^Dragi
tovariš
15ifo
Pridružujemo se čestitkam in željam vseh delovnih ljudi Jugoslavije, da bi še dolgo živel in nas še naprej vodil n° poti utrjevanja miru in konstruktivnega sodelovanja med narodi
Delavski svet - predstavnik delovnega kolektiva
S temeljnim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij po delovnih kolektivih, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina leta 1950, je bilo zaključeno prvo obdobje v naši socialistični graditvi, obdobje administrativnega socializma in je pričelo novo obdobje, ki temelji na delavskem samoupravljanju, V prvem obdobju, ki je trajalo od leta 1945 do uveljavitve omenjenega zakona, je nastopala država v imenu delavskega razreda in delovnega ljudstva kot lastnik osnovnih proizvajalnih sredstev. Država je kot neomejen lastnik nacionaliziranih sredstev neposredno vodila gospodarstvo po svojem uradniškem aparatu. Organizacija državne uprave je bila takšna, da je omogočala neposredno intervencijo in kontrolo na vseh gospodarskih področjih. Tako imenovane uprave, pozneje generalne in glavne direkcije in specializirani organi državne uprave za posamezne gospodarske panoge so bile organizacijske oblike za neposredno upravljanje posameznih gospodarskih panog. Država je usmerjala razvoj gospodarstva z direktnim planiranjem. Gospodarski plani so do podrobnosti zajemali vse oblike gospodarske delavnosti in so bili obvezni za državna gospodarska podjetja. Gospodarski plani podjetij so bili dejansko samo obdelava planskih nalog dobljenih od uradniškega aparata.
Državni lastnini je ustrezal tudi način upravljanja in delitve presežnega dela. Akumulacija se je izvajala centralistično po zveznem proračunu, brez sodelovanja neposrednih proizvajavcev. V kolikor državna podjetja niso imela dovolj sredstev za investicije predvidene s planom, so dobila potrebna sredstva iz proračuna; v kolikor pa so imela iz lastne akumulacije več sredstev, kot so jih potrebavala za planske investicije so morala oddajati ta sredstva v proračun. Plačilni sistem je temeljil na fiksno določeni plači, tako da socialistično načelo nagrajevanja po delu ni moglo priti do izraza. To so osnovne značilnosti dobe administrativnega socializma, ko je bil proizvajalec še vedno mezdni delavec in objekt ne pa subjekt v procesu proizvodnje in delitve.
Drugo obdobje v procesu naše socialistične graditve temelji na samoupravi proizvajavcev v gospodarstvu in se je pričelo z ustanovitvijo delavskih svetov. Načelo
Volišče v tkalnici
Volilna komisija pri delu
samouprave proizvajavcev je uzakonil temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih. S tem se je začel proces spreminjanja državne lastnine proizvajalnih sredstev v družbeno premoženje, s katerim upravljajo neposredni pro-izvajavci pod splošnim nadzorstvom države kar pomeni prehod proizvajavca iz mezdnega delavca v pro-izvajavca in upravljavca.
Ustavni zakon je leta 1953 še posebej razglasil družbeno lastnino proizvajalnih sredstev in samoupravo proizvajavcev v gospodarstvu. Zajamčil je pravico delovnih kolektivov, da vodijo gospodarske organizacije neposredno in po delavskih svetih, pravico proizvajavcev, da so voljeni v predstavniška telesa gospodarskih organizacij, pravico gospodarske organizacije, da si sama postavlja svoje gospodarske plane, pravico gospodarske organizacije, da po izpolnitvi družbenih obveznosti sama razpolaga s svojim dohodkom ter, da v mejah svojega dohodka določa zaslužek delovnih ljudi. Z ustavnim zakonom in z nekaterimi že pred njim izdanimi pravnimi predpisi so se nova družbena razmerja pravno uredila, delavski sveti pa še bolj utrdili. Tako imajo danes delovni kolektivi vseh naših podjetij pravico upravljati gospodarske organizacije obenem pa pravico uporabljati njihova sredstva in z njimi razpolagati. V tem je osnova delavskega samoupravljanja, ki končno prihaja do izraza v delu delavskih svetov kot predstavniških organov delovnih kolektivov. Pravico upravljanja z družbenim premoženjem imajo delovni kolektivi. Ti prenesejo zaradi lažjega poslovanja svoje pravice na ožji organ — delavski svet, ki ga sestavljajo člani, katerim je kolektiv zaupal odgovorno nalogo pri upravljanju z družbenim . premoženjem združeno z vodstvom podjetja. Demokratizacija v našem gospodarsko družbenem življenju je šla v zadnjem letu še dalje. V podjetjih, ki imajo svoje obrate, so se razvili obratni delavski sveti, katerim odstopajo centralni delavski sveti predvsem tiste funkcije, ki se obrata neposredno tičejo. To pomeni decentralizacijo tudi na področju našega gospodarskega življenja in vključitev večjega števila delavcev v aktivno upravljanje in vodenje podjetij.
Prav te dni so naši delovni kolektivi izvolili svoje predstavnike v delavske svete, ki naj prihodnji dve leti prevzamejo vodstvo podjetij in s tem odgovorno nalogo zaupano od kolektiva. Kolektiv podjetja »Indu-plati« se je zavedel pomena, ki ga ima dobro izbran delavski svet. Zato. se je že daleč pred volitvami delavskega sveta dobro pripravil in izbral kandidate o katerih ima najboljše mnenje in zaupanje, da so zainteresirani ne samo pri obstoju, temveč tudi na splošnem napredku in razvoju svojega podjetja.
Končno pogiejmo kako smo volili letos svoje predstavnike v podjetju »Induplati«. Letos smo prvič volili centralni delavski svet in obratne delavske svete istočasno. Zaradi enostavnejše izvedbe in zaradi bolj demokratičnega načina volitev smo postavili štiri volišča, kar ustreza številu obratnih delavskih svetov. Kako so volivci posameznih obratov volili člane za svoj obratni delavski svet in obenem v naprej določeno število članov (ki odgovarja sorazmerju v kakršnem je kak obrat v celotnem kolektivu zastopan) za centralni delavski svet. S tem, da je bil celotni kolektiv razdeljen na štiri volišča, so imeli volivci možnost voliti za svoje predstavnike tiste člane kolektiva, ki jih dejansko poznajo. To je imelo tudi svoje posledice, ker so volitve pokazale, da niso bili izvoljeni tisti kandidati, ki so v podjetju krajši čas zaposleni ali ki so iz kakršnega koli razloga volivcem manj poznani. In še ena značilnost, ki je karakteristična za naše letošnje volitve: število ženskih članov tako v centralnem delavskem svetu kot tudi v obratnih delavskih svetih se je Precej povečalo, kar je z ozirom na pretežno žensko delovno silo v podjetju gotovo pozitivnega pomena. Sestava novega centralnega delavskega sveta in posameznih obratnih delavskih svetov v primerjavi s prejšnjimi delavskimi sveti je sledeča:
Sestava starega CDS in ODS
	Skupno število članov	Moških članov	Zenskih članov	Zenskih članov v •/•
CDS	27	17	10	37
ODS tkalnice	20	7	13	65
ODS predilnice	15	5	10	67
ODS plem., kotli'., tisk.	10	5	5	50
ODS pogona in uprave	10	6	4	40
	82	40	42	51
Sestava novoizvoljenega CDS in ODS				
	Skupno število članov	Moških članov	Zenskih članov	Zenskih članov v •/•
CDS	32	14	18	56
ODS tkalnice	20	4	16	80
ODS predilnice	15	7	8	53
ODS plem., konf., tisk.	15	6	9	60
ODS pogona in uprave	10	6	4	40
	92	37	55	60
Člani novoizvoljenega centralnega delavskega sveta in obratnih delavskih svetov:
	Člani CDS:	
1.	Grčar Jože	17.
2.	Hribovšek Slavko	18.
3.	Semen Marija	19.
4.	Šurk Miklavž	20.
5.	Slabič Peter	21.
6.	Šarc Zofija	22.
7.	Ložar Francka	23.
8.	Tomc Marija	24.
9.	Drolc Vida	25.
10.	Grčar Rozka	26.
11.	Levec Marija	27.
12.	Fartek Rezka	28.
13.	Mrdjenovič Cilka	29.
14.	Hren Tončka	30.
15.	Pestotnik Anton	31.
16.	Habjan Rezka	32.
	Člani ODS tkalnice:	
1.	Bleje Franc	11.
2.	Jeran Tomaž	12.
3.	Pirc Marija	13.
4.	Vavpotič Milka	14.
5.	Grčar Jože	15.
6.	Ložar Francka	16.
7;	Mav Kati	17.
8.	Kobilšek Mimi	18.
9.	Zabret Miha	19.
10.	Benda Marija	20.
Člani ODS predilnice:
1. Strojan Janez	9.
2. Zrim Rudi	10.
3. Kobilca Ivan	11.
4. Klopčič Martin	12.
5. Pavli Polda	13.
6. Žučko Milena	14.
7. Orehek Jernej	15.
8. Divjak Franc	
Kos Lado Gerkman Helena Strojan Janez Pavli Polda Rojc Edi Bergant Justina Orehek Jernej Vidmar Slavka Limoni Drago Semeja Pavla Mihelčič Jože Opara Anton Okoren Lojze Majdič Franc Troha Anica Sitar Francka
Hribar Marija Vrhovnik Vera Šarc Zofija Levec Marija Cimprič Vida Krampelj Pepca Marinček Ivka Mavsar Marija Grčar Rozka Drolc Vida
Letnar Zinka Vidmar Slavka Bergant Justina Mihelčič Jože Orehek Marica Gergar Ljuba Zupan Zofija
Člani ODS plemenitilnice,
1.	Andromako Daniel	9.
2.	Jazbec Štefan	10.
3.	Majdič Franc	11.
4.	Kočar Brona	12.
5.	Cerar Ivan	13.
6.	Sitar Francka	14.
7.	Troha Anica	15.
8.	Loboda Fani
konfekcije in tiskarne:
Bec Vika Gregorin Francka Okoren Alojz Giovanclli Lovro Podboršek Tilka Brojan Ana Grošelj Ana
Člani ODS pogona in uprave:
1.	Habjan Vera
2.	Drašček Kristjan
3.	Gerkman Helena
4.	Zabukovec Lado
5.	Levec Franc
6.	Deržič Angelca
7.	Rojc Edi
8.	Vavpotič Ivan
9.	Kurent Ivan
10.	Vršnik Minka
Naši novi delavski sveti so izvoljeni. Kolektiv je izvolil za svoje zastopnike tiste svoje člane, na katere polaga največje nade, da bodo zastopali koristi podjetja in s tem tudi koristi družbene skupnosti, ki je zaupala v svoj delavski razred in mu dala delavsko samoupravljanje.
Želimo, da bi naš novi delavski svet svojo častno funkcijo častno izpolnil in s tem upravičil zaupanje, ki mu ga je kolektiv izkazal.
Ob letošnji epidemiji influence
Lansko leto smo se prekmalu veselili, ker ni bilo epidemije influence, češ, zdaj je pa več ne bo. Že koncem februarja so se pri nas pojavili prvi primeri, vendar ne v takšnem obsegu, da bi bili z delom preobremenjeni. Marca meseca in aprila pa je število obolelih

DNEVNI
PRIRAST INFLUENCE MAREC
iz dneva v dan rastlo, kar nam prikazujeta zgornja diagrama. Dnevni obisk bolnikov v teh dveh mesecih se je gibal od 70—90. Med temi seveda niso bili sami »influ-enčarji«, ampak še ostali bolniki. Temu primerno je narastel tudi bolniški stalež. Tako kot obisk v ambulanti je bil tudi ta za 100 %> večji. To pomeni za podjetje in za vso državo veliko gospodarsko izgubo. Preventivnih ukrepov, žal, ne moremo izvajati. Nekaj bi bilo manj bolnikov, če bi prepovedali n. pr. za 14 dni shajanje ljudi, v kar sodi tudi delo v tovarni. To pa je neizvedljivo, ker je epidemija razširjena na več me-
secev in ne vemo, kateri čas bi bil najbolj primeren za prepoved zbiranja ljudi.
Pri letošnji epidemiji je značilno, da je obolenje dolgotrajnejše, 99 °/o obolelih je bilo v staležu bolnih nad 8 dni, da so tudi pri marsikaterem še posledice tega obolenja, kot so pljučnica, vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa in vnetje ledvičnih ponvic. Pri nas je bilo takšnih komplikacij 19. Je pa tudi res, da je influenca letos takšna, da ne zapušča trajnih posledic. Več tednov po preboleli bolezni tožijo sicer bolniki o bolečinah predvsem v mečih, vendar te preidejo.
ti efreUU
DNEVNI PRIRAST INFLUENCE APRIL
Za letošnjo jesen obljubljajo epidemiološki zavodi cepivo, ki naj prepreči obolenje influence. Cepljenje bo s kapljicami v nos in to trikrat v presledkih 1—2 tedna. To je za sedaj še obljuba, katere se pa vsi veselimo, če bo uresničena. Bo v korist posameznikom, ki se ne bodo počutili slabo ob napadu bolezni, s tem ne bo prizadeta njihova družina. Posamezniki ne bodo prikrajšani pri denarju, saj vemo, da je ob bolniškem staležu znatno manj plače, končno pa ima tudi vsa država pri tem korist, ker je gospodarska škoda zaradi izgube delovne sile ob epidemijah občutna.
Družbeni načrt domžalske komune
Družbeni načrt predvideva povečanje celotnega dohodka na 29 503 milijarde din, ali 12 ®/o več kakor v letu 1961. Narodni dohodek naj bi sc povečal za 13 °/o, tako bi bil dosežen v višini 12 514 milijard din. Zvišanje narodnega dohodka je v skladu s perspektivnim razvojem po zveznem in republiškem družbenem načrtu.
Povečanje narodnega dohodka sc bo doseglo po predvidevanjih s pomočjo kapacitet, katere so bile v preteklem letu še v poizkusnem obratovanju (Papirnica — Količevo, Kemična industrija — Domžale). Računa se tudi s povečanjem produktivnosti za ll°/o in za 1 %> se bo povečalo število zaposlenih v industriji.
Ker je industrija najmočnejša gospodarska panoga, bo vsled tega predvsem od nje odvisna izpolnitev družbenega plana. Kajti industrija ustvarja 75,6 °/o skupnega narodnega dohodka.
Za nemoteno poslovanje si bodo morala podjetja ustvarjati lastna obratna sredstva in oskrbeti dovolj
surovin. Poleg tega pa bo industrija investirala v letu 1962 ca. 800 milijonov za izboljšanje strojne opreme in odstranitev ozkih grl v proizvodnem procesu. Naloga vseh članov kolektiva in delavskega samoupravljanja pa je, da skrbijo za čim večji porast produktivnosti. Kajti le pod pogojem povečanja produktivnosti je računati s povečanjem osebnih dohodkov.
Vsled negativne zunanje trgovinske bilance se postavlja pred celotno naše gospodarstvo, da čim več svojih izdelkov prodajo na zunanje tržišče. Razumljivo je, da morajo biti artikli kvalitetno izdelani in cena ne sme biti nad nivojem cen na zunanjem tržišču. Tako se tudi pred naš kolektiv postavlja naloga, da izvažamo v tujino. Na ta način bomo lahko dobili sredstva za nakup surovin in drugega pomožnega materiala, katerega potrebujemo v naši proizvodnji. Lahko pa bomo prodali naše izdelke samo v primeru, če bodo res kvalitetno izdelani.
T°v- Jeraj obvešča proizvajalce o družbenem načrtu domžalske komune
lzv°z v naši komuni se predvideva v višini 1,36 milijonov dinarjev. Največ izvažajo: Toko — Domžale, ritališčc bekonov — Ihan in Kmetijsko posestvo — ^rnelo. Poleg teh izvaža tudi LIP — Radomlje in v letošnjem letu je pričela z izvozom tudi Papirnica — Količevo. Stremeti pa moramo za tem, da se plan izvoza nc samo doseže, ampak tudi preseže.
Družbeni načrt predvideva tudi investicije v trgovini 38 milijonov din, v gostinstvu (predvsem gostilna Konjšek na Trojanah, kjer bodo zgradili paviljon z 200 sedeži in tujske sobe z 28 ležišči).
V izgradnjo vodovodov se bo investiralo 45 milijonov in sicer: Domžale, Jarše, Mengeš, Radomlje, Preserje, Lukovica, Moravče itd.
Za potrebe šolstva v komuni, medobčinsko šolstvo 'n razne strokovne šole, se predvidevajo izdatki v višini ca" 284 milijonov din. Iz navedene številke se vidi, da sre polovico sredstev proračuna za šolanje naših otrok.
Za izpolnitev družbenega plana bo potrebno veliko naporov. Gospodarjenje v kolektivih in drugih panogah Sospodarstva mora biti res ekonomično. Boriti se moramo na vseh področjih dela za višjo produktivnost, >oljšo kvaliteto in pravilno stimulacijo naših proizvajalcev ter pravilno delitev čistega dohodka.
Tudi naš kolektiv mora iti po tej poti in doprinesti sv?j. delež k skupnim naporom celotne družbe za uresničitev zadanih nalog, katere nam dajejo materialno osnovo za boljše pogoje dela in življenja. - „
Po treznem premisleke ne
Na svoji seji dne 20. aprila je centralni delavski svet obravnaval predlog združitve našega podjetja s Podjetjem »Motvoz in platno«, Grosuplje. Po daljši tnskusiji, ki se je razvila na podlagi ekonomske perspektive, ki jo je izdelala komisija za združitev, sestavina z članov obeh kolektivov in ki so jo dobili vsi dani CDS pred zasedanjem, je CDS prišel do naslednjih ugotovitev:
—■ ekonomski pokazatelji o proizvodnji v podjetju “■Motvoz in platno« Grosuplje so v ekonomski perspek-:lvl prikazani previsoko z ozirom na doseženo pro-izvodnjo v I. tromesečju letošnjega leta,
— prikazani rezultat združenega podjetja bo dosegljiv šele po preselitvi strojev iz Jarš v Grosuplje ln Po nabavi novih strojev za tkalnico in konfekcijo, za kar pa združeno podjetje vsled obstoječih obveznosti obeh podjetij ne bo imelo sredstev. Samo stroški preselitve in remonta strojev so predvideni na 100 000 000 dinarjev, izpad produkcije pa bi zmanjšal celotni dohodek za več kot 150 000 000 din,
—	v podjetju Induplati bi bile onemogočene za daljšo dobo zelo pereče investicije kot na primer zgraditev nove kotlarne (zamenjati je nujno potrebno 60 let star parni kotel, zgraditi čistilne naprave za odpadne vode). Današnje stanje strojnega parka v Induplati, tako v tkalnici kot v predilnici, posebno pa še v ople-menitilnici ne ustreza več izdelavi zahtevnejših tkanin in če hočemo ustreči zahtevam kupcev in obdržati trg moramo nujno v najkrajšem času opremiti naše obrate s sodobnejšimi stroji,
—	naša oplemenitilnica mora že za dodelavo tkanin jarške tkalnice obratovati nepretrgoma v tri izmene in v sedanjem obsegu ne bo sposobna dodelati še tkanine iz Grosupelj, za nabavo novih strojev pa po združitvi ne bi bilo sredstev niti ne pare za obratovanje istih,
—	število zaposlenih v upravi se ne bi bistveno zmanjšalo vsled velike oddaljenosti enega obrata od drugega (11 ljudi),
—	preskrba s konopljenim vlaknom je že sedaj kritična in tudi bodoči izgledi niso boljši, hkrati pa stalno rastejo cene konopljenemu vlaknu in bo v bodočnosti težko plasirati konopljene tkanine na trgu (vsled drage surovine — drage tkanine).
Na podlagi gornjih ugotovitev je delavski svet soglasno sklenil, da ni ekonomsko utemeljena združitev s podjetjem »Motvoz in platno« Grosuplje in da Induplati še naprej posluje kot samostojno podjetje.
V nadaljnji razpravi je CDS sprejel sklep, da se na predlog sindikalne podružnice omogoči letovanje na Mali planini ali v Umagu 30 do 40 članom kolektiva, ki so zdravstveno šibki, na stroške kolektiva.
Predračun stroškov za reprezentanco, službena potovanja in reklamo je CDS na predlog Upravnega odbora potrdil v višini, ki je za 5 °/o višja od stvarno porabljenih v lanskem letu.
Z montažo, sicer že precej starega, sušilnega stroja bomo odpravili ozko grlo v plemenitilnici — sušenje
Kako smo delali v mesecu marcu 1962
Izpolnitev količinskega plana:
Primerjava Mesečna z letom 1961. Izpolnitev Leto 1961 indeks 100
Predilnica		.	.	.	86,7 °/o	85,0 %
Tkalnica		.	.	.	90,0 °/o	70,0 °/o
Gasilske cevi . . . .	.	.	.	70,0 °/o	75,0 %>
Zatkani votki .	.	.	.	.	.	.	92,3 °/o	90,8 »/o
Tudi v tem mesecu proizvodni plan ni bil dosežen. Predilnica je dosegla le 86,7 %> in to v laneni preji 90,1 «/o in v konopljeni 83,7 %>. Izpad je nastal deloma vsled predelave nekvalitetnih surovin in deloma vsled namernega zaviranja proizvodnje, ker so zaloge lastne preje še vedno visoke. Nabavljene surovine so bile srednje kvalitete in sicer -h, ostale količine so bile slabe. Pričakujemo, da bodo terilnice začele z močenjem in da bodo naslednje količine konoplje že boljše kvalitete.
V tkalnici je bil mesečni plan dosežen v višini 90 %> po kvadratnih metrih in z 92,3 °/o po zatkanih votkih. Oskrba s surovinami je bila zadovoljiva in ni bilo zastojev zaradi pomanjkanja preje. Izpad produkcije je povzročila epidemija gripe, ker se je bolniški stalež
Tiskano platno v metrovini letos ni šlo dobro v promet. Zato ga bomo skušali posredovati na trg v drugačni, takoj uporabljivi obliki
mm
V konfekciji so že izdelali nekaj ličnih modelov predpasnikov, katere bomo prikazali na domžalskem potrošniškem sejmu v juliju mesecu
dvignil za svoje 3 %>. Proizvedenih je bilo ca. 15 000 m manj tkanin. Na novo je bilo v delo vključenih 12 tkalk, ki se še priučujejo.
Ostali oddelki so normalno obratovali. Električna energija je bila prekinjena skupno 15 minut.
Vrednost točke po posameznih enotah v primerjavi z mesecem avgustom 1961 je bila sledeča:
Ekonomska enota
Primerjava z avgustom 1961
Predilnica ................................107,1	°/o
Tkalnica...................................118,4	%
Plemenitilnica............................  122,3	%>
Tiskarna...................................102,7	°/o
Konfekcija................................ 97,5	°/o
Obrat za vzdrževanje...................... 114,3	%>
Uprava.....................................105,3	°/o
V marcu je bilo skupno 1088 delavcev in 6 vajencev zaposlenih,
Nabava in prodaja v marcu 1962
Surovine:		Nabavljeno	Porabljeno
		kg	kg
Lan D		38 757	28 498
Lan K		7 702	14 967
Konoplja D		35 895	22 580
Konoplja K		25 842	19107
Preja:			
Bombažna		52 934	36 147
Lanena (doma izdelana)		26 125	24 172
Konopljena (doma izdelana)		29 295	38 858
Stanična		6 911	3 031
Snia viskoza		590	—
Premog:		458,1 ton	605,6 ton
Tkanine:	Proizvedeno	Prodano	Prodaja na
	m*	m*	marec 1961
Bombažne	103 142	93 589	106,0 «/o
Lanene	38 070	33 876	52,8 °/o
Bombaž — lan	172 294	168 302	101,1 °/o
Konopljene	34 539	19 521	58,6 °/o
Bombaž — konoplja 20 400		20 028	147,2 °/o
Lan — konoplja	3 287	3 597	56,8 °/o
Uasilske cevi —	kg	2 654	2 374	50,2 <>/o
Makulature	smo imeli	v mesecu	marcu 1962
2414 m2, v istem	mesecu 1961	pa 2933 m2	
Prodaja je potekala dokaj dobro, kljub vremenu, ki se ni hotelo ustaliti in potrošniki niso segali po letnem blagu. Od naših proizvodov se je plasiralo zelo veliko konfekcionirhnih gospodinjskih predmetov. Težke jadrovine so šle manj v promet.
Surovine so v redu dotekale. Bombažna preja višjih številk se nam je celo ponujala. Manj smo zadovoljni z nakupom lanu in konoplje. Te surovine so bile na razpolago samo v slabši kvaliteti.
Miitla v Italiji - lanene tkanine
V začetku aprila sta bila v Italiji dva pomembna sejma tekstilnega značaja. V Torinu je bil sejem konfekcijskih oblačil, v Milanu pa spomladanski velesejem. Oba Italijani organizirajo tako, da si ju tujec lahko ogleda z enim prestopom državne meje, se pravi, da se drugi začne prej, kot se prvi konča.
Z Ivom sva si najprej ogledala specializirani sejem konfekcije v Torinu. Takoj je treba povedati, ba Italijani organizirajo sejem drugače, kot pa smo fth navajeni. Ogromne prekrite velesejemske prostore razdelijo na nebroj majhnih sobic — ko j e jim rečemo ~~ z vrati in izložbeno vitrino. V vitrini je razstavljen le en reprezentančni izdelek nekega podjetja in prvi vtis je, da je vse tako nekam prazno in enolično. Ko Pa hodiš od koje do koje kmalu spoznaš, da ima ta način razstavljanja precej prednosti in svoj vzrok. Prednosti so v tem, ker pridobiš na času in gledaš j"68 zadnje še »tople« izdelke tekstilne industrije in konfekcije, vzrok pa je en sam in sicer v hudi konkurenci med podjetji.
Midva sva na ta sejem šla z določeno nalogo, kajti ndločili smo se, da bomo zaenkrat v sodelovanju s Podjetjem Univerzale v Domžalah pripravili za jesensko sezono kolekcijo oblačil iz nekaterih naših tkanin. Prezgodaj je še, da bi o tem obširno razpravljali. Povem naj le, kaj sva zanimivega videla. Predvsem le izredno presenetila velika uporaba lanu in konoplje v oblačilnih predmetih, gospodinjstvu in usnjeni galanteriji. Izgleda, da sta v bitki za obstoj s sintetiko te zmagala lan in konoplja, kajti znano je, da so v
Italiji v zadnjih letih skoraj povsem opustili pridobivanje trdih vlaken. Sedaj skušajo zamujeno čim hitreje nadoknaditi. Italijanke, katerim lahko brez nadaljnega priznamo, da so oblečene po zadnji modi, ne nosijo več plisiranih terital kril, temveč plisirana krila iz konoplje ali lanu. Malce neverjetno, pa vendar resnično. Tkanina se ne mečka, plise dobro drži, otip je mehak, lahek, vzorec tkanine pa okusno izbran. Zenske puloverje in jopice iz volne in celo iz sintetike za spomladansko in jesensko sezono so praktično zamenjala trda vlakna. Kako je napredovala tehnika oplemenitenja.
Veliko možnost uporabe lanu in konoplje so nakazali tudi z lepimi spomladanskimi in jesenskimi ženskimi plašči. V tkaninah za gospodinjsko uporabo prav tako prevladujeta lan in konoplja, le posteljno perilo je bombažno. Zelo lepi, praktični in ceneni so tudi izdelki usnjene galanterije — kovčki, aktovke, ženske torbice in potovalne torbe iz konoplje. Usnje ali polivinil služi le za ojačanje robov, za povdarjen efekt ali za nakazanje nekaterih linij.
Sintetika je obdržala vodilno vlogo le pri finih pleteninah za žensko spodnje perilo, pri spalnih kompletih in kopalnih oblekah.
V Milanu pa sva si ogledala splošni spomladanski velesejem. Ta je organiziran na takem principu, kot na primer zagrebški, le da je ne vem kolikokrat razsežnejši in bi moral imeti obiskovalec res dosti časa na razpolago in vsaj par rezervnih nog s seboj, da bi si lahko vse ogledal. Tako sva si ogledala le paviljone tekstilnih izdelkov, tekstilnih strojev in salon motorizacije. Tekstilni izdelki — tkanine in pletenine so bili razstavljeni v dveh paviljonih. Zanimale so naju, predvsem Iva, tiskane tkanine. Kakšnih bistvenih novosti z ozirom na prejšnja leta ni bilo opaziti.
Zgornja in desna slika prikazujeta razporeditev posameznih koj. Na zunaj pač res ni mnogo videti. Večja živahnost, prikrivanje pred nezaželenimi pogledi in neusmiljena konkurenčna borba pa se odvija v samih kojah
Leva in spodnja slika prikazujeta modele italijanske in visoke mode. Revija za zaprtimi vrati. Vstop imajo le trgovci, za katere vedo, da bodo res kaj kupili in pa inozemski obiskovalci
Ti izdelki so se nekako standarizirali. Tu in tam so izstopali le bogati tiski z velikimi rožastimi motivi na dragih tkaninah. V paviljonu tekstilnih strojev ni bilo niti enega predilnega ali tkalskega stroja, pač pa ogromno pletilskih in konfekcijskih strojev. Kar nisva se mogla ločiti od Zangsovega šivalnega avtomata z žakardom, od modernih brzošivalnih Singerjevih, Pfaf-fovih in Neccijevih šivalnih strojev in avtomatov. Od firme Necci izdeluje po licenci šivalne stroje tudi za-darsko podjetje V. Bagat, toda žal take tipe, ki jih Italijani ne izdelujejo več. Nekaj teh strojev imamo tudi pni nas.
Omenil sem že, da sva bila tudi v salonu motorizacije. O tem pa po drugem maju tako nima smisla pisati.
Športna igrišča so zaživela
Čeprav vreme dolgo časa ni bilo prav nič pomladno to članov TVD Partizana Jarše ni motilo, da ne bi tekmovali v vseh športnih panogah, v katerih so prijavljeni.
Prvi so se spustili v borbe za točke v Ljubljanski nogometni podzvezi naši nogometaši. Po precej napornem zimskem treningu smo z zanimanjem pričakovali, kako se bodo odrezali v prvenstvenem tekmovanju. Lansko jesen se z uspehi niso mogli ravno pohvaliti, vendar pa je opravičil za to bilo veliko. Bili so brez trenerja in brez izkušenj, saj je bila to njihova prva sezona v prvenstvenem tekmovanju. Letošnji nastopi nam kažejo, da se je kvaliteta nogometa le dvignila, saj igrajo iz tekme v tekmo bolje, čeprav se v odločilnih momentih še ne morejo znajti, kar jih večkrat stane uspeha. Lepo vreme privablja na tekme vedno več pristašev nogometa, ki bodrijo svoje ljubljence in jim s tem moralno pomagajo k čim-boljšim uspehom.
Precej na široko se je v Jaršah razvila tudi košarka, ki je z novim asfaltiranim igriščem postala zelo privlačna za oba spola. Košarkarji so ob otvoritvi novega igrišča igrali prijateljsko tekmo s KK Kamnik, vendar so doživeli 'neuspeh. Sedaj pa tekmujejo v Ljubljanski pod zvezni košarkarski ligi z več ali manj uspeha. Uspešnejše so košarkarice našega društva. V zimski sezoni so igrale tri prijateljske tekme od katerih so dve tekmi odločile v svojo korist, eno pa so izgubile. V prvi prvenstveni tekmi podzveze so bile uspešne, saj so premagale košarkarice KK Domžale z rezultatom 23 : 15. Sedaj, ko so možnosti treninga mnogo večje, kakor pa so bile v zimskem času lahko pričakujemo, da uspehi ne bodo izostali in bomo lahko še večkrat priče uspeha, ki ga bo dosegla moška ali ženska košarkarska ekipa.
Odbojkarsko prvenstvo se je pričelo 13. maja, zato so odbojkarji pred tem igrali več prijateljskih tekem in sodelovali na turnirju na Količevem, koder so zasedli drugo mesto. Znano je, da je bila pred nekaj sezonami odbojka zelo uspel šport v Jaršah, pozneje pa je kvaliteta nekoliko padla, ker so igralci ostali brez pravega trenerja in treninga. Stanje se do sedaj ni bistveno popravilo, toda govoriti o uspehih in neuspehih v letošnjem letu tekmovanja je še nekoliko preuranjeno.
V okviru občinskega praznika občine Domžale, bo organizirano tekmovanje za naslove občinskih prvakov v vseh športnih panogah. Naše športno društvo se bo teh tekmovanj udeležilo v vseh panogah in to v nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu, šahu in športnem kegljanju. Prvenstva naj bi bila izvedena v mesecih od maja do avgusta. Nekaj finalnih tekem prvenstva bo tudi v Jaršah in to v košarki in odbojki. Program je zelo pester in zato lahko upamo, da bomo videli zanimiva in borbena srečanja, našim tekmovalcem pa želimo v teh tekmovanjih čim več uspehov in športne borbenosti.	M c
Zaključna dela pri asfaltiranju
MLADINA GOVORI
V	soboto, dne 14. aprila 1962 je mladinska organizacija našega podjetja priredila strelski turnir na katerega je vabila moške in ženske ekipe iz tovarne Papirnica Količevo, Svilanit, Kamnik, Titan Kamnik in Stol Duplica. Vabilu se nista odzvali samo ženski ekipi iz tovarne Titana in Stola.
V	moški konkurenci je zmagala ekipa iz Titana pred Stolom Duplico, naši mladinci pa so zasedli tretje mesto. Od posameznikov je bil najboljši naš mladinec Šimic Miro, kateri je naredil od 200 možnih 180 krogov.
Od ženskih ekip je bila najboljša ekipa Svilanita, najboljša strelka pa je bila Vrbnik Pavla s 67 krogi od 100 možnih. Naše mladinke so zasedle tretje mesto.
Ta strelski turnir je bil izveden v počastitev Tedna mladosti.
V	petek, dne 20. 4. 1962 so nas obiskali mladinci in mladinke iz Svilanita. Napovedali so nam povratni dvoboj. Januarja smo jih namreč mi obiskali in seveda v tekmovanju premagali, zato so se nam želeli rcvan-žirati. Pomerili smo sc v šahu ter v streljanju z zračno puško. V drugi disciplini so se pomerili samo mladinci, d očim se mladinke niso mogle, ker so se na strelišču pojavile samo Svilanitove, naše niso našle toliko poguma. So pač še premlade in preotročje, da bi znale držati dano besedo.
Svilanitovi mladinci so si ogledali tudi našo tovarno, kar je pripomoglo k plodni diskusiji, v kateri so se udejstvovali njihovi in naši člani mladinske organizacije na skupnem sestanku, katerega smo imeli po končanem tekmovanju.
Člani obeh organizacij so izjavili ob slovesu, da si želijo še več takih srečanj.
27. aprila smo v počastitev našega najlepšega delavskega praznika 1. maja izvedli proslavo v sodelovanju z Osnovno šolo Jarše. Tudi TVD Partizan nam je obljubil pomoč, kar pa ni storil. Sele zadnji dan smo izvedeli, da njihovih dveh obljubljenih točk ne bo. Kljub temu, da so nas pustili na cedilu, je proslava dobro izpadla. Člani naše organizacije so dali več solo recitacij ter eno zborno recitacijo. Pionirski zbor Osnovne šole Jarše nam je zapel tri pesmi, prav tako so nam zapeli štiri pesmi naši najmlajši pevci — cicibani.
V	imenu mladinske organizacije Induplati Jarše se lepo zahvaljujem vodstvu Osnovne šole Jarše za sodelovanje.
Personalne
Vstopi:
1- Jenčič Janez, delavec v oplemenitilnici, vstopil 27. 3. 1962,
2.	Grašič Marija, šivilja v šivalnici, vstopila dne 2. 4. 1962,
3.	Hozjan Marta, tkalka v tkalnici, vstopila dne 2. 4. 1962,
4.	Gmajnar Terezija, tkalka v tkalnici, vstopila dne
3.	4. 1962,
5.	Kohek Anica, previjalka v pripravljalnici, vstopila
3.	4. 1962,
6.	Blejec Manija, tkalka v tkalnici, vstopila 3. 4. 1962,
7.	Dolinšek Marija, šivilja v šivalnici, vstopila 4. 4. 1962,
8.	Šinko Ana, šivilja v šivalnici, vstopila 5. 4. 1962,
9.	Baloh Bogomila, tkalka v tkalnici, vstopila 9. 4. 1962,
10.	Klopčič Terezija, delavka v konfekciji, vstopila 9. 4. 1962,
11.	Obrulk Ivanka, šivilja v šivalnici, vstopila 9. 4. 1962,
12.	Porenta Jožefa, šivilja v šivalnici, vstopila 9. 4. 1962,
13.	Tramte Jožefa, previjalka v pripravljalnici, vstopila 16. 4. 1962,
14.	Štefanič Franc, čist. klima naprav, vstopil 12. 4. 1962,
15.	Gotovac Ana, previjalka v pripravljalnici, vstopila 13. 4. 1962,
16.	Kores Ana, tkalka v tkalnici, vstopila 12. 4. 1962,
17.	Zalokar Ljudmila, šivilja v šivalnici, vstopila 14. 4. 1962,
18.	Veider Franc, delavec v -prejemarni, vstopil 16. 4. 1962,
19.	Balažič Marija, tkalka v tkalnici, vstopila 17. 4. 1962,
20.	Sketelj Monika, tkalka v tkalnici, vstopila 17. 4. 1962,
21.	Plaznik Olga, tkalka v tkalnici, vstopila 17. 4. 1962,
22.	Železnikar Cilka, previjalka v pripravljalnici, vstopila 19. 4. 1962,
23.	Kožuh Milena, previjalka v pripravljalnici, vstopila 20. 4. 1962,
24.	Zaveršnik Ana, previjalka v pripravljalnici, vstopila 20. 4. 1962.
Izstopi:
1.	Reljič Marija, motovilka. izstopila 26. 3. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
2.	Koncilja Štefka, motovilka, izstopila dne 28. 2. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
3.	Šimonka Helena, tkalka v tkalnici, izstopila dne
30.	3. 1962, na podlagi lastne odpovedi,
4.	Bleje Jožefa, vdevanje komplic. vdevov, izstopila dne 31. 3. 1962, zaradi upokojitve,
5.	Cad Jožefa, tkalka v tkalnici, izstopila dne 31. 3. 1962, zaradi upokojitve,
6.	Hafner Ivanka, tkalka v tkalnici, upokojena z dnem
31.	3. 1962,
7.	Bakan Frančiška, tiskar v filmski tiskarni, izstopila dne 31. 3. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
8.	Bakan Matija, delavec v pripravljalnici, izstopil dne 31. 3. 1962, sporazumno z upravo podjetja.
9.	Letnar Zmaga, snovalka v pripravljalnici, izstopila dne 6. 4. 1962, na podlagi lastne odpovedi,
10.	Čander Ana, tkalka v tkalnici, izstopila dne 7. 4.
1962, sporazumno z upravo podjetja,
U. Juteršek Martin, strugar v ključav. delavnici, izstopil dne 19. 4. 1962, sporazumno z upravo podjetja,
12. Vidovič Jože, dvoriščni delavec, izstopil dne 21. 4. 1962, na podlagi lastne odpovedi.
izpremembe
Parkirni prostor pred predilnico
Spored filmov v kinu Induplati
za mesec maj in junij 1962
19. in 20. maja: »ANASTAZIJA« — ameriški barvni cinemaskop film. V glavni vlogi Ingrid Bergman, Jul Briner.
26. in 27. maja: »TRGATEV« — ameriški barvni film.
V glavni vlogi Mišel Morgan.
2. in 3. junija: »SLAVČKOVA PESEM« — egiptovski film. V glavni vlogi Fotem Hamama.
9. in 10. junija: »ORIENTALKE« — italijanski cine-maskopski barvni film. V glavni vlogi Cang Jin.
Predstave: v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 17. in 19. uri.
Za obisk se priporoča Uprava kina.
Poročili so se:
1.	Bergant Jožica iz tkalnice, poročena Pučko,
2.	Stražar Vera iz tkalnice, poročena Andrejka,
3.	Narat Dora iz pripravljalnice, poročena Kočar,
4.	Koncilja Ana iz tkalnice, poročena Hribar,
5.	Flegar Francka iz tkalnice in Blažič Ivan, dvoriščni delavec,
6.	Jaklič Pavla iz tkalnice, poročena S t e b a 1,
7.	Per Ivanka, uslužbenka,' poročena Z a i n e r.
KRIŽANKA
'm
'lCL2jU&dj'lilo
Dotacija
Ko je CDS delil dotacije, je obravnaval tudi prošnjo gasilcev. Za razliko od prejšnjih let so letos zaprosila za 10 000 din več, kar so utemejlili s tem, da je vse dražje.
»Ja, predvsem pa vino,« pripomni nekdo izmed članov.
Poplah v pisarnah
je nastal zaradi govoric o elektronskem računskem stroju. Uslužbenki iz »mezdnega« sta se že ponudili v konfekcijo in si tudi izbrali delovno mesto. Ena bi lepila etikete, druga pa držala jezik namesto mokre blazinice.
Nastopa osnovna šola
Za 1. maj so imeli v kino dvorani proslavo z osmimi točkami. V programu je bilo pod številko 6 napisano: Osnovna šola Jarše zapoje dve pesmi.
Po peti točki smo napeto čakali, kako bodo spravili šolo na oder.
Zadnja (morda tudi ne) o asfaltu
»Naj me kar koklja brcne, če bo ostal asfalt vsaj eno leto cel.«
No, ni bilo treba čakati tako dolgo. Že šesti dan po zaključku del so ga pri Hrastniku prekopali.
Velike spremembe v Jaršah
»Delo« je 26. 4. 1962 objavilo našo čestitko za 1. maj. Tam smo izvedeli, da imamo predilnico, poleg tega pa še lastno predilnico, nimamo pa več tkalnice in konfekcije.
Rebusa
.010L LOLOLl. JL0L0L0 OLOLOLOl -OLOLOLOL, 10L0I 0L0LG 1L010 1L0L01 OLOLC GOIOL „0101	0101G
Jl 01OI	010101
Vodoravno: 1. športna disciplina, 6. reka v Vojvodini, 8. Ljudska tehnika, 10. povratni osebni zaimek,
11.	avtomobilska oznaka Celja, 12. žensko ime, 14. naš smučarski reprezentant, 16. teža embalaže, 18. oseba iz mitologije, 19. drevored, 21. sosedna soglasnika, 22. osebni zaimek, 23. skrajni konec celine, 26. vzklik, 28. latinski veznik, 30. igralna karta, 32. gozdni plod, 35. egipčansko božanstvo, 37. glasbeni pojem, 38. skrivnost, 40. vrsta psa, 41. zlato, franc., 42. dobrodelna ustanova, 44. tuji dvoglasnik, 45. angleški plemenitaš, 47. mesto na Koroškem.
Navpično: 1. športni park v Zagrebu, 2. arabski žrebec, 3. zvišana nota, 4. literarna razprava, 5. kazalni zaimek, 7. del sadeža, 9. klada, 11. močnata jed, 13. borišče, 15. števnik, 17. vzklik, 20. ploskovna mera, 24. pomladna cvetlica, 25. vrsta papirja, 27. Jugoslovanske železnice, 29. ljubljanska tekstilna tovarna, 31. pokrajina v Zahodni Nemčiji, 33. števnik, 34. južni sadež, 36. začetek abecede, 39. moško ime, 443. žival, 45. španski spolnik, 46. pritrdilnica.
VSEBINA:
A. Gnidovec — Delavski svet - predstavnik delovnega kolektiva M. dr. Šiška — Ob letošnji epidemiji gripe F. Jeraj — Družbeni načrt domžalske komune L. Zabukovec — Po treznem premisleku — ne J. Ukmar — Moda v Italiji — lanene tkanine V. Habjan - Personalne Izpremembe
M. Surk - Športna Igrišča so zaživela
M. Vidmar - Mladina govori
I. Sešek — Za smeh in razvedrilo
Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani