Marta Gregorčič
John Holloway: teorija revolucije zdaj
Tokratni blok gradijo prispevki enega najboj citiranih, prevajanih in vabljenih
teoretikov revolucije v zadnjih letih. Spreminjajmo svet brez boja za oblast: pomen
revolucije danes (ČKZ, @Politikon, 2004) je temeljno delo Johna Hollowaya,
diplomiranega pravnika in doktorja političnih ved iz Edinburga. Od leta 1993
se na institutu za družbene vede in humanistiko na Benemérita Universidad
Autónoma de Puebla v Mehiki ukvarja z raziskovanjem ter poučevanjem
podiplomskih študentov. Kot temeljit poznavalec Marxa in vsega, kar je marksizem
postal (glej njegove prispevke v reviji Common Sense), je obravnaval postfordistično
državo, to pa ga je peljalo precej daleč od ortodoksnega marksizma in njegovega
fetišiziranja boja za oblast, avantgardistične Partije in instrumentalnega razumevanja
države, ki je revolucije prejšnjega stoletja podvrglo birokratskemu totalitarizmu.
Hollowayevo delo je le eno od množice teoretskih refleksij in kritičnih analiz,
ki nastajajo v zadnjih letih in so prekinile kontinuum teoretskega vakuuma o
kapitalizmu, alternativah in gibanjih, ki je gospodoval predvsem v osemdesetih
in devetdesetih letih. Če izpostavimo nekatere temeljne značilnosti njegovega
ustvarjanja, so to zagotovo ponovna teoretizacija revolucije, ponovna oživitev
negativne dialektike, procesa fetišizacije, temeljita diskusija emancipatoričnih
perspektiv ter možnosti za prenovo družbe, skupnosti, komunalnosti. Kljub
teoretizaciji alternativnih praks gibanj v Latinski Ameriki in Evropi njegovo delo
ostaja teoretsko delo, le redki prepoznavajo možnost rabe v gibanjih, lokalnih
skupnostih. Holloway pa vztraja v nenehnem dialogu in gibanju z gibanji. V	t
zadnjih letih je pomembno prispeval k razpravam Evropskega in Svetovnega	|
Socialnega Foruma, svoje delo je predstavljal v Evropi in Latinski Ameriki.	:|
Avtor je bil deležen vrste polemik in konfrontacij, ki bi jih lahko razločili v tiste, "5,
ki so izjemno konstruktivne za teorijo boja in revolucije, ter tiste, ki so se na vse	f
načine trudile ustaviti in sprevreči diskusijo o revoluciji, o boju v-proti-in-onkraj	°
kapitalizma, kot ga sugerira Holloway, ter kritično teoretsko polje vrniti nazaj v	t
brezizhodno analizo nacionalne države, reformizma in reakcionizma. Prav v ta	«
2
namen je Holloway napisal nov predgovor k drugi izdaji knjige. Ponudil pa nam je še kritiko Imperija in Multitud, Hardta in Negrija, ter razloge za ponoven študij negativne dialektike. Beremo lahko tudi njegove prispevke k revoluciji in kritiki kapitalizma, ki jih je predstavil na ESF. Vsekakor imamo pred sabo še en družboslovni izziv. Prevod Hollowayeve knjige v slovenskem družboslovju ni pustil večje odmevnosti, zato se nadejamo, da bomo s prevodi nekaterih njegovih preteklih in najnovejših del vzpodbudili diskusijo o revoluciji tudi v domačem prostoru.