73. številka. e za, petek 19. junija 1896 (v Trata, t četrtek zvečer dne 18. junija 1896.) Tečaj XXI. „BDINOBT" izhaja po trikrat na teden t šeatili iz-danjih ob lovklh, Aatrtklh in aobotMli« Zjutranje izdanje izhaja ob S. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari fečer. — Obojno isdanje stane : zs je:len mesec . f. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 it tri m«aeo. . „ 3.— * • ■ 4.50 u pol leta , . . 6.— . * „ 9— m vs« teto . . . 12.— ■ • ■ 18-— Naročnin« jo plačevati naprej aa naročbe brez priložene naročnine ee uprava aa ozira. Posamične Številke ao dobivajo v pio-dajnlnicnh tobaka t; lratu po S dtč, izven Tram po 4 nvč. EDINOST Oglaai eo račune po tarifa v petita; sa naslove a debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do. mači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vsi dopiai naj ao poftiljajo uredništva olioa Caserma it. 13. Vaako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprejsinajo. Rokopiai ae ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravuiitvo ulica Molino ph-aolo hAt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama eije ao proste poitoia«, GI «HshM J« moe" Stara igra! „L' od. Mocenni e gli .amici*" — Spoštovani Mocenni in „prijatelji". Tako je naslov članku v včerajšnji številki glasila nazovi-konser« vativcev tržaških v .Mattinu", ki je vzbndil našo pozornost. Ničesar novega nam ne pripoveduje ta člančič, a interesanten je baš zato, ker nam uprizarja staro, jako staro, že davno znano igro konservativcev. V tem članku se nam zopet jedenkrat zrcali tista nesrečna taktika, s kojo tržaški konservativci .Mattinove" barve od nekdaj utrjujejo — utrdć pa ne nikoli — svojo raison d' etre, ali bolje rečeno: pravo do politiškega šusmarenja. Mnogokrat smo že dokazovali, da je ni pod solncem tako breznačelne in vsled tega tudi nedosledne strauke, kakor je ;ta, ki poklada v predale .Mattinove" svoje politiško Sarlatanstvo; vendar pa ne bode škodilo, ako zopet jedenkrat pokažemo zrcalo, iz kojega nam reži nasproti tržaškega „konservativ-stva" na vse strani raztegneni obraz. Kakor je razvidno že iz naslova .Mattino"-vemu članku, bavil se je z obiskom slavnega italijanskega generala Mocennija v naših — avstrijskih — primorskih pokrajinah, oziroma njega o-biskom v Poreču, in o načinu, kakor so vsprejemali po svojem razgretem temperamentu že poznaui poreški meščani generala — tuje države, o kateri poslednji vemo le to — ako ne laže drzno vsa zgodovina —, da povodom različnih evropskih vojen ni bila — v našem taboru in o kateri ni izključena motnost — sicer ves rešpekt do trdnosti in nepre-mičnosti trozveze —, da ne bi danes ali jutri zopet požirala svinčenk v naše vrste. Iz članka „K odnošajem v Istri", priobčenega te dni v našem listu in o-pisujočega najnovejši poreški škandal, razvideli so naši čitatelji vnovič — koliko je že bilo takih prilik ?1 —, da je vedna potuha, tisto dobrotno pri-zanašanje z nade, avstrijske strani srečno dovelo PODLISTEK. Mdričina anubača. Povest. ~ Spisal O. K. Srčdn. I. Bilo je leta 1864. Na vrtu Dolina, vasčana v Mirnem, sta sedeli na lopi v senci košatega hrasta dve deklici. Mlajša njiju je bila MArica Dolinova. Njen dražesten obrazek so obdajali temni kodri. Velike modre oči so gledale v svet tako milo, da se je vsak lahko zabubil vanje. Starejša pa je bila njena prijateljica Zorislava. „Kje pa je Milau, da ne pride?", vprašala je M&rica. „E, kaj me sprašuješ danes toliko o Milanu!, On mora obiskati svoje prijatelje, naznaniti jim pa tndi, da ne bode več obiskoval šole", odgovorila je Zorislava, Milanova sestra. „Ne več?", vprašala je nekako začudeno M&rica. »Moraš vedeti", začela je pripovedovati Zorislava, „da je Milan prinesel slabo spričevalo. Oče je bil včeraj slabe volje, in ko ga je še Milan razjezil s slabim spričevalom, je odločno sklenil, da ga ne pošlje več v šolo, ampak naj doma ostane, da črez nekaj let prevzame gospodarstvo. — Toda glej, saj že gre tw Res se jo prikazal mladenič kakih 20 let. do tega, da so se izvestna gospoda doli po Istri iznebili zadnjega, najjednostavnejšega ozira do države, v kateri žive. Res, kar počenjajo ta gospdda, znači — kraj viega prijateljstva našega in zavezništva do Italije — vendar-le skrajno nelojalnost do lastne države. Tako početje je nelojalno se stališča dolžne podaniške zvestobe. Tako in ne drugače treba označiti najnovejše poreške dogodke. Ti dogodki — ne, (kaj takega ne razburja živcev našemu .konservativnemu" „Mattinu"), ampak strah pred interpelacijo hrvatskih in slovenskih poslancev o teh dogodkih, spravil je po koncu našega „Mattino*, da je zbral svoj obraz v najres-niša gube ter da mu cel6 nekako žar6 oči, ko pošilja svoja posvarila svojim — prijateljem v italijanskem radikalnem taboru: zakaj ste vendar tako — neprevidni?!! O nelojalnosti ni niti govora, ampak le o — neprevidnosti. Toda, da čujemo. .Mattino" posnemlje nastopno brzojavko z Duntvja v rimski »Riformi": SV parlamentarnih krogih se potrjuje, da so sklenili slovanski poslanci Istre — vedno prizadevajoči si, kakor znano, da postavljajo na slabo luč Italijane te pokrajine —, da bodo interpelovali ministra za notranje stvari, grofa Badenija, — radi nekega dogodka povodom sedanjega potovanja za zabavo (??? Ured.) spoštovanega Mocennia v Poreč, na parniku .Istria" in v družbi nekaterih prijateljev iz Trsta. Dospevši .Istria" na večer v Poreč, zaklical je, kakor se potrjuje, nekdo iz družbe spoštovanega Mocennija: „Viva 1'Italia!" Nekoliko oseb, ki so bile na .molu", so se odzvale temu vskliku, toda ugasnile so svetiljko, da bi jih kdo ne poznal. Redarstvena oblast ni posegla vmes, so-sebno iz ozirov do gosta in do preprijateljskih odnošajev do Italije. Gotovo je, da je ta dogodek kaj nemilo Bil je zagorelega obraza in postavnega, vzraslega telesa. Oblečen je bil mestno in iz žepa telovnika mu je visela zlata verižica. .Minolo je že leto, kar se nisva videla, go-spodičina, in še-le danes vam zamorem zopet podati svojo roko". .Kaj me nazivate gospodičino, recite mi Marica, kakor ste mi poprej rekali !* .Ker vi zahtevate, moram vam tako reči". .Da, da", potrdila je smehljaje Mirica. Kmalu sta se zapletla v živ pogovor, katerega se je udeleževala tudi Zorislava. — Slednjič opomnila je Zorislava, da je ča3 iti domov. Zorislavi se je zdelo, da se je Milanu težko ločiti od M&rice. — »e je-li motila ? ♦ * * Hiša Dolinova je stala na majhnem griču tik vasi Mirno. Dolinovi predniki so bili iz Bosne. Sedanjega Dolina ded je imel velika posestva v Hercegovini in bil v velikem prijateljstvu a mostarskim pašo, dasiravno je bil kristijan. Nekdaj se je z neko besedo hudo zameril svojemu prijatelju in moral je bežati. Na svojem begu je prišel v Mirno in ker se mu je posrečilo, da je skoro ves denar vzel s6 sabo, sezidal je na tem griču hišo in kupil nekoliko zemlje. Poljedelstva se je poprijel hitro, iu ker so bile nekaj let zaporedoma dobre letine, pridobil si je še nekoliko zemlje in njegov naslednik, našega Dolina oče, pomnoži) je s svojo varčnostjo in marljivostjo očetovo premo- dirnul generala Mocennija, in da je general, to jena ravno, povsem nekriv na tem dogodku. Toda ne gledfe na to, stvar pride v poslansko zbornico, in je dobro torej, da se stvari razjasnijo o pravem času". Tako poroča o stvari .Mattino" baje po rimski .Riformi". ' V prvo bodi povedano tu, da mi nismo obveščeni o namerah naših poslancev; trdimo pa, da morebitna interpelacija bode opravičena tako, kakor malokatera. Sedaj nam pa bodi dovoljeno par opazk o tej dunajski brzojavki v rimski .Riformi". Namen te brzojavke je prozoren : p r e v e -nirati hoče eventuvalni interpelaciji o teh dogodkih se slovanske strani. V ta nameu naj bi služila tudi insinuacija, naperjena proti slovenskim in hrvatskim poslancem, češ, da si le-ti vedno prizadevajo, da bi pripravili Italijane istrske v .slabo luč". Naš odgovor nato insinuacijo bodi kratek. Poročevalec „Riforme" je menda hodil v .konservativno" šolo tržaško, ki sodi, ali pravo za pravo prikazuje stvari se stališča, da je vse .laž", kar zinejo naši poslanci o grehih svojih politiških in narodnih nasprotnikov. To je tista stara znana igra, na kojo opirajo tržaški „konservativci" svojo politiško ekzistencijo. Tako bi hoteli „prevenirati" tudi sedaj. To pot pojde seveda nekoliko težko, ktgti to pot imamo mi tako trdna tla pod nogami, da lahko zatrdimo: poročilo, priobčeno v .Naši Slogi" in v „Edinosti" o dogodkih v Poreču povodom vožnje .za zabavo" rečenega italijanskega generala je došlo od toli verodostojne strani, da moremo izjaviti že danes in z vso odločnostjo, davzlic vsem morebitnim „deme n ti j em" in .pojasnilom8 ne odstopimo niti jedne same pičice od tega, kar smo poročali. Kar se dostaje iusinuacije o zlohotnem po- ženje tako zelč, da sluje sedaj njegov sin za najbogatejšega vaščana v Mirnem. Pred gričem je stalo posestvo Krivčevo. Z Dolinom nista bila prijatelja, ljudje so celo govorili, da sovraži Dolin Krivca iz neznanega vzroka. Vendar je pustil Dolin, da Zorislava in Milan odhajata k njegovi hčeri, to pa deloma zaradi Mi-ričine zabave, deloma da bi se Marica izobrazila v tej družbi. Kajti Milan iu Zorislava sta bila Krivčeva otroka. Kakor omenjeno, Krivec je imel veliko posestvo. Ker se je že postaral, sklenil je oddati vse Milanu. Zato ga je poslal na kmetijsko šolo, od koder se je vrnil Milan že drugo leto, ne da bi dovršil šole. Ko sta se vrnila Milan in Zorislava domov, večerjala sta in po različnih pogovorih šla spat. Zorislava je hitro zaspala, toda drugače se je godilo Milanu. — Ta je premišljeval o današnjem dnevu, o svojih starih prijateljih, a vzrok, da ni zaspal, je bila največ lepa Marica. O tej jesnival z odprtimi očmi in vedno lepša se mu je zdela. Videl je, kako se priprosto vede, a vendar mu je bolj ugajala, kakor vse mestne gospodičine. Misel ua Milico mu ni dala spati. Srcć mu je vtiipalo, vse njegove Želje hitele so k njej.--Spoznal je, da je v njegovem srcu vzplamtela ljubezen do nekega bitja, spoznal je, da je našel v Milici svoj poosebljeni uzor. Še-le proti jutru ga je objel lahen spanec. (Dalje pride). stopanju naših poslancev nasproti italijanski gospodi, bilo bi še pripomniti: mar smo mi krivi, da so dogodki taki?! Ne naši poslanci, ampak italijanska gospoda se sama, se svojimi dejanji, spravlja v slabo luč. Mar naj bi morali naši poslanci le molčati tudi o takih kričečih dogodkih, v jedini uameu, da bi se laglje potajevali notoriski oduošaji v deželi; ali morda še bolje povedano : da ne bi prišla v nevarnost „r a i -son d' e t r e" lažikonservatizma tržaškega?! Iz brzojavke v „Rifornu" treba povdariti še dvojno: da se je res kričalo „V i v a T I tali au in daje bil generalu Mocenniju jako neljub ta dogodek. To smo zabeležili, ker hočemo uporabiti nižje doli. Sedaj pa se obrniroo k dostavku „Mattino-vemit" o gori navedeni dunajski brzojavki v rimski „Rifunni". „Mattino" pravi, da ima general Mocenni zahvaliti le svoje prijatelje, ki so ga bojko-tovali prav po — irski, hotč mu kazati istrski in tržaški svet skozi prizma svojih „sanj", da mora torej zahvaliti le te svoje prijatelje, kojim nedostaje najeleraentarnejega ozira dolžnega goatu, da je zašel v toli delikatno položenje. „Mattino* zaključuje Bvojo pripomnjo: .General si je gotovo mislil v svojem srcu: prijateljev — in še takih prijateljev — obvaruj me.....vsa sveta Trojica I" Tu jo imate zopet tisto staro igro. Nikjer je ni besedice graje in povdarjanja, da je tako počenjanje v navskrižju z dolžno u d a n o s t j o d o d r ž a v e, i n d a s e dotični k i , ki uprizarjajo take demonstracije, z rokavom dotikajokazenskega zakona. Ampak vrhunec graje „Mattinove" je ta: Netaktni ste in neprevidni ste!! Da, to je tista neiskrenost in breznačelnost, ki se vleče kakor rudeča niti po vsem delovanju in snovanju naše „konservativne" stranke. Avstrijce se kažejo, a nimajo poguma, da bi povedali resnico v obraz onim, ki se ne kažejo in se menda tudi ne čutijo Avstrijce! In še posebno v tem slučaju! „Mattino" ima pred očmi le italijanskega „gosta", in boli ga, da je ta „gost" po neprevidnosti „prijateljev* zašel v „delikatno položenje*. A mi menimo — kraj vsega spoštovanja do „ljubih gostov", in naj so isti prišli tudi iz Italije — da treba povdarjati v prvi vrsti, da taki dogodki škodijo ugledu in avtoriteti naše države! Dejanje samo na sebi treba obsojati, ne pa le morebitne neugodne posledice za tega ali onega. Brzojavka v „Riformi* pripoznava dvojno: da se je res kričalo „V i v a 11 a 1 i a !" in daje bilo generalu Mocenniju to neljubo. Ako je tako, potem ni misliti, da je vsklikal general sam, ampak misliti moramo, da so vsklikali njega spremljevalci — avstrijski podaniki! Kako se imenuje tako početje ? Tako početje treba obsojati še posebno, ker se je vršilo pred očmi tujega gosta. Lojalen podanik kaže svojo lojalnost ravno tedaj, ko ga opazujejo inozemci. In za lojalnostjo do svoje domovino prihaja še le spoštovanje do tujine. Proti temu najelementarnejemu pravilu so drzno grešili — ne v prvič in menda tudi ne v zadnjič — poreška gospoda. A mesto da bi „Mattino" spregovoril jasno besedo, ki bi bila primerna taki drznosti, pa je uprizoril svojo staro igro potajevanja: mesto da bi obsojal čin sam na sebi, pa obsoja le — neprevidnost in brez-t a k t n o s t uprizoriteljev istega. Takim polovičarstvom se še podpira drznost izvestnih krogov. Res čas bi bil, da bodi enkrat konec — tej stari igri! Politlike vesti. V TRSTU, dne 18. junija 189«. Delegacije. Avstrijska delegacija je razpravljala včeraj o proračunu za vojsko. Del. J a n d a je obžaloval, da v vojski veje narodu češkemu neprijazen duh. Trdil je, da je milenijska razstava dobila več podpore od strani državne uprave, nego pa narodopisna razstava v Pragi. Obžaloval je, da se vojna uprava upira uvedenju dveletnega službovanja v vojski. Tudi del. Thurnherr seje potegnil za dveletno službovauje. Tirolski poslanec S a 1 v a d o r i se je čudil pojmom, ki jih imajo častniki o „časti*. Od todi prihaja večina dvobojev. Mej drugim je rekel, da se je čudom začudil, ko je cul, da so v neki visoki zbornici razne osebe čestitale nekemu uglednemu možu, ki je malo minut popred težko ranil na glavi svojega nasprotnika. Tako naziranje o časti je govorniku neumljivo. Dandanes se ne more izustiti resnice, da ne bi prišli v nevarnost, da nas kdo pozove na dvoboj. Govornik je zahteval strogih naredeb, da se bode varoval ugled vojske in da se odpravijo prazni predsodki. V razpravo je posegnil tudi vojni minister Krieghammer. Gledč na narodne pritožbe je rekel minister, da ne more prav verjeti, da bi častniki v tolikem številu silili v češke polke le za to, da bi pritiskali na možtvo. Slučaje o grdem ravnanji z vojaki d A preiskati vestno. Dveletno službovanje je v Avstro-Ogerski nemogoče. Proti gradnji železnice Čez Predel nima ničesar vojna uprava, vendar pa mora v prvi vrsti zagovarjati Bohinjsko železnico Celovec - Gorica, ker bi bila le ta bolj oddaljena od meje, torej bolje zavarovana. Minister ne more privoliti, da bi se vojaki pošiljali na dopust ob žetvi, ker bi se s tem motilo vse vežbanje novincev. Korist od tega za kmetijstvo bila bi malenkostna. Razprava se je prekinila. K položaja Zastopniki narodov so se razkropili na vse štiri vetrove: jedni, da v krogu svojcev pozabijo na burne polemike in „stvarne popravke", na peticije, resolucije in nujne predloge, drugi zopet, da si v letoviščih in kopeljih pomirijo živce, razburjene vsled navskrižja med sirenskimi glasovi z ininisterskih foteljev in švi-ganjem biča v rokah volilcev. Jeden del gospodov zastopnikov — in zlobni jeziki trdć, da je to precejšen del — šli so morda v samoto, da v slutnji bližajočih se volitev premišljajo o minljivosti — državnozborskih mandatov. To jedno je gotovo: da je po zaključenju tega zasedanja le redek oni poslanec, ki je prišel na počitnice, zadovoljen se svojimi VBpehi v minolosti in gotov svoje parlamentarne bodočnosti. Marveč prošinja poslance in stranke mučna zavest, da se je naš parlament skrčil v senco samega sebe. Kdor je pazno zasledoval dogodke v sbornici poslancev pod konec zasedanja, uveril se je, da razjeda črv nezadovoljnosti vse stranke in vse klube. Celč v poljskem klubu — kjer je vladal dosedaj pravi despotizem — jela so se množiti znamenja upornosti. Istotako je očitno, da v češkem klubu ni več jedinstva v nazorih gledč taktike. I v tem klubu sti dve struji, ki se boriti za prvenstvo. Jedna hoče ostati zvesta svoji minolosti, torej vztrajati v opoziciji, dokler ne pride do temeljite premembe sistema; druga struja zatrja sicer tudi, da ne odstopi ni pičice od svojega programa in povdarja, da dosedanji sistem ni ugoden za narod češki; vendar pa omogočuje se svojo omahljivostjo, da se vzdržuje ta isti sistem. — O nemški levici ne govorimo — nje ni več. V zbornici poslancev se sicer še peha ta četa, močna nad 100 ljudij. Ali njih armada izven zbornice se že sedaj vojuje v drugih taborih. Kjer pa ni volilcev ni mandatov, in kjer ni mandatov, tudi poslancev ne more biti. Zavest o bližajočem se, ne baš častnem završenju svojega življenja, bega člone nemške levice tako, da je v njih klubu kar vse navskriž. Jedni bi hoteli rešiti svojo ekzistencijo s tem, da so zaupljivo naslanjajo v ministersko naročje, drugi bi hoteli poveriti svojo usodo opozicijonalnemu valovju. Od teh poslednjih so nekateri že dezertirali iz vojske nemške levice. Izven zbornice brez ugleda in obsovražljena, v zbornici obnemogla vsled nejedinosti — nemška levica je bila. Ni čudo, da člene te skupine že sedaj muči skrb, kje daje ladija, ki jih provede v novo bodočo zbornico. Kaj naj rečemo o Hohenwartovem klubu, ki je od nekdaj „zastopal" interese naroda slovenskega. Za usodo tega kluba se moramo zanimati se posebno, saj je njega vodja in načelnik zajedno tudi med najuplivnejimi parlamentarci in — slovenski poslanec. Priznati je sicer, da na videz ta klub najhladnokrvneje pričakuje bodočih dogodkov, da se torej čuti najtrdnejega Menimo pa, da to odgovarja bolj videzu, nego pa resnici; menimo, da se tudi ta skupina ne bode mogla vzdržati v bodoče. Politiško soglasje bi bilo morda med členi te skupine, ali vmes je n a r o d n o vprašanje. Nemški konservativci so Nemci, slovenski pa Slovenci. Svojih narodnih dolžnostg ne smejo zanemarjati ni nemški ni slovenski poslanci, ako nočejo priti ob veljavo. Do sedaj je še šlo, ker so bili Slovenci dobre duše, ki so se dali tolažiti z bodočnostjo. In resnica je le ta, da Ho-henwartov klub ni nikdar ničesar storil v prilog težnjam Slovencev. Le kadar že drugače ni bilo mogoče, ganil je g. grof ^ mazincem. Zagovorniki grofa Hohenwarta naštevajo sicer radi, da smo dosegli to ali ono, ali pa še raje: da se je preprečila ta ali ona nevarnost le po zaslugi načelnika Hohenwartovega kluba. Ali tem zagovornikom bi priporočili tudi vprašanje: Kaj in koliko bi bUi dosegli, da so bili naši hrvatski in slovenski poslanci združeni v svoj poseben in samostojen klub, da so ob vsakem vprašanju postopali odločno, samozavestno in solidarno ?\ Nam je jasen odgovor na to vprašanje in nikdo nam ne podere uverjenja, daje neredko grof Huhen\vart prijel za roko naših poslancev, ko se je ista morda hotela odločno dvigniti za slovensko stvar. Po takem lahko rečemo, da tudi v Hohenwartovem klubu ni soglasja v interesih. V vseh velikih klubih so torej odnošaji raa-rušeni. Ko so pa obnemogli veči klubi, potem je vsa opozicija manjih skupin za vlado le igrača. Le tako je razrešena uganjka, kako je mogel grof Baden> rešiti razna vprašanja, s kojimi so se zastonj ubijali njega predniki. In ker ni misliti na ojačenje parlamentarnih strank prav pod koneo zakonodajne dobe, sodimo, da to za vlado ugodno položenje bode trajalo do novih volitev. Kaj pride potem, o tem je teško soditi že sedaj, toliko pa je gotovo že sedaj, da se bode potem živahneje valovilo življenje v parlamentu avstrijskem. Baldissera se vrne v Italijo. Angencija „Štefani* javlja: Guberner Eritreje, general Baldissera vrne se v Italijo. To, kar sporoči on, odloči še - le, da - li se vrne v Afriko ali ne. Rimska „Riforma" se v sinočni svoji številki ne more načuditi temu sklepu, kajti — tako pravi — kar h krati je prestalo vojno stanje v Eritreji in vrhovni poveljnik vojske vrne se domov, dočim je večina ujetnikov še v rokah sovražnika in ko derviši na zapadu Eritreje izvestno le čakajo na ugoden trenotek, da napadejo italijansko naselbino. Kaj namernje Baratieri. Jeden izmed dopisnikov rimskega lista „Tribuna* objavlja v tem listu pogovor, ki ga je imel te dni z Baratierijem v Asmari. Glasom tega poročila je Baratieri bqe izjavil, da se on načelno ne daje izpraševati časnikarjem, torej da so izmišljeni vsi „pogovori" i njim, koje je objavil ta ali oni list. („Tribuna" pa ne pov<§, kako je to, da se je Baratieri navzlic svojemu „načelu" vendar le razgovarjal ž nje dopisnikom.) Ta dopis pravi, da se smatra Baratieri povsem nekrivega. On da zaradi tega ne misli odložiti niti svoje šarže kakor general (?), niti ne misli položiti svojega poslaniškega mandata. Ako mu dopustč, da stori to, kar smatra za najbolj umestno, potem hoče dokazati zbornici poslancev, da je povsem nekriv. — Morda je vrli dopisnik „Tribune" vse to le — sanjal? Različne vesti. Odbor političnega društva „Edinost" bode imel svojo sejo prihodnjo nedeljo ob 10. uri predp. v prostorih „Delniškega podpornega društva". Na to sejo vabljeui so vsi gg. odborniki in namestniki. t Anton Nadvčd. Minoli torek je umrl v Ljubljani znani glasbenik slovenski, gosp. Anton N e d v Ć d. Nebroj je slovenskih skladeb, ki so se toli omilile narodu, da jih prepevajo na vseh straneh. Sploh je vsa glasbena umetnost slovenska iz zadnjih 40 let tesno spojena z delovanjem mojstra N e d v č d a. „Narod" pravi v svojem nekrologu: „Anton Nedvčdovo ime ostane nepozabljeno v zgo-doviui glasbene umetnosti na Kranjskem sploh in v Slovencih posebe; porok je temu sad Nedvčd-ovega duha, njegova skladateljska dela, ki ga preživč. Slava ujegovemu, naui vsem dragemu spominu !" Anton Nedvčd je bil v 69. letu svoje dobe. 0 imenovanju monsignora Šterka škofom tr-žaško-koperskim. Dunajska poročila potrjajo naše domnevanje, da se je bil hud in trdovraten boj o tem imenovanju. Slednjič da se je ininisterski predsednik grof Badeni odločno potegnil za mons. Šterka — baje rekši, da noče, da bi se Slovani ogorčali se bolj; ker so z Badeuijem potegnili tudi ostali ministri, podlegli so slednjič Slovencem neprijazni uplivi. Ubogi „zatiranci* 1 Tukajšnja sinočna „Sera" objavila je iz Rima to-le tendencijozno brzojavko: „Corriere di Napoli* poroča iz Trsta različne vesti, iz katerih je razvideti neprijetni utis, ki ga je napravilo v vašem mestu (t j. v Trstu) imenovanje msgr. Šterka škofom tržaškim, ker je — Slovan (1) Tu v Rimu razpravljajo na podlagi te vesti patrijotiške misli, jedro katerih je to, da Vatikan zistematiško zatira italijanski živelj. (1!) * Ubogi zatiranci! Žal, da niso sporočili iz Trsta Neapeljskemu listu tudi dejstvo, da hote tu pri nas po vsej sili vladati katoliško cerkev — Židje 1 „Gioventu slovena*. Pod tem za tržaško občinstvo vsikdar pikantnim naslovom pisal je „Mattino* v svoji številki od minole nedelje: „Posnemamo iz celjskega lista „Deutsche W a c h t*, da so povodom nekega izleta gojenke ljudske šole slovenske, pod vodstvo nun in menda nekoliko razgrete vsled zavžite pijače, jele vsklikati očevidno priučeno jim geslo i Mi Slovenci smo svetniki, Nemci pa so biki I" Zabeleživši to grozno pripovedko vsklika .Mattino": „E proprio edificante ! — To je res gorostasno lepo". Mi pa res ne vemo v tem hipu, da-li je v „Mattinu* kolosalneja zlobnost ali pa — neumnost. Menda sti spojeni obe ti lastnosti. Kajti zloben in zajedno neumen mora biti oni, ki hlinje-nim moralnim ogorčenjem pogreva take bedastoče, ki nosijo že na čelu znak neresničnosti. Kaj je „Mattinu* do tega, da je „Deutsche Wacht* list, kojega ne smatrajo resnim niti njega najtesueji prijatelji ? 1 „Mattinu* je dobrodošel tudi sleherni nemški „hansvvuršt'', da mu le prinese kol, kojim more mahniti po Slovencih. Že po sebi je neverjetno, da bi nežue deklice vsklikale kaj tacega, in še neverjetneje je, da bi se to godilo po navodilu šolskih sester. Miruo vestjo moremo torej zapisati trditev, da je zlagano vse skup in da se je celjskemu tevtonskemu lažtijivcu pridružil še „Mattino". Pur nobile fratru m. Sicer pa bi svetovali „Mattinu* — ako se že hoče zgražati na vzgoji otrok —, da naj se nikar ne trudi toliko z dolgo potjo v Celje, ampak tja k sv. Jakobu naj poskoči — do „Piazzette" se lahko pelje s tramvajem — in tam bode videl, kako tržaški pouliški paglavci napadajo nedolžne otročiče iz Ciril-Metodove sole, a ne samo z vskliki, ampak tudi kamenjem. Čemu iskati po daljnjem Celju povodov za moralno zgražanje, ko jih imamo toliko v najbližji bližini ? 1 Pred tržaškim pragom pometaj, prijatelj „Mattino" 1 Saj bi se dalo marsikaj povedati tudi o „Gioventftitaliana !" Sicer ti porečemo mi, da je res „edificante*, kako vzgajaš ti to zaslepljeno ljudstvo tržaško 1 italijanski general Mocenni v Poreču. Z ozi-rom na današnji članek o najnovejših demonstracijah v Poreču treba reči tu še par besed. V članku samem nismo hoteli oporekati trditvi „Mattiuovi" — da je bila namreč italijauskemu generalu jako neljuba ona demonstracija —, ker smo hoteli ožigosati ta list na podlagi njegovih lastnih izpovedeb. Zato pa treba tu še nekoliko popolniti, oziroma pokazati v pravi luči hvaljeno obzirnost in takt rečenega italijanskega generala. Naša povsem zanesljiva poročila iz Poreča pravijo namreč, da na generalu Mocenniju ni bilo zapaziti prav nikake zadrege vsled one demonstracije, marveč da se mu je vesela duša uprav zrcalila na veselem licu. Morda nikdar še — tako pravi poročilo — ni bil general Mocenni tako srečen in zadovoljen, nego onega dne v Poreču. Toliko smo morali še povedati resnici na Jjubo in pa v pomirjenje sladke gospode italijanske, ki se je morda že bala, da je italijanski general res obsojal njih italijansko demonstracijo. Sicer pa jih je moglo o nasprotnem prepričati že dejstvo, da je general — vzlic vsemu „delikatuemu polo-ženju", v koje ga je baje spravila večkrat omenjena demonstracija, vendar veselo jel, pil in držal govorancije na slastuem obedu v hiši barona — pardon: markiza Pollesinija! O, ta laška obzirnost do Avstrije I Pevsko društvo „Velesila* v Škednju priredi dnč 26. julija 1.1. društveno veselico, blagovoljnim sodelovanjem domačega tambnraškega zbora. Tem povodom nastopi prvikrat mešani zbor društva „Velesile*. Vspored tej veselici objavimo pravočasno. Dodatek k poročilu o občnem zboru „Tri. Sokola*. V poslednjem poročilu o občnem zboru našega telovadnega društva, objavljenem v našem listu, izostalo je po neljubi pomoti ime odbornikom izvoljenega brata Josipa Š t o k e. Laika nestrpnost. Pišejo nam : Pred dnevi bil sem na tukajšnjem magistratu, zahtevajoči neka pisma, poslana mi od neke občine v Istri.V ta namen legitimoval sem se z dopisnico, s katero sem bil obveščen, da uaj dvignem dotična pisma. Ker je pa dopisnica bila pisana hrvatski, in jo dotični uradnik ni razumel, moral sem mu raztolmačiti nje vsebino, ter je poten zarežal name : „Cosa, un podestžt uon sa scrivere italiano ? Questa e una vera porcheria!" Jaz, kakor miroljuben človek, nisem hotel prepirati se z nestrpnežem ter pogoltnil sem psovko mesto dotičnega župana in se oddaljil — žolčem v srcu. Iz Zazida nam pišejo dne 14. junija: Dvakratna huda toča, spojena s trajno povodnjijo je lanskega leta v Propečah, Zazidu in Zanigradu povsem uničila vse pridelke na zemlji in na trti, tako, da so ljudje, popolnoma oropani vsakega, najmanjšega pridelka, v obupnem strahu zrli v bodočnost. V strahu so pričakovali nastopajoče krute zimske dobe. Res huda šiba je zadela ubogo ljudstvo. Pa, hvala Rogu, nemila usoda 09imašenih prebivalcev je našla dobrodejnega odmeva v milosrčnih ljudeh. Ljudje iz bližnjih krajev, na Krasu, po Bregu in v Istri, so pripomagali ubogemu ljudstvu omenjenih vasij z raznimi milodari, za kar so jim izreka iskrena zahvala v imenu obdarovancev. Posebno pa je si. c. kr. vlada z denarno podporo izdatno olajšala nevoljnikom bedni stan, zato so tudi prebivalci omenjenih vasij iz srca hvaležni visokemu c. k. ministerstvu za notranje stvari, državnemu zboru na Dunaju in drugim lokalnim oblastim. Ob tej priliki pokazal je tudi veleč. gosp. V. Spinčid, drž. in dež. poslanec, rodoljubno svoje Brce, kajti s krepko besedo potegnil se je v drž. zboru za Uudi, oškodovane po toči in povodnji v Dekanski in Buzetski županiji Temu gospodu, ka-kar vsem, ki so kaj pripomogli nesrečnim prebivalcem gori omenjenih vasij, naj povrne mili Bože tisočkrat. Le dež. odbor v Poreču n i j e m a 1 n i k a-i kega obzira na prošnje prebivalcev iz Podpeč I in Zazida ter je kratko odklonil vsako podporo, dasi sta krajna občina in deželui odbor v prvi vrsti dolžna, da se zanimata za ponesrečene deželane svoje. (Opomnja uredništva. To postopanje deželnega odbora naj si zapomni naše ljudstvo po Istri! Zlasti pa naj izvestui gospodje v okraju podgraj-skem opravičijo pred Bogom in svojo vestjo, kako morejo radi malenkostnih osebnih zadevic iti na roko gospodi, ki niti v dnevih nesreče, v dnevih skrajne bede našega ljudstva ne morejo pozabiti, da so — Italijani.) Iz Aleksandrije. Včeraj dospelo je Lloydovim parnikom „Cleopatra* 121 potnikov iz Aleksandrije v Trst. Zdravniško pregledovanje potnikov pokazalo je, da so vsi zdravi. Vsled tega dovolili so toliko potnikom, kolikor parniku svobodno gibanje. Na tem parniku je dospela tudi egipčanska princezinja Narli Hanera s6 spremstvom. Princezi-nja se je odpeljala zvečer po železnici v Budimpešto. — Milenijske krone. Finančno ministerstvo objavlja, da je ogerska vlada povodom milenija dala nakovati jeden milijon „milenijskih kron" in da je te posebue krone že stavila v splošni promet. Te krone so kovane tako-le: Na jedni strani je oprsna podoba cesarjeva s krono in plaščem sv. Štefana. Okolu podobe stoji napis: „Az czerčves Magyarorszilg emldkčro 1896" (Naši čč. čitatelji naj nam blagovoljno oprostć, ako jim ne raztol-mačimo pomena teh besed, kajti — ne poznamo ga. Stalo nas je že dovolj truda, da smo jih točno prepisali. Odkritosrčno moramo priznati, da Be nismo še popeli do visoke — izposojene kulture mad-jarskega globusa.) Na isti strani je še napis „1 Korona". Na drugi strani je vpodobljen vodja Arpad na konju. Obdaja ga skupina, ki simbolizuje pri- svojitev — (slovanske) zemlje. Te „milenijske krone" imajo v javnem prometu isto veljavo, kakor druge krone. „Napoleon I • — je zopet oiivel! Minoli torek zvečer so stražarji v Karlovcu opazili človeka, ki je vzbudil njih posebno pozornost. Ustavili so ga in vprašali, kdo in od kodi je. Mož je odgovoril ponosno : „Jaz sem Napoleon I. Star sem 65 let. Silom so me zadržavali v Stanjevcu (V norišnici. Op. Ur.), ker so hoteli preprečiti, da stopim na čelo svoji vojski 60.000 mož, ki me pričakuje med Varadinoni, Čakovcem in Kanižo".--Umevno je, da so nbozega, oživelega „Napoleona I." spravili v — norišnico. Nenadna smrt. Bivšega livarja Antona Sa-derja, stanujočega v hiši št. 2 ulica Colombo, obšla je sinoč nenadoma slabost. Legel je v posteljo. Domačini so pozvali zdravnika z zdravniške postaje, toda ko je prihitel isti, bil je mož že mrtev. ' Zadela ga je k&p na srcu. | Zaradi detomorstva. Včeraj dospela je na Lloyilovini parniku „Cleopatra" služabnica Marija L., pristojna v Rifenberg, iz Aleksandrije v Trst. Tamošnji avstrijski konzul odposlal jo je okrožnemu sodišču v Gorici, ker je dekle na sumu, da je skrivaj porodilo in umorilo otroka. Strašen potres na Japonskem. Iz Tokohame javljajo dnč 17. t. m.: Po severnih pokrajinah Japonske bilo je včeraj občutiti strašen, brezkoučen potres. Tekom 20 ur pojavilo se je 126 močnih sunkov. Mesto Kamajšin je razdejano popolnoma. Pogiuoio je preko 1000 oseb. O potresu lil je dež, kakor da je utrgal oblak. Poplava napravila je neizmerno škode. Obsojen na 187 let je&e! Iz Madrida poročajo : Kraljica-regentinja je te dni pomilostila roparja Kamona Diaz Jltneneza, ki je sedel že 18 let v Madridski ječi. Diaz sme biti kraljici na tej milosti hvaležen, kajti, ako ga kraljica ne bi bila pomilostila, imel bi Diaz sedeti še celih 169 let v ječi — ako bi namreč še toliko časa živel. Pomisliti je namreč treba, da so tega roparja radi raznih zločinov obsodila sodišča v Madridu, Alba-ceti, Šivilji in Granadi ukupno na 187 let ječe. Diaz bi moral torej iz ječe v ječo — do snu ti. Bog — in Angleži. Neki list v Pretčrji (trans-vaalska republika, južna Afrika), objavil je te dni ta - le dvogovor v zasmehovanje ponosnih Angležev. Anglež in domačin (boer) sestala sta se na ulici in Anglež pričel je jako pretirano hvaliti mogočnost Angleške. Zaključil je z besedami: „Znajte, dragi moj, da je angleško cesarstvo tako širno, da v njem nikdar solnce ne zaide!" — Domačin odrezal se mu je tako-le: „Verujem drage volje! Bog dobro pozna hudobnost Angležev in zatorej si je mislil, da jih ne sme pustiti niti jeden sam trenotek v temi, kajti utegnili bi mu uganjati kdo zna kaj !• Loterijske itevilke, izžrebane dne 17. t. m.: Brno 41, 55, 14, 12, 5. Narodno-gopodarske stvari. Južuo štajerska hranilnica v Celju obelodanila je svoj račuuski sklep za svoje VII. poslovno leto 1896. Iz tega posnemamo na kratko: Računski sklep za leto 1895. obsega prav povoljno stanje v vseh točkah hranilničnega poslovanja. Skupnega denarnega prometa bilo je 1,949.445 gld. 49»/« nč. (986.093 gld. 15«/« nč. prejemkov in 963.352 gld. 34 nč. izdatkov, odbivši gotovino, ki je znašala dnč 31. decembra 1895. 22.740 gld. 81 # nč.) Hranilne vloge narasle so omenjenega leta za 162.937 gld. 20 nč., ter so znašale koncem decembra 1895. letu 1,497.949 gld. 54l/2 nč. Ta denar imelo je vloženih 2598 strank v različnih zneskih od izpod 100 do preko 10.000 gld. Povprečno prišlo je torej na vsako stranko 576 gld. 60 no. vloženega denarja. Razposojenega denarja imel je ta zavod koncem 1895. leta 1,233.799 gld. 37 nč. Čistega dobička bilo je omenjega leta 8.333 gld. 98 nč., stanje glavne rezerve dnč 31. decembra 1895. pa je bilo 36.089 gld. 55 nč., dočira je glavni rezervni zaklad koncem leta 1894, iznažal 27.755 gld. 57 nč. Leta 1895. torej narasla je glavna rezerva na 2-41% vseh hranilnih ulog. Je-li vse „prastarim"? (Dalje) Primer nedovrsnika: .Budu razmovljaty*, (velikoruski 6yay pasrosapiiBaTi,); dovršnika: Jak p i d u, ja podyvljusja, (velikor. Kor,na noi#y, n0CM0Tp»; no : jak pidA, budu dyvytficja (aibhtlca), kadar pojdem, bodem gledal. V stavku, ki ga privaja o. Stanislav, je zaime »kotoruju* in „onyu n e malorusko, v svojej celoti pa ta stavek ni ne maloruski, niti velikoruski, nego on je poln absurd. V staroslavjanscini in staro ruščini ima sedanja oblika dovr snega glagola vselej pomen bodočnika. Sicer se je bodoči čas izražal šče pomočjo glagolov »jati, hoteti, učeti, početi", no ti glagoli so dajali stavku izvestno koloracijo. Izgubivši silo kolori-zovati smisel, izgubili so se sami kakor pomoini glagoli in , imeti" je ostalo le v maloruščini kakor fakultativni pomožnik, jednako „hodu* v srbohrvaščini. Peri j oda, ko bi dovršnik imel drugo značenje, v d rev njej literaturi n i b i 1 o. V Nestorji, v legendi o sv. Andreji, čitamo: ,Na sih gorah v o z s i j a j e t blagodati, božja* ; ali, v .Mščeniji Oljgi': .Idete iz danju domovi, a ja vozvraščusja, p o h o ž j u ješče. Az utro pošlju po vy". Ali primer o .Slova o polku Jgoijevč* (Jaroslava plače): „Polečjii (poletim) zegziceju po Dunajevi; omočjil (omočim, obmaknem) bebrjan rukov Kajalč recfi (reki); u trn (uterem, obrišem) knjazju krovarija jego rany na žestocem jego tel6M. In tako v v s e h pametnikib. Miklošič govori, da nepravilno rabo dovršnika v Slovencih treba je pripisati nemškemu vplivu (gl. si. Šumana). Toisto govori gosp. La-murskij, no o. Stanislav ga zavrača nekaterimi citati iz „starih bukev', katere citate je, kakor govori, vzel iz sintakse Miklošiča. .Tako, uuaj, l'rrtgo, i'ošto, llrno, Ijvuv, Tropavo, Kuko Klikni Zagreb Arml, llielirz, Gubiotiz, Oradeo, bibinj, InoinoHt Celovee, Ljubljana, Ijin", Olomuc, Huiuliuiiberg, Sauz in Soinograd, — liruz troflicov Kupnja in prodaja vrednotitij, div iz, kakor tudi vrjovAonjo kuponov firoti odbitku l°/0f, provi/.ijo. Inkaso vseh vrst pod iiajuraeHtiiejftiiiii pogoji. V r e d u .j »i i. na jainČBvue listine pogoji po au^ ivoru, Krodit na dokumente v Londcmu Parizu, lilnčujo nakaznico narodno banko itnlijunuke v italijnnskili frankih, uli pu po dnevnem cursu. Trst, 2. febn.ra 1896. ■HHMHHHHnaiHnnmii Lastnik politično ilništvo*„Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni nrednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.