupu nad 30.000,00 SIT brezplačen prevoz do 30 km Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure. Vam ustrežejo - v obojestransko zadovoljstvo. Zato obiščite trgovinico OKRŠLARJEVI USNJENI IZ- DELKI - prav na koncu velikega SPB Vas pričakujejo. Prepričajte se o kvaliteti, lepoti in uporabnosti vseh izdelkov, primernih cenah in prijazni postrežbi, pa ne pozabite povedati, kaj bi še želeli. Če bo mogoče, Vam bodo Okršlarjevi zanesljivo ustregli! Dobrodošli! INFOMARK d.o.o., Domžale Triglavska 9, 61230 DOMŽALE S? 061/723-229 Delovni čas: od 8"°-15™ NAJVEČJA IN UGODNA PONUDBA OPREME ZA TRGOVCE IN GOSTINCE ELEKTRONSKE BLAGAJNE SALAMOREZNICE TEHTNICE HLADILNA IN DRUGA OPREMA T BttttBSBa »LFIV BIRO ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI DOMŽALE, Slamnikarska 1 ZA VAS UREDIMO VSE V SMISLU PROMETA RAZNIH NEPREMIČNIN. TAKO ZA VAS PRODAJAMO, KUPUJEMO, ODDAJAMO, NAJEMAMO RAZNE NEPREMIČNINE, KOT SO: HIŠE, STANOVANJA, LOKALI, POSLOVNI PROSTORI, DELAVNICE, PARCELE in podobno. SE PRIPOROČAMO! TEL: (061)712-895 delovni čas od 1000 do 1400 in od 1600 do 1800 "NISSAN SERVIS Milan K R U L C C. Heroja Vasja 8, 61252 Moravče Telefon: 061 731-143, Telefax: 061 731-143 * ugodni kreditni pogoji za nakup vozil NISSAN * ob nakupu novega vozila - lepo darilo * dodatna oprema in rezervni deli * pooblaščen servis fflPO HRANILNICA IN POSOJILNICA d. d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale Tel.: 061-713-696, 723-378 ■ Fax: 061-713-699_ HRANILNE VLOGE - TEKOČI RAČUNI - DEPOZITI - MENJALNICA KREDITI ZA PREBIVALSTVO. OBRT IN MALO GOSPODARSTVO NAJNOVEJŠA PONUDBA HRANILNICE HIPO d. d. I. KREDITI NA PODLAGI VARČEVANJA - Doba varčevanja: 6 mesecev in 12 mesecev - Mesečni obrok: najmanj SODEM Na privarčevana sredstva pridobi poslovni partner: - po 6 mesecih 200% kredita po R+12% obrestni meri - po 12 mesecih 300% kredita po R + 13% obrestni meri. Hranilnica ohranja realno vrednost privarčevanih sredstev. II. KREDITI NA PODLAGI VEZANIH DEPOZITOV - Vezava depozita na 6 mesecev po R obrestni meri. - 200% kredita za dobo 6 mesecev po R+11% obrestni meri. - Vezava depozita na 12 mesecev po R obrestni meri. - 300 % kredita za dobo 12 mesecev po R +12 % obrestni meri. Kredite vračamo v mesečnih obrokih. Vezana sredstva uporabljamo za delno jamstvo odobrenega kredita. Druge oblike jamstva so lahko: - zavarovanje pri zavarovalnici - zastava nepremičnin - vrednostni papirji - garancija banke idr. PRI NAS TEČE ČAS PO NOVEM Zato nas obiščite na Ljubljanski 76, Domžale, v II. nadstropju, da vam bomo podrobneje predstavili našo ponudbo. CENEJE, NAJCENEJE, ŠE CENEJE V TRGOVINI SPINA V KRAŠCAH Znižali smo cene večim izdelkom, med njimi: olju, sladkorju, sirom, praškom in še nekaterim drugim artiklom. NA ZALOGI IMAMO VELIKO IZBIRO SVEČ, STEKLENIH IZDELKOV PO TOVARNIŠKIH CENAH. RHODODENDRON CENTER d. o. o. Volčji potok 2b PE TRGOVINA JURCEK DOMŽALE, Stranska 9 Telefon: 723-021 in 813-587 vabi na akcijo: NAREDIMO TO DEŽELO LEPO Pri nakupu rastlin in čebulnic: - nad 10.000SIT vam priznamo 15% popust - pri nakupu nad 50.000SIT vam priznamo 15% popust ter vam skiciramo zasaditveni načrt, kupljene sadike pripeljemo na dom in jih po želji tudi posadimo po polovični ceni s prevozom. Za ureditev grobov imamo na zalogi bel marmornati nagrobni pesek (tri granulacije), črnico, mačehe in druge rastline. Nudimo vam tudi sadike sadja, ameriških borovnic, jagod, malin, lešnikov in velik izbor vrtnic. Ob Dnevu mrtvih sprejemamo naročila za rezano cvetje in nagrobne šopke. Pri nas lahko naročite tudi semenski zgodnji, srednji in pozni krompir. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA! 20 /lamnik Domžale IMATE TEŽAVE Z OČMI? Optika Golavšek vas pričakuje V SPB NA LJUBUANSKI 88 - SA) VESTE, TO |E TISTI NAJVEČ)! POSLOVNO STANOVANISKI BLOK V DOMŽALAH V BLIŽINI MESNICE HAM-HAM ALI PRAV NASPROTI VELIKEGA SIVEGA SILOSA, NAJDETE OPTIKO GOLAVŠEK. V PRIJETNEM LOKALU i AMi^n OPRAVITE VSE, KAR JE V ZVEZI S TEŽAVAMI Z VIDOM. ODPRTO JE VSAK DAN OD 8. DO 16. URE, OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE, POSEBEJ PA SI ZAPOMNITE, DA SO URADNE URE ZDRAVNIKA, KI BO POGLEDAL VAŠE OČI, VSAK PONEDELJEK OD 15. DO 16. URE. V OPTIKI GOLAVŠEK BOSTE NAŠLI VSE OD NAJPREPRO- odreži S tem kuponom imajo bralci SLAMNIKA za vse storitve V OPTIKI GOLAVŠEK do 15. 11. 1993 10% popusta! DOBRODOŠLI____ BAR v Šmarci, na Kamniški 75 ZA OČETE, MAME, TETE, STRICE: OTROCI HOČEJO SO PIZZE! POT K BARU BONITA V ŠMARCO NI SKRITA! Šmarca je kraj, kjer vas čakajo najboljše pizze! V Baru Bonita, Kamniška 75 vam med 12. in 22. uro spečejo pizzo, kakršno želite. Pa ne le to: Mesni sir, pivske klobase, šobeljni, narezki, suhe klobase in druge dobrote so tista domača roba, ki vas posebej, vabi k nam na obisk. JOŽI KRECAR in KARMEN MATIC se bosta potrudili, da boste zadovoljni tudi s pijačami. BONITA: POT DO KVALITETE JE V POTEŠILO APETITA! LEPO POVABLJENI Lokal imamo odprt med 8. in 22. uro. Predstavlja se Bio-tehna engineering, d. o. o. iz Kranja Na letošnjem sejmu EKO v Celju so podelili zlati znak Celeia čistilni napravi EKO-ROL, ki so jo zasnovali in razvili v podjetju BIO TEHNA engineering, d. o. o. v Kranju. V komisiji, ki je podelila nagrado, so bili predstavniki za okolje in prostor ter prireditelja celjskega sejma. Naprava EKOROL je namenjena biološkemu čiščenju odpadnih voda naselij, turističnih objektov, industrijskih obratov in odpadnih voda živilske industrije. Tehnologijo je mogoče uporabiti tudi za večja naselja. Trenutno je ta naprava zamišljena kot tipska čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda od zmogljivosti 5-10 enot pa vse tja do 2500 enot. Pri razvoju so se zavestno odpovedali vsem standardom JLJS. Zasnovali so jo v skladu z normativi DIN. EKOROL je plod sodelovanja s TIM Laško, kjer naprave izdelujejo, montirajo in servisirajo, BIO-TEHNA iz Kranja pa med drugim opravlja redne kontrolne preglede, svetuje uporabnikom in laboratorijsko nadzira delovanje naprave. Tehnologija temelji na načelu čiščenja s tako imenovano fiksirano biomaso. To pomeni, da so v biološkem delu naprave nosilci. V primeru EKOROL so ti nosilci posebej profilirane plošče iz plastičnega materiala. Na ploščah so pritrjeni mikroorganizmi, ki čistijo vodo. Plošče v premeru 1-2,2 metra so nanizane v nekakšen valj, ki se do polovice potopi v bazen z odpadno vodo. Bazeni so pri večjih napravah betonski. Za manjše naprave so na voljo kovinski bazeni, ki jih izdeluje TIM Laško. Valj se počasi vrti. Ko pridejo mikroorganizmi v stik z vodo, vežejo in razgrajujejo odpadne snovi, moker biofilm pa se nasiti s kisikom. Ta proces zagotavlja hitro in uspešno razgradnjo. Takšnemu čiščenju pravimo »aerobni«. Učinek naprave je odvisen od površine. V tem primeru se dosledno držijo evropskih normativov za dimenzioniranje. Delovanje čistilne naprave EKOROL sestavljajo: mehansko predčiščenje, biološko čiščenje in zaključno usedanje. Čistilni valj, ki je del naprave, je izdelan iz nerjavečega jekla. Plošče valja so plastične. Na koncu bi lahko povedali še to, da se za EKOROL zanimajo tudi firme v nekaterih drugih evropskih državah. Vse tehnološke in komercialne informacije dobite pri BIO - TEHNA engineering d.o.o. Bleivveisova c. 6 p. p. 85 64000 KRANJ tel, fax: 064/214-184. Besedilo: MILOŠ LIKAR Y0GA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Društvo yoge vas vabi, da se vpišete v začetni tečaj, ki bo v stari OŠ Venclja Perka Domžale (za Knjižnico) ob sredah in petkih od 17. do 19. ure, in sicer do 29. 10. 1993. Društvo vam omogoča: - redno dvakrat tedensko vadbo asan, pranavame, meditacije, yoga nidre tehnika sproščanja, - omogoča vam stik z učiteljem Yoge Paramhanso Svvamijem Maheshvvara-nando, udeležbo na njegovih seminarjih ter predavanjih doma in v Evropi, - srečanja z drugimi Yoga centri doma in v tujini, ki deluje pod vodstvom istega učitelja. STEJŠIH DO NAJBOLJ ZAHTEVNIH STEKEL ZA OČALA - BOLJ IN MANJ OBČUTLJIVIH, PA STANJŠANIH, PLASTIČNIH, IMAJO TUDI BIFOKALNE IN FOTO STEKLA, KI JIH TUDI PRIMERNO UOKVIRIJO - PO VAŠI ŽELJI. IZBIRATE LAHKO MED DOMAČIMI OKVIRJI, NAJENOSTAVNEJŠE DOBITE ŽE ZA 2500 SIT, PA TISTIMI BOLJŠIMI IZ TUJINE, KI SO MALCE DRAŽJI, VENDAR NE PRETIRANO. POSTREŽBA JE HITRA, ČE SO PRIMERNA STEKLA NA ZALOGI, ODIDETE IZ LOKALA Z OČALI ŠE ISTI DAN; ČE NE, MALCE POČAKATE, AMPAK LE DO NASLEDNJEGA DNE IN ŽE Z OČALI, KI IZBOLJŠAJO VAŠ VID IN POLEPŠAJO VAŠ OBRAZ, ZADOVOLJNI ODIDETE IZ OPTIKE GOLAVŠEK, DOMŽALE, LJUBLJANSKA 88. IQ ljubljanska banka Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale Sektor poslovanja z občani Spoštovani devizni varčevalci! Rešimo skupaj probleme starega deviznega varčevanja Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog obvezuje banke, da omogočijo varčevalcem razpolaganje z deviznimi sredstvi najkasneje v petih letih. LB Banka Domžale d.d. Domžale želi skupaj z vami rešiti problematiko 'zamrznjenih* deviznih sredstev v dveh letih. Vabimo vse imetnike "starega* deviznega varčevanja, ki se v letu 1992 z banko še niso dogovorili o sprostitvi sredstev in imajo skupno stanje deviznih sredstev na deviznem računu ali devizni knjižici višje od DEM 3.500, da se oglasijo v enoti banke, v kateri imajo devizna sredstva, in se dogovorijo za način sprostitve. Hkrati obveščamo vse imetnike 'starega* deviznega varčevanja s stanjem na vpoglednem računu, manjšim od DEM 1.000, da se je LB Banka Domžale d.d. zaradi racionalizacije poslovanja in zmanjšanja števila računov, odločila za AVTOMATSKI PRENOS stanj do DEM 1.000 iz STAREGA VARČEVANJA na NOVO VARČEVANJE. Prenos iz vpoglednih deviznih vlog starega varčevanja bo izveden predvidoma dne 7. 11. 1993. Za varčevanje, ki imajo na vpoglednih deviznih vlogah več vrst deviz, bo avtomatski prenos opravljen v eno vrsto deviz (od najmanjšega stanja do največjega). O avtomatskem prenosu sredstev varčevalci ne bodo prejeli izpiskov, pač pa bomo spremembo zabeležili v stanje deviznih sredstev na novem varčevanju. Vsem imetnikom deviznih računov se zahvaljujemo za zaupanje! Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale je banka zaupanja in banka prijaznih ljudi. NAJBOLJŠE PIZZE TA HIP Fontana v Pobu Prijeten BISTRO IN PIZZERIJA »FONTANA«, kot jo je poimenoval Gregor Rogelj, najdete na Stritarjevi 6 v Dobu. Če že niso, potem bodo v kratkem opozorilne table vse ljubitelje pizz že na magistralni cesti opozarjale, da prav sredi Doba zavijete proti cerkvi in malce pred njo na levo, pa ste pri FONTANI, ki niti po naključju ni samo pizzerija. Poleg bogate ponudbe (IZBIRATE LAHKO MED 16) klasičnih pizz, VSE ZELO DOBRE IN NE PREDRAGE, PA VELIIIIKE, je tu PIZZA FONTANA, po kateri se prav prileze še kakšna sladica iz bogate ponudbe različnih palačink, sadnih kup, pijač po izbiri, postrežejo pa vsem tudi z narezki - vse po vaših željah in ne predrago. Lokal je odprt vsak dan od 12. do 23. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 23. ure, le ob torkih zaprejo. Če bi pizzo jedli raje doma, zavrtite 712-672 in medtem ko boste priš'i do FONTANE, bo vaša pizza že pripravljena za na pot, potem pa dober tek! ČE TOREJ ŽELITE ZARES DOBRE IN VELIKE PIZZE, SE DOBIMO V DOBU PRI FONTANI, kjer pripravljajo NAJBOLJŠE PIZZE TA HIP! 46' Če je vaš avto Volksvvagen ali Audi, Vam servis Debevc zagotovi rezervne dele v 2 dneh SERVIS DEBEVC v Mengšu, na Gorenjski cesti 13 (njihova telefonska številka je 738-412, številka faxa pa je 739-723), je pooblaščeni trgovec in serviser firm VOLKSVVAGEN in AUDI. To pomeni, da zagotavlja kompletni program VOLKSVVAGEN in AUDI, in sicer: prodaja vseh vrst novih in ra-baljenih avtomobilov teh dveh proizvajalcev; zagotavlja kompletni servis - vključno s kleparskimi in av-toličarskimi deli, ki ga opravljajo v Avstriji šolani in uposob-I jen i strokovnjaki; servis uporablja le originalne diagnostične aparate in orodja; imajo vso potrebno strokovno literaturo; vse originalne rezervne dele za vašega jeklenega konjička vam zagotovijo v dveh dneh. SERVIS DEBEVC je odprt vsak dan od 8. do 17.30, ure, ob sobotah jih lahko dobite tudi med 8. in 13. uro. ČE STE TOREJ TUDI VI EDEN IZMED MNOGIH KUPCEV, KI STE ŽE SPOZNALI UŽITEK VOŽNJE V PRIJAZNEM GOLFU, KI JE ZARADI SODOBNEGA NAČINA IZDELAVE IN STALNIH IZBOLJŠAV POSTAL NAJVARNEJŠE VOZILO V SVOJEM RAZREDU, ALI EDEN IZMED TISTIH VOZNIKOV AUDIJA, KI JE ŽE SPOZNAL VISOKO KVALITETO IZDELAVE - ALI TO ŽELITE POSTATI, DOBRODOŠLI V SERVISU DEBEVC, MENGEŠ, GORENJSKA 13, KJER VAS VAŠ VOLKSVVAGEN ALI AUDI ŽE PRIČAKUJETA! VAS ZANIMAJO NOVI MODELI PASSAT, GOLF VARIANT, GOLF CABRIO, ALI PA MORDA VSE, KAR ŠE NE VESTE O GOLFU IN AUDIJU? POTEM SE SREČAMO V TOREK, 2. NOVEMBRA 1993 - VES DAN, SAJ IMA SERVIS DEBEVC SAMO ZA VAS DAN ODPRTIH VRAT! Obvestila /lamnik 21 OBVEŠČAMO VSE OBČANE, DA BO ŽALNA KOMEMORACIJA V NEDELJO, DNE 31 10.1993, OB 18. URINA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH. VABLJENI! Krajevne skupnosti mesta Domžale ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE OE »OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO« Higiensko-epidemiološka služba Cepljenje proti gripi v sezoni 1993/94 Bliža se sezona cepljenja proti gripi in zato vas obveščamo, da se bo tudi letos v ZD Domžale možno zaščititi pred gripo s cepivom, ki bo glede sestave ustrezalo priporočilom VVHO. Ker so na voljo sodobna cepiva, ki ne povzročajo stranskih pojavov niti bolezni, so lahko cepljeni vsi, ki jih gripa ogroža. Zlasti priporočamo cepljenje: osebam starejšim od 60 let, osebam s kroničnimi boleznimi srca, pljuč, ledvic, s sladkorno boleznijo in drugimi boleznimi pri katerih bi gripa lahko povzročila poslabšanje ter drugim osebam in otrokom, pri katerih odsotnost z dela (šole) predstavlja prekinitev pomembne dejavnosti (izobraževanje, bančništvo, gasilci, policija, promet, pošta itd.). Želimo, da bi s pravočasnim cepljenjem preprečili bolezen predvsem pri starejših osebah in kroničnih bolnikih, saj je bolezen zanje lahko usodna, pa tudi pri mlajši populaciji, ki je v preteklih letih najbolj obolevala. Cepimo z eno dozo cepiva. Cena cepljenja je enotna za vso Slovenijo - 500,00 SIT. Cepljenje je potrebno opraviti jeseni (od oktobra do decembra), pred pričetkom sezone značilne za pojav gripe. Prosimo vse zainteresirane (zlasti večje kolektive), da čim prej, po možnosti do konca oktobra, sporočite število oseb za cepljenje, zaradi nabave potrebnega cepiva. Direktor ZD Domžale GROŠELJ dr. JANEZ CEPLJENJE PROTI GRIPI v ambulanti dr. Olge Ložarjeve v Zg. Jaršah (Induplati) vsak dan od 12. do 13. ure. Cena 500 SIT. Telefon: 721 -911, int. 388 ZDRUŽENJA BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB TER KRAJEVNE SKUPNOSTI DOMŽAL, MENGŠA IN RADOMELJ vabijo občane na TRADICIONALNE ŽALNE SVEČANOSTI OB DNEVU MRTVIH, in sicer: v četrtek 28.10.1993, ob 11.00 uri na GOLČAJU nad Blagovico pri spomeniku padlih borcev Radomeljske čete (ob slabem vremenu pri spomeniku v Blagovici), v soboto 30.10.1993: V MENGŠU -ZALOKA ob 16.00 uri pri spomeniku talcev v nedeljo 31.10.1993: V RADOMLJAH ob 17.00 uri na grobišču borcev V DOMŽALAH ob 18.00 uri na pokopališču. Povabilo Društvo izgnancev Domžale še vedno včlanjuje vse, ki ste bili med vojno izgnani v nemška taborišča, v Srbijo, Hrvaško ali Bosno, pa tudi vse tiste, ki ste bili ukradeni slovenskim staršem ali pa ste pobegnili pred izgnanstvom, člani društva pa lahko postanejo tudi svojci vseh izgnancev. Pridružite se nam! Obenem bi društvo rado za vse zainteresirane člane organiziralo tudi obisk enega nekdanjih taborišč. Pri tem bo vodstvo upoštevalo predloge in želje članov društva, zato vam predlagamo, da svoje predloge, pobude in želje posredujete DRUŠTVU IZGNANCEV DOMŽALE, 61230 Domžale, Ljubljanska 69 ali posameznim poverjenikom društva na terenu. Pričakujemo vaše predloge in vas pozdravljamo! Društvo izgnancev Domžale Vabimo vas na otvoritev razstave barvnih jedkanic akademskega slikarja in grafika profesorja Marjana Vojske, ki bo v soboto, 30. oktobra 1993, ob 17. uri. Avtorja bo ob otvoritvi predstavil Jože Hudeček. V kulturnem programu bo sodeloval kitarist Igor Saje. Gospod Marjan Vojska, slikar in grafik, se je rodil v Domžalah, po študiju na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti pa se je preselil v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Sprva je živel v Hagnu, kasneje pa v Miinstru, kjer tudi predava na Visoki šoli za oblikovanje. Razstavljal je večinoma v tujini, sodeloval na številnih skupinskih razstavah in grafičnih bienalih. V domovini pa se na žalost že dolgo ni predstavil, zato bo razstava prav gotovo zanimiv vpogled v njegova novejša dela. Njegova dela so odkupili številni muzeji in galerije sodobne umetnosti, med drugim skopska, beograjska, reška in ljubljanska moderna galerija, pa tudi nevvjorški muzej sodobne umetnosti, muzej v Bochumu, VVittnu, Hagnu, Miinstru... Za svoja dela pa je prejel tudi številna pomembna mednarodna priznanja. Prav gotovo sodi Marjan Vojska med najboljše in najuspešnejše slovenske slikarje in gra- fike, ki so se uveljavili pretežno v tujini. Razstava bo odprta do 13. novembra 1993. Razstavo so pripravili in omogočili: Knjižnica Domžale Izvršni svet občine Domžale Rotarv klub Ljubljana Podjetje Signa Trzin Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Cveta Zalokar-Oražem OBVESTILO Svet Krajevne skupnosti Jarše-Rodica obvešča krajane, da bo ob počastitvi krajevnega praznika, 29. oktobra 1993, ob 16. uri otvoritev ceste v Jelovškovi ulici - Groblje. Vabljeni! DEKLETA, POZOR! Ženski nogometni klub Jarše je mlado športno društvo, ki v prvi nogometni ligi igra že drugo leto. Ker pa bi radi, da bi nas bilo čim več, vabimo vsa dekleta in žene, ki jih igranje nogometa veseli, naj se nam pridružijo na naših treningih, ki so ob ponedeljkih, sredah in četrtkih ob 18.30 na nogometnem igrišču v Jaršah (za tovarno Induplati), ter tako pripomorejo k boljšemu razpoloženju in kvalitetnejši igri. Lep nogometni pozdrav! VABILO Debatni klub GOVORNIK Domžale prireja v sredo, 3. novembra 1993, ob 19. uri v prostorih Knjižnice Domžale večer na temo DOMŽALE VČERAJ, DANES IN VIZIJA ZA JUTRI. Gost večera bo g. Stane Stražar, ta sedaj piše knjigo o Domžalah. Vljudno vabljeni! FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ se lepo zahvaljuje Krajevni skupnosti Mengeš za odobreno brezplačno stojnico na Mihaelovem sejmu. Hkrati se zahvaljujemo vsem darovalcem daril za srečelov, predvsem pa tistim, ki so prispevali darila, vredna več kot 10.000,00 SIT; to so: Stoli Mengeš Pungerčar-Oražem • Melodija Mengeš # Servis avtogum Gregorc • Napredek Domžale # Induplati Jarše # Mizarstvo Zaje Ljubljana # Gardenija Ljubljana Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja prosta dela in naloge 1 srednje medicinske sestre za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: srednja šola za zdravstvene delavce in opravljen strokovni izpit Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili v 10 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska 5, 61230 Domžale O izbiri bomo kandidatke obvestili v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik Lukovica, ki deluje že več kot 30 let, vabi k sodelovanju pevovodjo. Ponudbe sprejema Franci Capuder, Lukovica 13, 61225 Lukovica, telefon doma: 735-148, v službi: 735-007. VABILO Krajevna skupnost Jarše-Rodica vabi občane vsak petek v Osnovno šolo Rodica, Kettejeva ul., od 19.30 do 21. ure na rekreacijo. DRUŠTVO SMO STARŠI - MLADI - OTROCI Ljubljanska 71, DOMŽALE POSEBNO VABILO MLADIM IN NJIHOVIM STARŠEM IZ DRUŠTVA SMO STARŠE, MLADE IN OTROKE povezuje med seboj društvo SMO s svojimi dejavnostmi, ki so se v jesenskem delu leta že večinoma začele - delavnice, tečaji, družinski izlet, lutkovni abonma, sledijo pa še prireditve pred blagovnico Vele, miklavževanje... Izvršni svet Skupščine občine Domžale na podlagi javnega razpisa prvič sofinancira programa našega društva za delo z mladimi, na katera ste še posebej vabljeni: gledališko delavnico in tehnike učinkovitega učenja. Upajmo, da bo tudi podjetniško šolo. Prijave za te programe še sprejemamo, prav tako za naslednje nove programe: ZA ŠTUDENTE IN SREDNJEŠOLCE V NOVEMBRU 93 V želji, da popestrimo življenje in delo mladih, bomo v društvu SMO, Ljubljanska 71, Domžale, pripravili zanimive aktivnosti za prosti čas: Vse tiste, ki hočejo nekaj več, ki želijo biti boljši, uspešnejši, vabimo, da se udeležite tečaja: TRENING UČINKOVITEGA UČENJA. Zvedeli boste, kako se učiti, kdaj se učiti, zakaj so smiselni odmori med učenjem, kako urimo spomin, kako prepoznamo bistvo snovi, kako in kdaj osvojeno snov utrjujemo. Ko se boste »znali« učiti, boste za isto snov potrebovali tudi pol manj časa. (T. Buzan). (tečaj sofinancira domžalski IS - projekt: delo z mladimi). V GLEDALIŠKO DELAVNICO vabimo vse, ki želijo spoznati področja gledališke ustvarjalnosti, izuriti telesno sproščenost in izraznost, preživeti v skupini prijetne in koristne ure prostega časa in spoznati lastne igralske sposobnosti. (Program sofinancira domžalski IS-projekt: Delo z mladimi). LUTKOVNI ABONMA - za otroke od 6. leta dalje, z ogledi predstav v ljubljanskem lutkovnem gledališču in organiziranim prevozom ter spremstvom. Za naš prvi izlet v soboto dopoldan, 23. 10. zbiramo prijave do 19. 10. Ogledali si bomo premiemo igro »Grofic prašič« Ervina Fritza. Za počitniške oglede med 2. in 6. novembrom pa do 30. oktobra. MISELNE IGRE - za starejše osnovnošolce se začnejo v jesenskih počitnicah, tj. 2.-6. novembra. Namenjene so nadarjenim in vsem tistim, ki želijo uriti ustvarjalno in logično mišljenje. Igre vključujejo tehnike ustvarjalnega mišljenja, logične igre in uganke, miselne trike, igre ža zbranost, razvedrilne igre drobnih spretnosti in veščin... Tečaj KONVERZACIJA - ANGLEŠČINA je primeren za vse, ki že imajo predznanje angleškega jezika. Poudarek bo na konverzaciji in razširitvi besednega zaklada, vsebuje pa tudi branje in pisanje. Teme so privlačne, za predstavitev pa bodo uporabljene zanimive tehnike: razširitev besednega zaklada skozi zabavne pesmi, t.i. besedni kvadrati, intervjuji, vprašalniki,... Kot dopolnitev bo na voljo slikovni material, časopisi, knjige... Vpis je možen do 8. 11. 1993. Uradne ure društva SMO so ob po. in če. od 18. do 19. ure, na Ljubljanski 71, Domžale (nad Napredkovo trgovino Kovinar), dodatne informacije pa na tel. 711-8F5 vsak delavnik po 15. uri in 715-410 vsak delavnik od 12. do 14. ure. Spoštovane bralce želimo opozoriti tudi na pripravo programov: - podjetniška delavnica - šola za starše Na koncu velja zahvala donatorjema, podjetju PLASTENKA in LIP iz Radomelj. Še veliko poslovnih uspehov jima želi tudi naše društvo! KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor na temo: »ZAKONSKE VEZI« Predavatelj: psiholog prof. Pavel Kogej Prireditev bo v Kulturnem domu na MOČILNIKU v Dobu vPETEK19.11.93 ob19h SKD 2537 22 /lamnik Domžale DOBER DAN DIMNIKAR Razpored dimnikarskih storitev za leto 1993/94 Obveščamo vas, da bo v kurilni sezoni 1993/ 94 po sklepu Skupščine občine Domžale dimnikarsko dejavnost na območju občine Domžale opravljalo Dimnikarsko podjetje Ljubljana iz Ljubljane s sedežem na Linhartovi 62 a, s telefonskimi številkami: 310-065 uprava - direktor 321-757 uprava - splošni sektor 312-286 naročila 131-52-75 fax Obveščamo vas tudi da bo na območjih KS Trzin in KS Mengeš dimnikarsko dejavnost opravljal Energetski servis, d. o. o., skladno s pogodbo o medsebojnem sodelovanju z Dimnikarskim podjetjem Ljubljana. Zato se za vse morebitne nejasnosti ali reklamacije obračajte na Dimnikarsko podjetje Ljubljana, kot nosilca dodeljenih del na celotnem območju občine Domžale. Ker se z nami srečujete skoraj vsak dan, vam naše dejavnosti ni potrebno dodatno predstavljati, saj vam lahko postrežemo s celotno ponudbo ne glede na vaše želje in potrebe. Razpored dimnikarskih storitev v novi kurilni sezoni 1993/94 v občini Domžale je sledeč: I. skupina OKTOBER - DECEMBER - FEBRUAR - APRIL I. PONEDELJEK: Depala vas I. TOREK: Krožna (Vojkova) - Ravnikarjeva pot na Pridavko Trzinska I. SREDA: Stobovska, Koščeva - (Kosovelova), Trubarjeva Na Zavrteh I. ČETRTEK: Taborska, Varškova, Partizanska, Prečna I. PETEK: Prešernova, Kersnikova, Urha Stenovca, Roška, Železniška I. SOBOTA: II. PONEDELJEK: Ljubljanska (do proge), Tabor II. TOREK: Cankarjeva, Kajuhova, Simona Jenka II. SREDA: Kolodvorska, Masljeva, Nikola Tesla II. ČETRTEK: Tomšičeva (Ivana Pengova), Vodopiv-čeva, Levstikova II. PETEK: Ljubljanska (od proge do izvoza za Celje), ješetova, Vegova, Murnova (29. Novembra) - Plečnikova II. SOBOTA III. PONEDELJEK: Sejmiška, Potočnikova ulica (Krajgarjeva), Rojska III. TOREK: Detelova, Cvartalova (Costičeva), Bistriška, Gregorčičeva (Šlandrova) III. SREDA: Slamnikarska (Kidričeva), Matije Tomca (Ljube Šercerja), Zupančičeva, Mestni trg (Titov trg), Lobodova III. ČETRTEK: Cesta talcev, Vodnikova, Antona Skoka, Usrfjarska, Miklošičeva (Veljka Vlahoviča) III. PETEK: Kopališka, Abcinova (Brejčeva), Karlov-ška, Krakovska, Karantanska (Cesta talcev) III. SOBOTA: Savska cesta, Stranska. IV. PONEDELJEK: Kasalova, Aškerčeva, Radio cesta IV. TOREK: Mačkovci, Studa, Študijanska, (Javorje- va-B rezova-H rastova-Jesenova) IV. SREDA: Dragomelj, Šentpavel IV. ČETRTEK: Mala Loka, Bišče IV. PETEK: Pšata II. skupina OKTOBER - DECEMBER - FEBRUAR - APRIL VIR I. PONEDELJEK: Podrečje, Litijska, Tkalska I. TOREK: Šaranovičeva, Čufarjeva, Aljaževa I. SREDA: Coizova, Borova I. ČETRTEK: Erjavčeva, Dvoržakova, Bevkova, Gubčeva I. PETEK: Bukovčeva, Ipavčeva, Finžgarjeva I. SOBOTA II. PONEDELJEK: Hubadova, Jurčičeva, Kuharjeva, Linhartova II. TOREK: Maistrova, Nušičeva, Osojna, Parmova, Metelkova II. SREDA: Robova, Stritarjeva, Šubičeva, Tolstojeva II. ČETRTEK: Umekova, Valvazorjeva, Zrinjskega, Žnidaršičeva, Papirniška II. PETEK: Sončna, Rožna, Koliška II. SOBOTA: III. PONEDELJEK: Količevo, Skrjančevo KS Radomlje III. TOREK: Dermarstjeva, Prešernova III. SREDA: Cesta borcev, Bukovčeva, Prečna cesta, Radomljske čete lil. ČETRTEK: Gregorčičeva, Šlandrova, Triglavska, Ravnikarjeva III. PETEK: Hudo III. SOBOTA IV. PONEDELJEK: Opekarniška, Trata, Pod Hribom IV. TOREK: Radomljske čete, Hudo, Kolovec IV. SREDA: Rova IV. ČETRTEK: Žiče, Zagorica, Dolenje, Vrhovlje IV. PETEK: Rafoljče, Dupeljne, Straža IV. SOBOTA: I. skupina NOVEMBER - JANUAR - MAREC - MAJ I. PONEDELJEK: Selo pri Ihanu, Ihan do gasilskega doma I. TOREK: Ihan do konca I. SREDA: Goričica pri Ihanu, Brdo I. ČETRTEK: Prelog, Krumperška ul. (Hauptmanova ul.) (Krožna pot) - Breznikova cesta - Stara cesta - Tablarjeva - Pod Hribom I. PETEK: Pot za Bistrico, Ihanska cesta (Cesta padlih), (Pot kurirjev), Šumberska cesta - Pot pod Hribom - Krumperška I. SOBOTA: II. PONEDELJEK: Poljska pot, Vodovodna cesta II. TOREK: Obrtniška, Masanjkova (Zormanova), Nova ulica, Prešernova II. SREDA: Slomškova, Kamniška-Jelovškova ul. II. ČETRTEK: Miševa, Perkova, Dragarjeva, Jarčeva II. PETEK: Fajfarjeva, Bernikova (Marokova), Breznikova, Staretova (Koširjeva), Triglavska (Rozmanova) II. SOBOTA: Češminova (Kovičeva), Zoranina III. PONEDELJEK: Adamičeva, Trdinova, Peterne-lova (Šolska), Šubljeva III. TOREK: Petrovčeva, Sp. Jarše, Ketejeva, Ketijeva cesta - Jarška cesta, Rodiška, Mavsarjev trg, Šolska ulica, Prežihova ulica, Čevljarska ul. III. SREDA: Srednje Jarše: Gasilska pot, Goljcajska ul., Volfova ul., Mlinska Cesta, Ručigajeva cesta, Ro-žičeva cesta, Kokaljeva, Rudniška III. ČETRTEK: Zgornje Jarše: Gregorčeva ul., Industrijska cesta, Krožna, Brigadirska III. PETEK: Kamniška, Igriška, Tovarniška III. SOBOTA: Kajuhova, Bistriška IV. PONEDELJEK: Vaška pot, Staretova, Gajeva-,-Levstikova IV. TOREK: Pelechova, VII. ul. VI. ul. IV. SREDA: VIII ul., V ul., IV ul., III ul., II ul., I ul. IV. ČETRTEK: Bolkova, Gostičeva ul. IV. PETEK: Nožice IV. SOBOTA: II. Skupina NOVEMBER - JANUAR - MAREC - MAJ KS DOB I. PONEDELJEK: Gubčeva, šolska, Bevkova, Aškr-čeva, Prešernova I. TOREK: Ul. 7. avgusta, Kidričeva, Stritarjeva, Tavčarjeva I. SREDA: Ljubljanska, Vegova, Čopova, Cankarjeva, Želodnik I. ČETRTEK: Erjavčeva, Finžgarjeva, ul. Mirana Jarca, Trdinova, Zupančičeva I. PETEK: Češenik, Turnišče I. SOBOTA: II. PONEDELJEK: Gorjuša, Laze, Sp. in Zg. Brezovica II. TOREK: Rača, Račni vrh, Žeje, Trojica II. SREDA: Krtina II. ČETRTEK: Brezje, Studenec, Škocjan KS PREVOJE II. PETEK: Prevoje II. SOBOTA: KS PREVOJE III. PONEDELJEK: Prevoje, Vrba III. TOREK: Šentvid, Imovica, Prevalje KS LUKOVICA III. SREDA: Lukovica, Trnjava III. ČETRTEK: Sp. Prapreče, Koseze, Videm III. PETEK: Gradišče, Preserje pri Lukovici, Zg. Prapreče III. SOBOTA KS ZLATO POLJE IV. PONEDELJEK: Čeple, Preserje pri Zlatem polju, Obrše, Trnovče, Brezovica, Podgora, Zlato polje KS BLAGOVICA IV. TOREK: Blagovica KS TROJANE IV. SREDA: Trojane KS MORAVČE IV. ČETRTEK: Moravče KS MORAVČE IV. PETEK: Moravče z okolico KS MENGEŠ / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL II. Petek: Na ulicah, Trzinska III. Ponedeljek: III. Torek: II. Sreda: III. Četrtek: III. Petek: Mušičeva, Na Gmajni, Pot na Dubeno, Stoparjeva Blejčeva, Ul. Mengeške skupine, Maistrova, Zadružniška Glavičeva, Liparjeva, Proletarska, Škofičeva, Trdinov trg, Partizanska, Ul. Vstaje, Zavrti, Zoranina, Jelovškova, Cesta 8. julija, Ropretova, Ul. OF IV. Ponedeljek: IV. Torek: IV. Sreda: IV. Četrtek: IV. Petek: Cankarjeva, Muljava, Pot Rašiške čete, Pristava, Tomšičeva Hribarjeva, Murnova, Ul. Dr. Zajca Glavni trg, Kidričeva, Ul. Talcev Dermastijeva, Kersnikova, Slamnikarska, Zavrti Glavarjeva, Kolodvorska, Prelovškova, Vrhovnikova KS MENGEŠ / NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ I. Ponedeljek: I. Torek: I. Sreda: I. Četrtek: Gorenjska cesta, Topole Kamniška, Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje (točnejši razpored bo javljen po hišah z obvestili), Novakova, Prešernova, Šlandrova Koželjevo nabrežje, Medvedova, Veselovo nabrežje (točnejši razpored bo javljen po hišah z obvestili) KS TRZIN / OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL I. Ponedeljek: I. Torek: I. Sreda: I. Četrtek: I. Petek: Kmetičeva, Ljubljanska, Rakefova pot 1-14 Cankarjeva, Lobodova, Partizanska, Rakefova pot od 14 naprej, Zupančičeva Kidričeva, Košakova, Mlakarjeva 1-10, Pernetova, Ul. Kamniškega bataljona Bergantova, Bratov Kotar, Rašiške čete, Trdinova Kratka pot, Prešernova, Reboljeva, Zorkova II. Ponedeljek: II. Torek: II. Sreda: II. Četrtek: Mlakarjeva 10-68, Ul. 7. Julija Habatova, Ul. OF, Ul. Tineta Zajca, Za hribom Mengeška 1-42, Jemčeva 1-36 Mengeška od št. 42 naprej, Jemčeva od št. 36 naprej V spomin Viktorju Žitku 1913-1993 Pred kratkim smo se v Radomljah poslovili od prijatelja^ šahista veterana, Viktorja Zitka. V Radomlje se je priselil spomladi leta 1939, se spoznal s takratnimi šahisti Heringom, Jenkom, Ulčarjem in drugimi in že jeseni so skupaj ustanovili prvi šahovski klub na našem področju. Vojna je prekinila njihovo dejavnost, zato pa so se takoj po njenem koncu spet zbrali v šahovski sekciji FD Radomlje. Zaradi izjemne aktivnosti v prvih letih po vojni in uspehov - 1946,1947 je bila ekipa okrajni pravak in tretja na Gorenjskem, med posamezniki pa je bil Limbek prvi, Hering drugi in Žitko šesti v kamniškem okraju - so bile Radomlje za Kranjem in Jesenicami tretji šahovski center Gorenjske. Šahovsko dejavnost je Hering zaradi bolezni leta 1949 prenesel v Jarše, kamor se je vključil tudi Žitko. Po Heringovi smrti leta 1952 pa se je Žitko včlanil k domžalskim šahistom. V letih 1963 do 1975 je v Domžalah sodeloval na spominskih turnirjih HERING -ZUPANČIČ v veteranski skupini. Na njih je napredoval vil. kategornika in se mnogokrat vidno uvrstil; v letih 1968 in 1972 pa celo zmagal. Bil je nepopustljiv igralec kombinatornega šaha. Krasila ga je izredna osebna skromnost in požrtvovalnost. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali zaradi njegovega pomembnega prispevka k šahovski dejavnosti na našem področju. S. L. V SPOMIN Pred letom dni smo se poslovili od dragega brata in strica Rudija Žučko iz Jarš Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu - iskrena hvala. Brat Tone z družino 1 m Kako boli, odkar te več ni. . Trpel si, a bil vesel. Bolečina v srcih nam ostala je in večni spomin, kako dober si nam bil. V SPOMIN Devetindvajsetega oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi Anton Gaberšek iz Radomelj, Antonovčev iz Češenika pri Dobu Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče, postojite in pomolite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. V SPOMIN Osemindvajsetega septembra 1993 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga Fani Grošelj iz Domžal Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Vsi njeni Vsem, ki ste ga poznali in spoštovali, sporočamo, da nas je v enainosemdesetem letu starosti za vedno zapustil naš ata Viktor Žitko upokojeni brivec iz Radomelj Tiho in skromno, kakor je živel, smo se 21. septembra 1993 na pokopališču v Radomljah v krogu sorodnikov poslovili od njega. Hvala vsem, ki ste mu v srcih poklonili svoje prijateljstvo! Ostal bo v naših srcih. Vsi njegovi Domžale /lamnik 23 Stojim nepremično, zrem spomenik, v očeh imam solze, težak mi je vzdih. Ne morem verjeti, da je tako, da v hladni zemlji počiva tvoje telo. V SPOMIN Boleč je spomin na lanski 22. oktober, ko nas je nepričakovano zapustil naš Janez Resnik V našem domu je praznina, v srcih vseh nas, ki smo te imeli radi, pa huda bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Vsak dan nas kraj gomile tvoje vodi pot, vsak dan za hip presahne govorica, kot plaha ptica plane od nekod spomin in trpko leže v lica. V SPOMIN H Minilo je žalostno leto, odkar nas je zali pustil naš dobri in skrbni mož ter zlati ati Janez Banko iz Šentpavla 7 pri Domžalah Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in nam nesebično pomagate - iskrena hvala. Žena Vida, hčerki Mateja in Meta ter sin Tomaž Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok j in kruto spoznanje, I da te več ni. ZAHVALA V enainsedemdesetem letu nas je nenadoma ^ zapustila naša draga mami, stara mama in teta Ljudmila Lončar p.d. Peregrinčkova Mila s Prevoj Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za maše. Hvala pevcem Okteta Tosama za zapete žalostinke, župniku g. Vladu Pečniku za pogrebni obred in g. Konradu Vrbančiču za organizacijo pogreba. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste izkazali posebno pozornost ob slovesu od naše mami in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi. Vsi njeni ZAHVALA V šestinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Pepca Učakar roj. Klopčič, iz Zaboršta Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospe Bredi Kavka za medicinsko pomoč v maminih zadnjih dnevih. Hvala ihanskemu cerkvenemu zboru za pesmi slovesa ter g. župniku za pogrebni obred. Vsi njeni Delo, skrb, trpljenje Tvoje je bilo življenje. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt Te vzela je prerano, v srcih naših boš ostal. ZAHVALA Umrl je naš dobri in nenadomestljivi mož in očka Vinko Juhart z Rodice, Dragarjeva 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala podjetju SCT-TAK, d.o.o., za vso pomoč, sodelavcu g. Masterlu in sosedu g. Rodetu za poslovilne besede, kolektivoma Kolinske in Intergame, sošolcem in profesorici 2. h. SŠRM Kamnik, dr. Martinu Farkašu za zdravniško pomoč, župnikoma g. Alojzu Rajku in g. Jožetu Turinku za opravljen pogrebni obred, pevcem s Tabora za zapete žalostinke, trobentaču za nepozabni glas Tišine in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Neutolažljiva žena Marija in sinovi: Vinko, Marjan in Primož Vsak mora od doma, da najde svoji večnosti marmorni kraj. (F. Pibernik) ZAHVALA V osemdesetem letu je odšla po večno plačilo Marijana Urbane roj. Petelinkar, vdova po mizarskem mojstru iz Loke pri Mengšu Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ob njeni smrti kakorkoli pomagali ali jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho, brez slovesa si odšla v večni dom. V našem srcu je praznina, v srcih bolečina. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, tašče, sestre, babice, prababice in tete Terezije Slatnar roj. Majhen, iz Radomelj Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku g. Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Okteta bratov Pirnat, organistki ge. Pepci Pogačar in g. Štefanu Lorberju za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Ivan, hčerke Ivi, Rezi in Zdenka z družinami, sestra Ana z možem in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice Katarine Garvas roj. Urankar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tovarni Univerzale Domžale, župniku g. Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred ter mengeškemu Zvonu. Vsem še enkrat - hvala! Sin Niko z družino Pomlad prišla bo na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt, tebe tam več ne bo našla, zajokala bo in odšla. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage sestre in tete Danice Kuhar iz Doba se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in maše ter izraze ustnega in pisnega sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. še prav posebna zahvala pa velja govornicama za izrečene besede slovesa, oktetu Tosama ter trobentaču za Tišino. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Doba za tople besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Šestega septembra 1993 smo se na pokopališču v Mengšu poslovili od dobrega moža, očeta, deda, tasta, brata in strica Jožeta Merčuna iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Društvu upokojencev, ZB in KS Mengeš in DO Helios Domžale za izrečena sožalja, pomoč, podarjeno cvetje in sveče ter za množično spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala vsem sodelujočim pri pogrebnih slovesnostih: g. Janezu Zibelniku za poslovilni govor, g. Trobcu za zaigrano Tišino, pevcem Zvona za zapete žalostinke, posebno pa se zahvaljujemo g. Slavku Pisku za poslovilni govor in organizacijo pogrebnega obreda. Za izredno izkazano pozornost se posebej zahvaljujemo tudi sosedom Cabrilo in Šorn. Ohranimo lep spomin nanj! Vsi njegovi! Pomlad kmalu mine, vse se hitro spremeni, a spomin ostane in živi do konca dni. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše drage žene, mamice, sestre in hčerke Branke Omejec rojene Avbelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavkam in sodelavcem ter vodstvu podjetja Rašica, podjetju Termit in vsem drugim za izrečena sožalja in pomoč. Hvala za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za obred in posebna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Umrl je naš dragi oče, ded in praded Jernej Narat iz Mengša Od njega smo se poslovili 22. junija 1993 na pokopališču v Mengšu. Ob tem se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, predvsem pa Društvu upokojencev Mengeš in predsednici društva za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame Brigite Svetic roj. Slevec, iz Radomelj se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji lajšali bolečine, darovali cvetje in sveče, prispevke za maše ter jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA V devetdesetem letu starosti nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek Jože Dimic iz Zg. Lok Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo patronaž-nima sestrama g. Irmi in g. Kristini, sestram iz Doma počitka Mengeš in g. Matjažu Markovšku za poslovilni govor. Hvala blagovškim gasilcem in gasilcem drugih društev. Njegovi domači ZAHVALA Po težki bolezni se je mnogo prezgodaj poslovil Jože Vavpetič iz Moravč, Soteska 11 a V imenu vseh domačih se toplo zahvaljujem za vso iskreno pomoč in podporo, ki so jo njemu in nam v času bolezni nudili bližnji sorodniki, sosedje in številni prijatelji. Še posebno zahvalo izrekam moravski zdravnici dr. Jožici Zabukošek in patronažnima sestrama Kristini in Bronki za njihovo izjemno požrtvovalnost. Lepa hvala vsem, ki ste ga spremili k počitku, še posebno članom radioamaterskega kluba, govorniku g. Peterki, pevcem in godbi iz Moravč in vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Žena Zdenka Kužno znamenje v Depali vasi čaka na obnovo. Kdo bo kaj primaknil, preden se bo ta dragoceni kulturni spomenik podrl? Epigrami Strešica Ob sejmu Mengeš strešico je izgubil. Za drugo leto je sveto obljubil, da MENGEŠ spet se v Mengšu bo prebudil. Sesalci: sesalniki Dragomeljska senzacija ali preplah: prodajajo sesalce! (na štirih ali dveh nogahi) Presedanje ...in ta oddaja GA-CA se kar ne »odgaga«; da še žalitev je slovenskega jezika, pa prav nič ne pomaga. Popravek: V septembrski številki je Tiskarski škrat v epigramu naredil hudo napako. Prav je: Pravljica današnjih dni Afera JBTZ se nam se godi; so: zgodba, temne sile in junak živi; a te sodobne pravljice še konca ni. FRANCE CERAR Drobne zgodbe iz Moravč Moravče so bile nekoč pred več sto leti pomemben kraj. Bile so trg s trškimi pravicami, ki jih je Moravčam podelila cesarica Marija Terezija. Dolgo smo te listine hranili v občinski blagajni, ob partizanskem napadu na Moravče pa so pogorele. V Zaloškem gradu je bilo sodišče in davkarija, in to v srednjem veku. V bivši Jugoslaviji pa je bila v Moravčah.žandarmerija in finančni urad. Financarji so pobirali razne takse od žgartjekuhe in od vžigalnikov ter drugih predmetov, ki so bili podvrženi državnim taksam. To so bili uniformirani možje. V Moravčah je obstajal vaški odbor, ki je skrbel za šest letnih sejmov. Ti so bili zelo bogati. Stojnice so stale okrog in okrog Moravč za blago in razne predmete, ki so jih uporabljali v gospodinjstvu ali v kmetijstvu. Denar od stojnic in živine pa so vaški odbori uporabili med drugirn tudi za honorar za vaškega stražarja. Nočni čuvaj je hodil po Moravčah in bedel vso noč. Vsako uro je zavpil: »Ura je eno, Jezus, Marija in Jožef naj vas obvarijo požarov, ognja.« Tak nočni čuvaj je opravljal službo do nekako 1920. leta. Zadnji nočni čuvaj je bil pokojni Keber iz zaselka Trzin pri Moravčah. To je bilo tedaj potrebno, ker je bila polovica hiš v starem delu Moravč lesenih. Nekega sobotnega popoldneva se je s kočijo prepeljal tuji gospod. Obiskal je tedaj ugledno vaško krčmo pri Klopčarju. Gostilničarko je vprašal, če je v kraju kak vaški harmonikar in če je tu kaj pevcev. Gostilničarko je prosil, če bi jih povabila v gostilno, da bo on dal za pijačo. Costilničarka je poklicala harmonikarja Martinkovega Anzelna, ta je navadno igral na porokah. Pevci so peli in s harmonikarjem vred lumpali vso noč in še ves drugi dan. Ta gospod je bil dr. France Prešeren, največji slovenski pesnik. To so mi pripovedovali stari Moravčam' pred več kot 60. leti. Druga taka zanimivost je vožnja škofa Jegliča okrog Moravč. Ko je spomladi leta 1921 ali 1922 birinov.il v Moravčah, je po kosilu sedel s svojim tajnikom na kočijo in se namenil v Peče, kjer naj bi popoldne birmoval. Kočijaš, ki ni poznal Moravč, ga je odpeljal iz župnišča in glej, po nekaj minutah so se pripeljali nazaj pred župnišče. Tedaj je škof vzkliknil: »Saj tu smo pa že bili!« Kočijaš ni vedel, kje mora iz Moravč zaviti proti Pečam. Moravče obdaja cestni obroč - »rink«, iz katerega se odcepi sedem cest na vse strani. Leta 1937 je sredi meseca maja stopil v briv-nico pokojnega Janka Zupana neki gospod. Brivec je bil znan po tem, da je gostu vso dobo britja govoril in pripovedoval domače dogodke. Proti koncu britja pa ga je ta gospod vprašal, kaj ljudje menijo o dr. Korošcu, tedanjemu notranjemu ministru. Brivec je spoznal, da je ta mož dr. Anton Korošec. Dobro, da ga ni takoj, ker bi ga nervozen težko obril. Pred odhodom mu je ponudil bankovec za 100 dinarjev in ko mu je hotel denar menjati, je dejal: »Kar obdržite, ko ste tako zgovoren fant!« LEOPOLD GOTŽ Oči - po cesti - v izložbenem oknu - na trgu - v slaščicami - v bazenu povsod oči iščejo, vrtajo, me slačijo so ravnodušne prezirajo me sovražijo - zakaj -povsod oči življenje so mi naredile kletko - vrtini se v njej - udarjam z glavo v mrežo, potem se umirim - bolečino si hladim povsod oči, ki parajo mi glavo, odteka sok in kapljica krvi se izgubi. • NADA PAVLOVIČ-STRES Izredna gobova letina Ko so mi pri Pršetu na Savski cesti v Domžalah pokazali dva skupaj zraščena 1,25 kg težka jurčka, sem mislil, da je to največ, kar nam narava lahko nudi. V petek, 24. septembra, je v uredništvo Slamnika, na prigovarjanje soseda Antona Hrena, poklical Albin Hribar s Krožne poti v Zgornjih Jaršah in povedal, da je nekje v Kolovškem gozdu dopoldne našel 1,7 kg težkega jurčka, kapa pa je imela premer 31 cm. Dodal je, da je našel še nekaj več kot 5 kg lepih gobanov. Naslednji dan, v soboto, 25. septembra zvečer, pa se je oglasil Marjan Dolinšek-Savinškov iz Dupeljn z 2.3 kg težkim jurčkom; premer klobuka je bil nič manj kot 40cm. In še to. Vsi jurčki so bili zdravi in še nič črvivi. Tudi Marjan je svojega jurčka našel blizu Hribarjevega v Kolovškem gozdu. Ko pa sem poskušal izvrtati bolj točno torišče, kar bi gotovo prav prišlo navdušenim gobarjem, sta se mi oba smejala. S.S. NAPREDEK D 0 M Ž A L i Napredek svojim za vsak nakup nad 1.500 tolarjev kupon za žrebanje. Nagrade: 1. Barvni TV Sharp 71 cm, stereo, teletekst Pomivalni stroj Candy Šivalni stroj Tovota Ženski zimski plašč, Mura Gorsko kolo Rog, 18 prestav in še 10 nagrad, vsaka v vrednosti cca 5.000 tolarjev. Žrebanje bo 6. novembra 1993 ob 10. uri pred blagovnico Vele v Domžalah. 2. 3. 4. 5. Obiščite GESMINKO - novo tekstilno trgovino na ljubljanski 85. V prenovljenih, prostorih nekdanje Komisijske trgovine in Češminovega hrama na ljubljanski 85 v Domžalah smo na 150 m8 odprli lepo urejeno trgovino s tekstilnim blagom. V njej prodajamo oblačila in obutev za otroke, mladino in odrasle. Blago je domače in uvoženo in prilagojeno okusu naših kupcev. Cene so primerne za vsak žep. Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 13. ure. Darilni — vrednostni boni Kadar ste v zadregi kaj podariti ob osebnem prazniku ali slavnostni priložnosti vašemu prijatelju ali sorodniku, se oglasite na informacijskem oddelku v blagovnici Vele. Tam lahko kupite darilne — vrednostne bone, s katerimi lahko obdarjene!, v kateri koli Napredkov! trgovini, kupijo kar si bodo želeli. /lamnik Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO URE|A UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik 0 Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni V Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka' • |anez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka 9 Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, tiberalno demokratska slranka • lanez STI-BRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demo- kratska stranka. • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721 -022, Marija GUTNIK. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi I6.(XX) izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, ljubljanska <. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega svela Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.