novi naroči se tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - .trt. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy Ob jadransko - jonskem vrhu se je v Trstu srečal s slovenskim ministrom Ruplom Berlusconi je obljubil poseg v korist slovenskih ustanov Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v torek 29. oktobra v Trstu obljubil, da bo osebno posredoval za pozitivno rešitev problema financiranja kulturnih in drugih dejavnosti slovenske manjšine v Fur-laniji-Juljiski krajini. “Naredil bom vse kar je mogoče za rešitev proble-nta”, je zagotovil. Kot smo že zadnjič pisali je namreč vlada v svojem finančnem zakonu za leto 2003 krepko oklestila finančne dotacije za slovensko manjšino. V bistvu jih je razpolovila, saj predvideva znižanje finančnih prispevkov od Predvidenih 10 milijard lir na 2,5 milijona evrov. Taka odločitev pa bi dejansko spravila na kolena manjšinsko organiziranost. Na zelo kočljivo vprašanje je italijanskega pre-merja v torek 29. oktobra v Trstu opozoril slovenski zunanji minister Dimitrij Bupel, ki se je ob vrhu dr-žav članic jadransko-jon-ske pobude srečal z Berlusconijem. Da bo italijanski predsednik vlade vzel v predeš slovensko vprašanje je v pogovoru z novinarji Potrdil tudi njegov tisko-vni predstavnik poslanec Paolo Bonaiuti. Se pred bilateralnim Srečanjem z Berlusconi- Minoranze e Rai, si applichi la 482 “A quasi tre anni dall’approvazione della legge 482/1999 la possibilità per la comunità slovena, friulana e germanofona della nostra regione di poter fruire di trasmissioni radiofoniche e televisive nella propria lingua rimane immutata, cioè assoluta-mente sotto lo standard europeo e in totale contraddizione con la “Carta europea delle lingue regionali e minoritarie” sottoscritta dal nostro stato. In particolare se il servizio radiofonico in lingua slovena appare dignitoso, rimane scandaloso che dalla ricezione di quello televisivo sia esclusa l’assoluta maggioranza della comunità slovenofona. Per quanto riguarda il servizio radiofonico e televisivo in lingua friulana, oltre ad apprezzabili ma e-pisodici programmi desti- nati ai bambini, nulla-si è mosso per assicurare una seria programmazione radiotelevisiva per u-na comunità di alcune centinaia di migliaia di parlanti.” segue a pagina 2 jem se je minister Rupel v prostorih slovenskega konzulata v Trstu srečal s slovenskim predstavništvom. V ospredju pogovorov pa je bilo napovedano krčenje finančnih sredstev, ki je v nasprotju tudi z vsebino zaščitnega zakona. V teh dneh sta predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor posegla tudi pri ministru za dežeelna vprašanja Enricu La Loggi in ministru za odnose s parlamentom Carlu Giova- nardiju. V svojem pismu sta Pahor in Pavšič poudarila, da bi znižanje finančnih sredstev pomenilo bankrot marsikatere kulturne, vzgojne in izobraževalne ustanove slovenske manjšine. Predsednika sta opozorila, da je bil nivo drža- vnih prispevkov, že itak nizek v primerjavi s finančnimi dotacijami izpred deset ali več let. Pri tem ne gre zanemariti niti kroničnih zamud in posledične potrebe po bančnih posojilih, ki še dodatno bremenijo slovenske organizacije in ustanove. Več kot 50-odstotno krčenje finančnih sredstev bi predstavljalo pravo nasprotje s politiko Evropske zveze, ki konkretno podpira ohranjanje in razvoj manjšinskih jezikov in manj razširjenih kultur. Pahor in Pavšič, ki sta ocenila predlagano krčenje sredstev kot napad na osnovne temelje slovenske narodne skupnosti v Italiji sta tudi podčrtala, da bi taka izbira negativno vplivala na odnose ob meji prav v trenutku širitve Evropske zveze na Slovenijo in druge države. Predsednika krovnih organizacij sta postavila zahtevo, da se slovenski narodni skupnosti v Italiji potrdi za leto 2003 neokrnjena postavka 10 milijard lir, kot to predvideva zaščitni zakon 38/01. To vprašanje bo v središču pozornosti tudi v naslednjih dneh, ko bo med drugim tudi prišlo do srečanja med predstavniki SKGZ in SSO z ministrom za odnose s parlamentom Carlom Giovanardijem. Vence tudi pred spomenike padlim ..B UM ) VlOSfAUSlO?- TIE ROČ IVA /Z.-i-IRA Spominske svečanosti pred spomeniki padlim ob dnevu mrtvih bodo v Benečiji in Reziji danes četrtek 31. oktobra. Prireja jih Generalni konzulat Republike Slovenije s sodelovanjem predstavnikov slovenskih obmejnih občin. Na njih vsako leto sodelujejo tudi predstavniki Zveze borcev, z italijanske strani pa Z-druženje Anpi. Kot vsako leto bosta tudi tokrat dve delegaciji polagali vence na beneškem območju. Najprej se bosta obe s pevskima zboroma ustavli na pokopališču v Landarju, kjer je pokopan msgr. Pasquale Gujon, nato prav tako obe ob grobu Izidorja Predana na Lesah. Od tu bosta nadaljevali vsaka svojo pot. Prva delegacija bo ob 9. uri v Topolovem, ob 10. v Sentlenartu, ob 11. uri v Oborči, ob 12. uri v Čedadu, kjer bo osrednja slovesnost. Druga delegacija bo z Les šla k Stoblanku, kjer bo položila venec ob 9. uri, ob 10. uri se bo svečanost ponovila v Gorenjem Tarbiju, ob 11.30 pa pri Svetem Pavlu pri Černetičih. Opoldne, kot rečeno, bo osrednja slovesnost na trgu Rezistence v Čedadu, kjer bo govoril posla- nec državnega zbora Dori-jan Maršič. Popoldne bo prva delegacija nadaljevala svojo pot proti Ceneboli, kjer bo ob 13.30 in nato v Osojane v Rezijo, kjer bo ob 16.30. Druga delegacija bo iz Čedada šla v vas Matajur, kjer bosklenila svojo pot. Pias- si. 42 (1127) Čedad, četrtek, 31. oktobra 2002 Quella bandiera che sventola La polemica suscitata dall’incauta presa di posizione del sindaco di Taipana Elio Berrà sulla bandiera i-taliana mi offre lo spunto per una riflessione che ho in animo da molto tempo pur rendendomi conto di muovermi su un terreno minato. La prima osservazione che in un certo senso mi accomuna a Berrà è che anch’io sono rimasta perplessa quando ho visto le prime bandiere (per la verità non moltissime) piantate nei giardini e negli orti delle case. Forse proprio perché attribuisco a questo simbolo dello Stato italiano un valore alto l’ho sempre considerato uno sminuire il suo significato di rappresentanza dei cittadini e delle istituzioni che va espressa in modo formale. In nome di quel vessillo, e le ricorrenze che celebriamo in questi giorni ce lo ricordano, si sono sacrificate centinaia di migliaia di vite umane. Pensavo che questa noncuranza non fosse nemmeno consentita per scoprire invece che, in un paese come il nostro dove si regola tutto, non esistono norme sull’uso della bandiera, nemmeno per scoraggiarne l’esibizione più banale, sguaiata o provocatoria. La seconda osservazione si riferisce alla nascita stessa della bandiera che inizialmente, come altri tipi di insegne, fu usata per poter osservare meglio da lontano il movimento delle truppe. E a questo proposito va riconosciuto che la bandiera italiana ha visto esempi di dedizione ed eroismo estremi. Ha accompagnato i nostri e-serciti quando hanno difeso la patria, ma non possiamo dire che questo sia stato il caso della Libia, della Grecia, dell’Albania, della Jugoslavia, dell’Unione sovietica... (jn) segue a pagina 4 Prato di Resia, Pieve di S. Maria Assunta Giovedì 31 ottobre, ore 20.30 Presentazione del libro e del CD LYTRATE che il coro Monte Canin ha pubblicato in occasione del trentennale di attività Četrtek, 31. oktobra 2002 La gara di tiro a segno in-terforze fra rappresentanze delle forze di polizia italiane, slovene e carinziane, promossa dal 1992 con crescente successo dal personale delle locali forze di polizia, è giunta al suo 10° appuntamento. Con tale manifestazione si è inteso confermare l’amicizia e la collaborazione che negli anni, anche al di fuori dell’ufficialità, ha visto aumentare i rapporti fra le forze dell’ordine che operano a cavallo del confine, collabo-razione necessaria quella fra le polizie italiane, slovene e austriache, anche per fronteggiare il comune problema dell’immigrazione illegale. Presso il Poligono di tiro nazionale di Cividale, uno fra i più vecchi in Italia, rico-nosciuto già dal lontano 1889, hanno gareggiato con carabina cal. 22 a 50 metri, le rappresentative della Polizia di Stato, Carabinieri, Guardia di Finanza, Polizia Penitenziaria e Polizia muni- Le forze di Polizia a segno cipale italiane, della Gendarmeria, Dogana e Polizia austriache, della Polizia e Dogana slovene, per un totale di 80 tiratori rappresentati dai rispettivi dirigenti, fra i quali il questore sloveno Ceferin, il prefetto sloveno Likar, il questore austriaco Dalmatiner, i comandanti regionali carinziani della Gendarmeria Londer e Dogane Madritsch, il questore vicario di Udine Giuliano ed altri. Al 1° posto si è classificata la squadra della Polizia municipale, al 2° la Polizia penitenziaria, al 3° la Polizia di Caporetto (Slovenia), al 4° la Polizia di Stato, al 5° la Guardia di finanza ed a seguire le altre. Nell’individuale si è im- posto il dirigente della polizia di Nova Gorica Aleksander Vončina, seguito dall’agente della Polizia penitenziaria Omelia Vailini, dall’agente della Polizia municipale Chiara Del Bianco, dal brigadiere della Guardia di finanza Mario Rigato e dall’ass. della Polizia di Stato Giuseppe Liberale. Tiziano Chiarandini Pismo iz Kima Stojan SpetiC Priznam. V “prvi republiki” je bil pojav “pianistov”, se pravi članov parlamenta, ki so glasovali z obema rokama, tudi za odsotne kolege, v glavnem neznan, vsekakor zanemarljiv. Ko sem prvič prestopil prag avle senata, so nam funkcionarji pokazali medeninaste reže na klopeh, ki so sluzile za glasovanja. Smeje so nam pojasnili, da je sistemu ime “asino”, pa ne zato, ker bi bili senatorji osli. Le zapomniti si je bilo treba, da prvi gumb v reCi pomeni “astenuto” (vzdržan), torej A, drugi je bil “si” (da) in tretji “no” (ne). Skratka, “a-si-no”. Ne moreS se zmotiti. Ce glasuješ javno, se na panoju prižigajo zelene, rdeCe in bele lučke, Ce je glasovanje tajno, ali gre zgolj za preverjanje prisotnosti, pa se prižigajo rumeno-oranžne luci. Rezultat pokaže predsedniku računalniški ekran, ki ga ima na mizi. Vendar, v mojih Časih, so bile skrbi drugačne. Craxi je grmel proti tajnemu glasovanju, v katerem so se pogostoma skrivali ostrostrelci. Ti so skrbeli, da niso italijanske vlade v povprečju trajale dlje kot leto dni, včasih še manj. Z drastično omejitvijo tajnih glasovanj samo na primere, ko gre za ustavne pravice, so si vlade pridobile nekaj veC stabilnosti. Sledila je kampanja proti preferencam in konCno proti propor-Cnemu sistemu. Vsakokrat je javnost upala, da so to bližnjice k temeljitim spremembam sistema, ki ga je bila Italija tako potrebna, re-zulttati pa so sedaj na dlani: ljudje odločajo Čedalje manj, takorekoC niC. Vrnimo se k “pianistom”, pojavu druge republike. Uninominalni večinski sistem je zmanjšal težo strank in parlamentarnih skupin, saj je poslanec izvoljen v koaliciji in torej nikomur ne odgovarja. Kje so Casi, ko smo komunistični parlamentarci vsak ponedeljek skrbno prebirali “Unita”’ in še posebej rubriko “opozorila parlamentarcem”, kjer je pisalo, da je prisotnost na sejah tega in tega dne obvezna. Ce je bilo opozorilo napisano v navadnih Črkah, je pomenilo, da zadostuje prisotnost na glavnih glasovanjih. Ce so bile Crke mastne, velike začetnice, celo podčrtane, je pomenilo, da smo morali biti prisotni na glasovanjih, Četudi bi nas dajala pljuCni-ca. Zadnji primer take discipline je dala komunistična poslanka, ki so jo pripeljali iz bolnišnice z rešilcem in cevkami kisila v nosu, da je lahko glasovala za Prodijevo vlado, a jo je Bertinotti kljub temu zrušil. Pojav pianistov sem s tribune za Časnikarje opazoval med desničarskim filibusteringom proti našemu zaščitnemu zakonu. Najbolj se je drla “Crna vdova” Enza Tortore, ki je predsednika nenehno opozarjala, Ce je na levici kdo pritisnil dva gumba, sama pa jih je pritiskala tudi štiri. Na volilne reže je strateško postavljala Časopise, pred njo pa se je šopiril TržaCan Camber, da je za njegovim hrbtom lahko igrala pravi klavirski koncert. V tekoči zakonodajni dobi je znan primer tržaškega posodobljenega fašista Roberta Menie, ki je “glasoval” v zbornici in istočasno sedel v tržaškem opernem gledališču. Pojav je, kot bi rekli z modernim izrazom, bipartisan. Pregrešil se je tudi Miloš Budin, pa se je takoj opravičil. Ne razumem pa, zakaj je kar z dvema glasovoma podprl večino med preverjanjem sklepčnosti za Ciramijev zakon. Razglašena nota za klavirskega začetnika. Ljubljana na vrhu za vstop v EU “Evropska unija je dosegla zgodovinski dogovor.” Takšne in podobne naslove smo prebrali v slovenskem Časopisju ob zelo pomembni odločitvi voditeljev Evropske unije, ki so na vrhu v Bruslju podprli vstop desetih kandidatk, med drugim tudi Slovenije, v EU. Pogajanja s kandidatkami bodo konCana na vrhu v Koebenhavnu sredi decembra, pristopne pogodbe pa podpisane aprila prihodnje leto. Čeprav konkretnega datuma vstopa v EU - Ce bi se slučajno zapletlo pri procesu ratifikacij pogodb - ne omenjajo, pa naCeloma velja leto 2004. Voditelji Članic EU so se uspeli dogovoriti o postopnem uvajanju direktnih plaCil za nove Članice, ki se bodo s plačili sedanjim izenačila šele leta 2013, tudi znesek za regionalno po-moC pa naj bi bil dve milijardi nižji od prvotno predlaganega - 23 milijard evrov. Francija je dosegla pomembno zmago, da kmetijskih subvencij pred letom 2006, ko se izteče sedanje proračunsko obdobje, ne bodo zmanjševali, nato pa jih bodo za naslednjih sedem let - Ce ne štejemo inflacije. Sklep, ki so ga sprejeli voditelji zdajšnjih Članic EU (ter referendum na Irskem) pomeni za Slovenijo velik uspeh. Ljubljana je namreC na samem vrhu kandidatk za vstop v evropsko družino in Ce res ne bo prišlo do nečesa nepredvidenega, bo Cez poldrugo leto postala polnopravna Clanica EU. Sklep iz Bruslja pomeni zmago zdajšnje vladne politike in samega Janeza Drnovška, ki je v to veliko vložil. Prav gotovo bodo evropski integracijski procesi pomagali premierju tudi v bližajoči se volilni prei- zkušnji za predsednika države. Glede na rezultate tretje eksperimentalne meritve poteka predsedniške kampanje obstaja možnost, da bi na volitvah 10. novembra predsednika republike izvolili že v prvem krogu, je na novinarski konferenci dejal Niko Toš, vodja Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij- Zadnje merjenje, ki ga je Center opravil med 21. in 23. oktobrom, je namreC pokazalo, da bi za Janeza Drnovška najverjetneje glasovalo 38,9 odstotka vprašanih, ob dodatnem vprašanju, kdo od kandidatov jim je najbližji, pa bi Drnovška skupno podprlo 42,2 odstotka vprašanih. Glede na še vedno veliko število neopredeljenih pa Toš ni izključil možnosti, da bi do končne odločitve prišlo že v prvem krogu predsedniških volitev. Na drugem mestu se s podporo 19,3 odstotka nahaja Barbara Brezigar, sledi pa ji France BuCar s 7,1- odstotno podporo anketiranih. Na Četrto mesto se je na zadnjem merjenju uvrstil France Arhar (6,8-odstotna podpora), sledita mu Zmago JelinCiC (4), Anton Bebler (2) in na sedmem mestu Lev Kreft (1,9). Kandidatur Jureta Cekute (0,45) in Gorazda Drevenška (0,3) pa raziskovalni instrument skoraj ne zazna. Raziskava je še pokazala, daje opredeljenost respondentov višja od prejšnjih merjenj, saj doseže 80,8 odstotka vprašanih. Manjša skupina vprašanih je izjavila, da ne bi po' dprla nobenega od devetih uradnih predsedniških kandidatov, slaba šestina oziroma 15,5 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorila. Telefonsko raziskavo je CJ^ izvedel na vzorcu 1022 vprašanih, (r.p.) Un “sì” alla terza università Sì all’università Il consiglio pgr gli studi universitari ha dato nei giorni scorsi il suo consenso all’istituzione dell’università del Litorale che potrebbe aprire i battenti già con il prossimo anno accademico. Allo stesso tempo ha preteso dal governo sloveno - e questa è stata la condizione posta - ulteriori mezzi finanziari certi, destinati al settore perchè la terza università delia Slovenia possa crescere e svilupparsi. Basterà il primo turno? Gli analisti politici in Slovenia stanno già indicando la possibilità che alle prossime elezioni presidenziali sia sufficiente solo il primo turno. Le differenze tra i nove candidati sarebbero tali da favorire notevolmente l’attuale presidente del consiglio Janez Drnovšek. Intanto l’appoggio di cui gode è ulteriormente cresciuto e adesso guiderebbe la classifica con un 37,8 per cento dei consensi. Dopo di lui Barbara Brezigar, che solo nell’ultima settimana ha ottenuto un ulteriore 4 per cento, mentre è ben del 21,1 per cento la percentuale degli indecisi. La lista dei sindaci Il prossimo 10 novembre com’è noto in Slovenia si terranno anche le e-lezioni amministrative. Per il comune di Bo-vec/Plezzo i candidati alla carica di sindaco sono tre. Il sindaco uscente Siniša Germovšek, proposto da un gruppo di cittadini, Robert Trampuž proposto dalla Lista associata dei socialdemocratici che era già stato sindaco per un breve periodo e Danijel K-rivec, candidato del partito socialdemocratico. Dieci le liste dei candidati per il consiglio comunale. Anche a Caporetto sono tre i candidati sindaci. Si ripresenta l’attuale sindaco Pavle GregorCiC, dell’Unione del Litorale, il partito liberaldemocratico pro- pone Marko Miklavčič ed infine si candida Branko Velišček su proposto di un gruppo di elettori. Ben sei invece i candidati al comune di Tolmino ma non si ripresenta l’attuale sindaco Julijan Sorli. La lista associata propone Rok UršiC, Nuova Slovenia e socialdemocratici candidano Ciril Testen, il partito Forza Slovenia Marijana Režonija, i liberal-democratici Jožef Ernest Kemperle, il partito dei pensionati Frane SimčK ed infine un gruppo di cittadini propone Bezjak Dušan. Prigionieri in Nepal La spedizione slovena in questi giorni in Nepa* alla conquista dell’Hima' laya è stata catturata da t>n gruppo di combattent1 maoisti. Nel gruppo, oltre a 9 sloveni, ci sono anche una francese, un inglese 6 tre sherpa e sono stati pfe' si mentre scendevano da Weadge Peak (6800 m); Per ognuno dei menihrl della spedizione è state chiesto un riscatto di 40 dollari. Četrtek, 31. oktobra 2002 Natečaj za mlade skladatelje v spomin na Ignacija Oto Prvi natečaj za izvirne zborovske skladbe je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev Tornano i “Piccoli” diPodrecca Via libera, a Cividale, alla riapertura della chiesa di S. Maria dei Battuti, in borgo di Ponte, con la rassegna dedicata ai “Piccoli” di Vittorio Podrecca. L’ok all’iniziativa è arrivato nei giorni scorsi durante un incontro tra il presidente del Teatro stabile del Friuli-Venezia Giulia Arnaldo Ninchi ed il sindaco di Cividale Attilio Vuga. Ninchi ha confermato la disponibilità dello Stabile a realizzare l’iniziativa, la cui organizzazione è già allo studio da parte dei tecnici. I lavori nel complesso sono stati completati in queste settimane, ed hanno consentito il recupero complessivo dell’edificio che versava in uno stato di degrado, grazie ad una spesa di circa 500 mila euro, comprendente l’acquisizione del complesso dall’Azienda per i Servizi Sanitari n. 4 “Medio Friuli” di Udine. Entro dicembre si dovrebbe tenere la vernice della mostra, da tempo caldeggiata dal sindaco, che Potrebbe protrarsi sino al niese di marzo 2003. In questo periodo saranno organizzati anche degli spet-tacoli rivolti ai visitatori ed ulla cittadinanza, in particolare ai bambini delle scuole dell’obbligo del Ci-vidalese e della provincia. Con i “Piccoli” di Podrecca sarà quindi riaperto un complesso storico di Cividale, collocato in una posizione strategica sotto il Profilo turistico, che si rivelerà senzaltro prezioso Per varie iniziative: rassegne espositive, incontri, serate musicali. V petek, 25. oktobra so v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20) predstavili Nagrado Ignacij Ota. Gre za prvi natečaj za izvirne zborovske skladbe, ki ga razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Ignacij Ota je bil skladatelj, pevovodja, dolgoletni organizator zborovskega petja med Slovenci v Italiji, soustanovitelj zborovske revije Primorska poje in sodelavec ZSKD. Po zahrbtni bolezni je preminul prav pred letom dni, ko je, čeprav v pokoju, še vedno vodil domači zbor Valentin Vodnik iz rodne Doline ter pisal Les Tambours a Portogruaro Tra le molte proposte presentate sabato 26 ottobre a Portogruaro, nell’ambito della decima edizione di Orchestrazione, il successo di pubblico maggiore, a detta degli stessi organizzatori, è andato senz’altro ai Tambours de Topolò. Uno spettacolo trascinante, condotto con forza, inventiva e senso dell’umorismo in uno spazio per nulla facile qual è la splendida Piazza del municipio della cittadina sul Leme-ne. Il pubblico, foltissimo, ha richiesto anche alcuni bis. La formazione che si è esibita a Portogruaro era composta da Andrea Bla-setig, Luca Corredig, Andrea Causerò, Mauro Lizzi, Marco Pustetto, Peter Crisetig e Cosimo Miorel-li. Ricordiamo che la formazione de Les Tam- bours de Topolò è sempre aperta ad accogliere nuovi membri, sia maschi che femmine, che abbiano più di 14-15 anni. Le prove si svolgono a San Pietro al Natisone una volta alla settimana (info: 0432 725062). Tra le altre proposte ricordiamo anche la proiezione notturna, fino all’alba, di rarità video di argomento musicale a cura di Postaja Topolove. Sono state proiettate opere andate in onda nelle passate edizioni della Stazione o per lei direttamente create. La Postaja ha intrapreso così una collaborazione con II Porto dei Benandari, centro gestito dalla cooperativa sociale Itaca che opera a favore dei portatori di handicap mentale e che ha sede nel centro storico di Portogruaro. skladbe in bil aktiven pri prirejanju Primorske poje. Oti na čast je ZSKD sklenila prirejati natečaje za zborovske skladbe, ki bodo vsaki dve leti. Pobudo je novinarjem na tiskovni konferenci predstavila predsednica ZSKD Nives Košuta, ki je uvodoma pozdravila prisotne, med katerimi so bili žena in sinovi Ignacija Ote. Nato je Nives Košuta podala osnovne razloge in pogoje natečaja. ZSKD želi z razpisom vzpodbuditi predvsem mlajše skladatelje in obenem omogočiti vsem, ki se ukvarjajo s skladanjem, da posvetijo nekaj lastne ustvarjalnosti zborovskemu petju, ki je bilo Oti najbližje. Ob skladbah, ki lahko upoštevajo glasbeno spremljavo ali pa ne, so pomembna tudi besedila. Na natečaj se namreč lahko prijavijo bodisi slovenski kot italijanski skladatelji. Besedilo, ki bo osnova skladbi, pa mora biti v slovenskem jeziku ali v slovenskem narečju s “posebno pozornostjo na vrednotenju literarnega in ustnega izročila obmejnega pasu.” Tudi to je Ota počel, saj je priredil mnogo ljudskih pesmi, obenem pa uglasbil besedila domačih pesnikov. S tem je opravljal dvojno delo: zborom je prispeval nove skladbe, obenem pa približal domače besedne ustvarjalce mnogim ljudem, ki se izraziteje ne posvečajo literaturi in poezi- ji. Vsak skladatelj lahko predloži več del. Posamezna skladba ne sme presegati pet minut. Partiture, v petih čitljivih izvodih, morajo biti oddane ali odposlane (anonimno, z imenom v posebni kuverti) na sedeže ZSKD najkasneje do 28. februarja 2003. Predvidene so tri nagrade. Nagradi v višini 500 evrov vsaka bodo šli najboljši skladbi za odrasli zbor ter za najboljšo skladbo za otroški oz. mladinski zbor. Posebno priznanje bo prejela tudi najboljša skladba avtorja ali avtorice rojenega po 31. decembru 1976. Vse skladbe bo ocenjevala posebna komisija, ki bo sporočila izid natečaja najkasneje do 28. marca 2003. Natečaj Nagrada Ignacij Ota je zanimiva priložnost tudi za mlade in za bolj izkušene skladatelje iz Benečije in videmske pokrajine. Ker je pravilnik natečaja sestavljen iz večjega števila členov, priporočamo interesentom, da se obrnejo na urade ZSKD, kjer imajo natisnjene deplijane, ki jih bodo tudi delili. Naslov čedad-skega sedeža ZSKD je: Če-dad/Cividale Ul./Via IX Agosto, 8 -33043, tel./fax 0432 -731386. V Reziji pa je naslov sedeža ZSKD naslednji: Solbica/Stolvizza, UL./Via Udine -33010, tel. 338-2583005 in fax 0433-53428. Zainteresiranci pa lahko dobijo pojasnila tudi na Novem Matajurju. Libertà e terrorismo, due incontri alla Somsi Due incontri-dibattito si terranno, nel breve giro di tre giorni, nella sala della Società operaia di mutuo soccorso di Cividale, in via Foro Giulio Cesare 15. Venerdì 1. novembre, alle 20.30, l’incontro sarà dedicato al tema “Perché si fugge dalla libertà?”, rilettura su di un concetto universale tratto dal libro “Fuga dalla Libertà” di Erich Fromm. Domenica 3 novembre, alle 17, si parlerà di “Spirito del terrorismo”, riflessione sulla pubblicazione del filosofo e sociologo Jean Baudrillard. La presentazione dei temi sarà tenuta dal prof. Mario Lizzerò, docente di storia e filosofia dell’Università di Milano. 3 Al vam bi bluo vseC igrat? Sta med tistimi, ki kar ho-deta gledat kako gledališko predstavo, recimo tudi naše Beneško gledališče, pomislita: “Kakuo bi mi bluo všeč tudi mene igrat!”? V par be-siedah, bi se radi navadli le-puo recitirat? Beneško gledališče an Zavod za slovensko izobraževanje iz Spietra vam parskočejo na pomuoč, saj sta organizala gledališki tečaj, adan je namenjen te velikim, te drugi pa mladini od 14 liet napri. Za odrasle - bazične tehnike igre - puode napri 18 ur. Parvo srečanje bo v saboto 9. novemberja. Vodiu ga bo Marjan Bevk. Program: Osnove sprostitve an dihanja - Govorna podoba besedila - Osnove gledališkega gibanja - Skupinske etude an improvizacije. Za te mlade tečaj puode napri 25 ur. Parvo srečanje bo le v saboto 9. novemberja. Tisti dan se predstavi tudi program. Vodila ga bota Marjan Bevk an Aldo Clodig. Za se vpisat an za druge novice pokličita na tel. 0432/731190 (Anna). “Mostrando” a Cividale E’ stata aperta lunedì 28 ottobre nell’atrio della Banca popolare di Cividale e durerà fino al 30 novembre l’esposizione collettiva “Mostrando” che propone opere di tre autori, uno dei quali valligiano. Gli autori sono Moreno Tomasetig, che presenta illustrazioni e collage, la ceramista Manuela Mucci e Paola Fuser, che si occupa di patchwork e opere in tela. Tomasetig, originario di Drenchia, ha già esposto alla Beneška galerija di S. Pietro al Natisone. Mali Tonció NOCE BITI «SCLAV» Zapisano ob stoletnici priključitve Beneške Slovenije v Italiji Težko je bilo Tončiču v :Qvodu, posebno prve dni. opominjal se je na dom, na n‘ater, na bratce, deda, na Vie. V razredu je dobil Se tri Slovence iz naSih vasi. Pri-iateljstvo z njimi mu je lajalo muke in trpljenje. Požgalo mu je, da se je za- čel udomačevati vživljati v zavodovo življenje. Toda naS Tončič je imel za predstojnike neodpustljivo navado. S svojimi gorskimi tovariši je ob vsaki priliki govoril le v domačem jeziku. Zaradi tega se je predstojnikom zelo zameril. Vzeli so ga, kot se pravi, na piko. Če ga niso kaznovali zaradi tega je pa le bila njegova "napaka” povod, da so hoteli njemu naprtiti odgovornost za vse, kar je bilo narobe v zavodu. Poleg tega pa je imel še drugo napako. Bil je trmast in "upor- nik” . Upiral se je krivici z vsemi močmi. Nekega dne so se šolarji igrali z žogo. To je bilo po učni uri. Nekdo je žogo brcnil, da je šla čez ograjo in zadela kmeta naravnost v glavo. Ta je namreč delal na njivi blizu zavoda. Kmet je začel preklinjati. Med igrajočimi šolarji se je naenkrat pojavil vzgojitelj. "Chi è stato?" je vprašal. Otroci so molčali. “Chi è stato?” je spet ponovil vprašanje, a tokrat bolj razjarjen. Vzgojitelju se je približal dijak in s prstom poka-tal na Tončiča. “Ale stat chist sclav ca!" Tončiča, ki je videl, da je vrgel žogo čez ograjo prav tisti, ki je njega obtoževal in zaradi psovke "sclav”, se je polotila strašna jeza. Skočil je pred obrekovalca in ga udaril z vso močjo po obrazu. "Da boš vedel enkrat za vselej, da smo Slovenci in ne sciavi, da se ne pustimo po krivici obtoževati, da se ne pustimo psovati in te- ptati.” Je jezno izrekel ter ponosno pogledal po prisotnih. Trije njegovi rojaki so mu z zadovo'ljstx'om pritrjevali, kimali z glavo in se smejali. Tedaj se mu je približal vzgojitelj, ga prijel za uho in mu ga tako dolgo stiskal, vlačil in zvijal, dokler se mu ni pod ušesom pokazala kri. Tončič se ni oglasil. Ni iztisnil iz sebe tožečega glasu. Na ta način je še bolj razjezil vzgojitelja in mu razkril vso njegovo upornost. Izidor Predan 5 - gre naprej Četrtek, 31. oktobra 2002 4 Il progetto turistico-religioso a cavallo del confine La Via dei monti sacri presentata a Deskle A Deskle, paese sloveno presso Kanal, venerdì 25 ottobre è stata presentata ufficialmente la “Via dei monti sacri - Povezovalna pot treh svetiSC”, il progetto che interessa le zone confinarie italiane e slovene su cui transitano i vecchi tracciati religiosi che u-niscono i santuari di Ca-stelmonte, Sveta gora e Marija Cel. A dare particolare rilievo alla manifestazione è stata la presenza dell’ambasciatore ufficiale della Comunità europea a Lubiana, Erwin Fouéré, che è stato prima ricevuto nel municipio di Nova Gorica e quindi accompagnato da una ristretta delegazione al santuario di Monte Santo -Sveta gora. Ad attenderlo sul sagrato della basilica c’era il padre cappuccino Il sindaco di Prepotto Gerardo Marcolini si dice molto determinato nel voler portare a termine il progetto della Via del monti sacri. Un passo “che non sarà utile solo per Prepotto, ma tutte le per Valli” dice rimarcando come all’incontro di Deskle, venerdì, si sia notata l’assenza degli altri amministratori locali. Mentre dalla parte slovena il progetto, finanziato dal Phare, riguarda una trentina di chilometri di percorso ed è arrivato alla sua fase conclusiva, da quella italiana (sei i chilometri) non mancano le difficoltà. Il progetto, ha detto Marcolini, “ha trovato mille ostacoli, ma grazie alla determinazione e alla buona volontà sta diventando una realtà. Cercheremo di cogliere eventuali opportunità e possibili finanziamenti del programma Interreg III. Lo sfruttamento turistico del territorio potrebbe offrire grandi opportunità di sviluppo economico, ponendo freno al costante abbandono della montagna”. Marcolini ha assicurato come la sua amministrazione sia in grado di percepire queste potenzialità, “ma senza un progetto comune e un sostegno politico adeguato difficilmente si potranno cogliere dei risultati e raggiungere gli obiettivi prefissati”. Un’occasione da cogliere, ha concluso, “immaginando fin da subito che il confine non esista più”, (m.o.) ZELENI LISTI Ace Memiolja Spopad dveh svetov? Eugenio Scalfari je v e-nem izmed svojih uvodnikov v italijanski Repubblici opozoril na nevarnost, da bi resnično prišlo do spopada med Zahodom in islamskim svetom. Takoj po terorističnem napadu na nebotičnika v New Yorku se je Bush izognil enačenju islama s terorizmom. Spodletelo je Berlusconiju, ki pa je takoj pričel “popravljati” lastne izjave o dveh civilizacijah. Veriga svetovnih dogodkov pa nevarno kaže prav v smer spopada dveh svetov. Konec koncev je bil to cilj Bin Ladna in njegovih podpornikov, ki so muslimani in obenem po osebnih izkušnjah zakoreninjeni v zahodnem svetu (denar, šole, posli itd.) Nevarnost, da sam obširen islamski svet razume sebe kot antagonista Zahodu je iz dneva v dan močnejša. Skratka, niso le nekateri zahodnjaki, ki zagovarjajo spopad, ampak najdejo svoj odmev tudi v islamskem svetu. Razlogi so številni in razvidni. Ob Čečenskem terorističnem napadu na moskovsko gledališče in ob protinapadu ruskih specialcev je predsednik Putin jasno izpostavil vez med čečenskimi samomorilskimi gverilci in Al Quaedo. Če pogledamo zemljevid, je Ruska meja dolga in vijugasta črta, ki deli državo od teritorijev, kjer so muslimani v večini. Čečenci se sklicujejo na muslimansko vero itd. Skratka, Rusijo plašijo sosedje in lastne manjšine, Il prospetto della cartina turistica realizzata per il percorso "La via dei monti sacri". Sotto il sindaco di Prepotto Gerardo Marcolini Sveta Gora Monto Santo *tm Marijino Celje Maria Zeli il Casteimoiìte (I) Stara gota Mattone di Moni 3? Slovenija Mestna obiina Nova Corica Občina Kanal ob Soči | Comune di Prepono Sofinancirano s sredstvi Evtopske unije capo che ha poi fatto gli o-nori di casa. Il momento ufficiale si è svolto a Deskle. Erano presenti i tre sindaci dei comuni coinvolti nel progetto: Zoran Madon per Kanal, Črtomir Špacapan per Nova Gorica e Gerardo Marcolini per Prepotto. Dopo un breve saluto delle autorità, è stato presentato il percorso con immagini proiettate. Si sono quindi esibiti un coro locale di giovani ragazze, che ha proposto alcune delle più belle canzoni popolari locali, ed il duo di voce e chitarra formato da Lia Bront e Alessandro Bertus-sin Per gli ospiti che si sono fennati a lungo è stata allestita una mostra di artigianato transfrontaliera e una degustazione di prodotti locali: formaggi, dolci, miele e castagne, cui sono state aggiunte, in rappresentanza di Prepotto, le gubane e lo schioppettino. E’ stata infine distribuita in anteprima la cartina turistica dell’intero percorso fra Sveta Gora, Marija Cel e Castelmonte, che dovrà essere integrata quanto prima da una piccola guida predisposta dal comune di Prepotto. cpaciscsd qeicoj a Il puntino sulla i Il Movimento nazionale cittadini ed il circolo Alleanza Sociale che fa capo al consigliere regionale Francesco Serpi propongono un referendum per abrogare la legge 11 del 1988 che tutela la cultura Rom nel Friuli-Venezia Giulia. Il consigliere regionale triestino vuole togliere finanziamenti, impedire nuovi insediamenti, anche a brevissimo termine, e fare accompagnare le carovane di zingari, che attraversano la regione, da scorte delle forze dell’ordine. I Rom sanno essere antipatici'. Ru- bano le galline ed anche cose più preziose. Certi insediamenti ci danno fastidio. Come per tutte le persone, è però difficile dire che Rom significa ladro. A Serpi dovremmo comunque fare una domanda: “Quanti polli valgono le tasse non pagate dall’on. Cesare Previti?” Sta di fatto che l’on. Previti non è abrogabile come non lo sono tutti coloro che senza suonare il violino zigano sottraggono soldi alla comunità: riveriti e rispettati con le loro giacche e cravatte rigorosamente firmate. ki živijo na področjih bogatimi z nafto in plinom in so vedno bližji ne le muslimanski veri ampak islamskemu integralizmu. Zato se Putin boji napada na Irak: Amerika je daleč, Rusija pa bi občutila močan potres. Toliko bolj, ker je vsem jasno, da je tudi afganistanski mir odvisen od prisotnosti ameriških in drugih zahodnih čet. Brez te prisotnosti bi se ponovno v-nelo. Muslimanski požar pa se lahko razstegne na Pakistan, Indijo in seveda na Daljnji in Bližnji Vzhod. Izraelsko-pale-stinski spopad, ki se zdi “mati" vseh bitk, ne pojenja, nasprotno. Ko je Bush v svoji protiteroristični ihti “odvezal" Sha-rona, je le ta ponovno zanetil požar, ki meče zublje na ves islamski svet-Če torej združimo vsa žarišča napetosti, vse nevarnosti, vsa trenja in gibanja, nam postaja jasno, da lahko postane teorija o spopadu dveh svetov resničnost. Mi mislimo, da o vsem odloča Zahod i Ameriko na čelu. Pozabimo pa, da si v določenem trenutku tudi drugi lahko izrišejo podobo sovražnika ter pričnejo proti njemu bitko s sredstvi, ki jih premorejo. Terorizem je nepredvidljivo in zato učinkovito orožje. Nima rušilne moči letal in raket, lahko pa zadene tarčo, ki je pred vrati naše hiše. Zato mora Zahod presojati z modrostjo. Sadam je zlahka premagljiv. Požar sovraštva, ki lahko zajame srca milijonov ljudi, pa je nepo-gasljiv. Stari Mao je imel prav, ko je izjavil, da je “vojna ljudstva nepremagljiva." Ob teh besedah bi se morali zamisliti vsi- Una riflessione sull’uso del tricolore dopo le polemiche di Taipana Quella bandiera al vento L'impegno del presidente Ciampi per affermare i simboli che rappresentano il Paese segue dalla prima E’ la nostra storia e per non rivivere le tragedie del passato è fondamentale preservarne la memoria. I fatti, naturalmente, vanno collocati e spiegati nella loro cornice storica e politica. Ma un Paese è grande se è in grado di assumersi le sue responsabilità e anche riconoscere i propri errori. E su questo terreno abbiamo ancora un lungo cammino da compiere. Oggi sempre più spesso vediamo sventolare la bandiera italiana in iniziative militari congiunte con altri paesi, oppure in operazioni umanitarie sotto l’egida delle Nazioni unite anche in paesi lontanissimi da noi, e- spressione della nostra capacità di essere solidali con chi soffre e ha bisogno d’aiuto. Di questa bandiera siamo tutti orgogliosi. Il terzo aspetto riguarda l’impegno profuso dal Capo dello Stato per affermare i simboli che rappresentano il nostro paese, l’inno nazionale e la bandiera italiana. Le iniziative del presidente Ciampi sono importanti, autorevoli e credibili (a differenza delle esternazioni dei paladini dell’italianità che si stanno stracciando le vesti in queste ore nella nostra provincia) perchè non sono solo forma, esteriorità, ma si accompagnano ad un’attenzione costante alla Co- stituzione e traggono forza e significato dall’autorevole impegno del capo dello stato affinchè i principi costituzionali trovino attuazione. Il suo obiettivo è inoltre favorire e far crescere la coesione all’interno del nostro paese. Si tratta naturalmente dell’inizio di un processo che non sarà né facile ne’ breve, soprattutto non lo sarà nella nostra zona di confine dove il nazionalismo ha seminato i suoi semi velenosi per troppi anni per scomparire come d’incanto. Perchè della bandiera italiana se ne è troppo spesso appropriata soltanto una parte politica, l’estrema destra. Spesso il tricolore è stato stranie0' talizzato ed agitato co°' tra, usato per dividere e separare, nel nostro cas° per cancellare un fidenti1® culturale e linguistica dj' versa, anzi negarne il d1' ritto stesso all’esistenza-Non per niente la nostra e la terra degli italianissl' mi. Sotto questo profil0 e ancora più significati® l’azione del presiden1^ Ciampi che, con diffic°'ia come stiamo constatanti0’ sta restituendo la bandie, ra a tutto il paese, a tutti cittadini. Allo stesso temp° {l chiama tutti al rispott del patto che sta alla b°s ed è fondamento del °° stro stato: la carta costi10 zionale. (jn) Četrtek, 31. oktobra 2002 Na ravni podiplomskega študija na Goriškem Mednarodni univerzitetni pol V Gorici je dejansko vse veC ljudi, ki razmišlja s pogledom uprtim v jutrišnji dan, ko ne bo veC meje med Gorico in Novo Gorico in ves prostor bo bolj “evropsko” zadihal. Eno izmed pomembnejših pobud, ki sodijo v ta koncept razvoja in integracije vsega prostora so predstavili v ponedeljek 28. oktobra. Gre za projekt univerzitetnega pola, kjer naj bi se oblikovali kadri bodoCe Evrope. Zanimi- Sloveno a Tarvisio Tudi na Trbižu, v okviru univerze tretje dobe, bodo letos imeli teCaj slovenskega jezika. Organizira ga Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline. Začetek tečaja bo danes, 31. oktobra ob 20. u-ri v knjižnici Kulturnega središča na Trbižu. Nell’ambito dell’Università della terza età si terrà a Tarvisio un corso di lingua slovena, organizzato dal Centro culturale sloveno Planika. Le lezioni avranno inizio oggi, 31 ottobre, alle ore 20 presso la biblioteca del Centro culturale di Tarvisio. vost je v tem, da ne gre za predlog nove univerze paC pa za preoblikovanje Gorice in Noce Gorice v mednarodno delavnico v sodelovanju s tržaško in videmsko univerzo ter novogoriško Politehniko. Projekt sta po naročilu dežele Furlanije Julijske krajine izdelala v treh letih Konzorcij za razvoj univerzitetnega pola v Gorici in Inštitut za mednarodno sociologijo Isig, sredstva zanj pa je v okviru programa Interreg zagotovila Evropska zveza. Na ponedeljkovi predstavitvi sta sodelovala rektorja obeh deželnih Univerz Fabio Delcaro in Furio Honsel, kar je v nekem smislu jamstvo, da za projektom stojita obe. V tesni mreži in povezavi visošolskih in znastvenih ustanov vsega območja ter mednarodnih inštitucij, ob potrebnih resurzih je recept za uspeh. Pobudo je v evropski okvir postavil evropski poslanec Mitja VolCiC, medtem ko se je ravnatelj Isiga Gasparini osredotočil na vsebino nastajajočega mednarodnega univerzitetnega pola, ki bo ponujal možnost nadaljevanja visokošolskega študija na drugi in tretji stopnji, oz. na ravni magisterija in doktorata. Castelmonte e la sua stona Nella sala conferenze del Santuario di Castelmonte verrà presentato oggi, 31 ottobre alle ore 17, il libro di Gabriele Ingegneri dedicato alla storia del santuario che è antichissima, inizia infatti con u-na presenza difensiva romana per poi arrivare fino ai giorni nostri. La ricerca, molto documentata, verrà presentata dal prof. Sante Bortolami. 5 Il Comitato 482 interviene presso le istituzioni Rai e minoranze, si applichi la 482 segue dalla prima “Né tanto meno si è pensato a spazi radiotelevisivi adeguati per tutelare il piccolo ma importante e prezioso gruppo germanofono. Ricordiamo che la legge 482 all’art. 12 prevede che “nella convenzione tra il Ministero delle comunicazioni e la società concessionaria di servizio pubblico radiotelevisivo e nel conseguente contratto di servizio sono assicurate condizioni per la tutela delle minoranze linguistiche nelle zone di appartenenza”. Con questa lettera il Comitato 482 si è rivolto al presidente della Rai Baldassarre, al direttore generale Saccà, ai direttori dei TGR e della sede regionale, ai presidenti di giunta e consiglio regionale, al presidente della repubblica e del consiglio dei ministri, al ministro delle comunicazioni, al Krovni organizaciji o razpisu za leto 2003 Na podlagi 5. člena Ustave Republike Slovenije in v skladu s Pravilnikom o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je Ministrstvo za zunanje zadeve - urad Republike Slovenije za Slovence po svetu in zamejstvu objavil javni razpis za zbiranje predlogov za sofi-nansiranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu za leto 2003. Kot predvideva razpis se tudi letos programe in projekte Slovencev, ki živijo v zamejstvu prijavi osrednjim organizacijam to se pravi v našem primeru Slovenski kulturno - gospodarski zvezi in Svetu slovenskih organizacij, ki bodo sofinansiranje uresničevala preko Skupnega podpornega sklada. Predloge za svoje programe v letu 2003 morajo organizacije in ustanove oddati najkasneje do 18. novembra 2002 na naslov Slovenske kulturno -gospodarske zveze oziroma na naslov Sveta slovenskih organizacij. SKGZ in SSO vabijo vse interesente, naj se termina držijo, saj v nasprotnem primeru ni možno zagotoviti pravočasne prijave programa posameznih društev ali ustanov na ustrezni naslov. Slovenska kulturno gospodarska zveza Svet slovenskih organizacij Trst - Gorica - Čedad, 22. oktobra 2002 presidente dell’autorità per le garanzie nelle comunicazioni, al presidente della commissione parlamentare di vigilanza ed al presidente del comitato regionale per le comunicazioni del Friuli Venezia Giulia, oltre che agli organi di informazione. I coordinatori del Comitato Pier Carlo Begotti, Giovanni Pietro Biasatti, Luigi Gero-met, Jole Namor e Carlo Puppo nella lettera ricordano inoltre che il 31 dicembre del 2002 scade il contratto di servizio tra Ministero delle comunicazioni e concessionaria pubblica e chiedono che il suo rinnovo divenga l’occasione per applicare in modo rigoroso e coerente la legge. “Concessionaria pubblica, Stato e Regione nelle loro diverse articolazioni si trovino attorno ad un tavolo di trattativa che deve avere come obiettivi irrinunciabili: a) allargamento della copertura per le trasmissioni televisive in lingua slovena a tutto il territorio slovenofono; b) avvio immediato di un servizio radiotelevisivo con adeguato palinsesto, in lingua friulana: c) avvio immediato di una programmazione rispettosa delle esigenze della comunità germanofona.” Sklad Sardoč je letos razspisal kar enajst štipendij Kolektiv Dijaškega doma v Terskih in Nadiških dolinah Obisk v Benečiji Na številnih srečanjih so spoznali njeno kulturno in politično realnost Upravni odbor sklada “D. Sardoč” - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: - pet štipendij v znesku petsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; - šest štipendij v znesku tisočtristo evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; - štipendija v znesku tri-tisoč evrov za podiplomski Studi ali specializacijo. Pro-Snji moraj biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzite- tnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2002. Za vse informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (0481-132545), Zdravko Custrin (0481 1387310) in Karlo Cernic (0481 178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 10. novembra 2002 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Sklad - Fondazione D. Sardoč c/o studio legale - odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11 - 34170 Gorica. 5. septembra je bil kolektiv Dijaškega doma “Srečko Kosovel” iz Trsta na celodnevnem izletu v Benečiji. Spremljal ga je in skrbel za organizacijo Ivan Blasutto iz Viškorše, mlad človek, ki je vso svojo šolsko kariero preživel v goriškent in tržaškem dijaškem domu. In prav v Tipani se je začelo spoznavanje realnosti Slovencev v videmski pokrajini. Najprej sta sprejela izletnike na občini Zupan Elio Berrà in podžupan Arturo Blasutto. Nato je sledil v pokopališču v Viškorši poklon spominu župnika Artura Bla-sutta. Kolektiv dijaškega doma je nadaljeval svojo pot do Barda, kjer ga je pričakal prof. Viljem Cerno. Pod njegovim vodstvom so si vsi ogledali etnografsko zbirko, še več zanimanja pa je vzbudilo pripovedovanje o temnih straneh zgodovine Benečije. “Nismo poznali tistega povojnega dogajanja, ali le približno. Živo pričevanje prof. Cerna pa je vse nas prav ganilo”, pravi ravnateljica Dijaškega doma Sonja Babič. Obisk se je nadaljeval v Nadiških dolinah in se začel s spoznavanjem realnosti dvojezičnega šolskega središča. Ravnateljica Živa Gruden in drugo osebje so predstavili značilnosti dvojezične šole, tržaški obiskovalci so jim pa zaželeli, da bi uspeli ustanoviti tudi srednjo dvojezično šolo. Iz Spetra se je skupina vrnila v Čedad, kjer je obiskala uredništvo tednika Novi Matajur. Nato se je spet vrnila v Nadiške doline za kosilo. Beneško kosilo je pripravila gospa Maria v gostilni “Alla posta” v Klo-diču. Nam je izredno teknilo, so podčrtali tržaški izletniki, ki so pohvalili tudi izredno prijaznost domačinov. Na koncu so si privoščili še bežen ogled Topolovega. To je bilo tudi priložnost za srečanje z nekaterimi študentkami, ki so stanovale v domu za časa študija, “kar je ta bogati dan še obarval s čustveno toplino”, je rekla Sonja Babič in dodala. “Veliko smo videli, slišali in doživeli. Benečija je prelepa dežela, Benečani prijazni ljudje, še se bomo vrnili”. Koroška, skupen tednik? V okviru slovenske manjšinske skupnosti na Koroškem v Avstriji je politična klima v tem trenutku precej vroča in napeta. Projekt o združitvi Slovenskega vestnika, ki ga izdaja Zveza slovenskih organizacij in Našega tednika, ki spada pod okrilje Narodnega sveta koroških Slovencev v skupni tednik koroških Slovencev z začetkom prihodnjega leta ni naletel na pozitiven odziv. Nasprouio, povzročil je oster konflikt zlasti v NSKS in je že presegel manjšinski okvir, saj o tem pišejo tudi avstrijski večinski mediji. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je napovedal možnost predčasnih volitev v svoji organizacij. Nanj in na predsednika ZSO Matjana Sturma, ki stojita za projektom, je padel plaz kritik zaradi “amaterskega” postopanja. Četrtek, 31. oktobra 2002 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Trivignano 3-2 3. Categoria Savognese - Bearzi 1-2 Fortissimi - Audace 3-0 JUNIORES Gemonese - Valnatisone 3-1 Allievi Valnatisone - Com. Faedis 2-0 Giovanissimi Torreanese - Valnatisone 2-1 Esordienti Valnatisone - S. Gottardo 3-1 Pulcini S. Gottardo/A - Audace/A 1-1 S. Gottardo/B - Audace/B 4-1 Amatori Reai Filpa - Ziracco 4-2 Warriors - Valli Natisone 3-1 Ost.al Colovrat - Poi. Valnatisone 2-1 Calcetto Hidroclima - Merenderos 8-6 Paradiso dei golosi - Longobarda 4-4 Amici della palla - Bronx team 4-3 Bar K2 - Il santo e il lupo 9-10 Prossimo turno 1. Categoria Risanese - Valnatisone 3. Categoria Lib. Atl. Rizzi - Savognese Audace - Stella Azzurra JUNIORES Valnatisone - Cividalese Allievi Chiavris - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Tre stelle Esordienti Gaglianese - Valnatisone Pulcini Audace/A - Bearzi/A Audace/B - Bearzi/B Amatori Mereto di Capitolo - Reai Filpa Valli Natisone - Baby color Millenium - Osteria al Colovrat Poi. Valnatisone - Ravosa Calcetto Merenderos - Tolmezzo il santo e il lupo - Paradiso dei golosi Bronx team - Bar K2 Classifiche 1. Categoria Tricesimo, Riviera 16; Ancona 11; Valnatisone, Buttrio, Flumignano, Tarcentina 10; Lumignacco, Tre stelle, Risanese 9; Nimis 7; Colloredo 6; Com. Faedis 5; U-nion Nogaredo 4; Buonacquisto 2; Trivignano 0. JUNIORES Com. Pozzuolo 16; Tolmezzo 12; Cividalese 11; Pagnacco, Union 91 10; Palma-nova 9; Gemonese 8; Valnatisone, Man-zanese, Tricesimo 7; Pro Fagagna, Rivignano 5; Centro Sedia 2; Gonars 1. Allievi Valnatisone 12; Tavagnacco 11; Moi-macco 10; Comunale Faedis, Lestizza, Gaglianese, Virtus Manzanese 8; Tre stelle, Buttrio 6; Cussignacco 5; Chiavris, S. Gottardo, Centrosedia 4; Pozzuolo, Buonacquisto 0. Giovanissimi Serenissima, Virtus Manzanese 15; Pozzuolo 12; S. Gottardo, Gaglianese, Centro-sedia 9; Pasian di Prato, Torreanese 6; 7 Spighe, Savorgnanese 5; Tre stelle 4; Valnatisone 3; Assosangiorgina 1 ; Azzurra, Fortissimi 0. Amatori (Eccellenza) Valli del Natisone, Ziracco, Bar Corrado, Ottica L'occhiale 5; Ediltomat, Manzano, Termokey 4; Mereto di Capitolo, Goricizza 3; Reai Filpa Pulfero 2; Al cantinon, Warriors 1 ; Baby color, Chiasiellis 0. Amatori (2. categoria) Millenium 6; Osteria al Colovrat 5; Birreria da Marco 4; Racchiuso, Bar agli amici, Dinamo Korda, S. Lorenzo 3; Gunners 2; Brigata brovada 1 ; Ravosa, Poi. Valnatisone 0. Le classifiche dei campionati giovanili e amatori sono aggiornate alla settimana precedente. Le tre reti deH’attaccante permettono alla Valnatisone di mettere al sicuro il risultato con il Trivignano Lorenzini ìndica la vìa del successo Sconfitte per Savognese e Audace - Bene Allievi ed Esordienti - Il Reai riassapora il gusto della vittoria Prima battuta d’arresto per la Valli del Natisone - Nel calcetto si impone soltanto II Santo e il lupo La Valnatisone ha dominato il primo tempo della gara casalinga con il Trivignano andando a segno per tre volte con Lorenzini. Nella ripresa gli ospiti sono andati vicino al pari realizzando due gol. Dopo essere passata per prima in vantaggio grazie alla rete realizzata da Den-nis Gosgnach, la Savognese è stata raggiunta e superata dagli udinesi del Bearzi. Trasferta infruttuosa per l’Audace sul campo udinese dei Fortissimi. Gli Juniores della Valnatisone hanno rimediato una sconfitta a Gemona. Il gol del provvisorio pareggio dei ragazzi allenati da Claudio Baulini porta la firma di Davide Duriavig. Sabato alle 15 è in programma al polisportivo “Angelo Specogna” il derby con la Cividalese. Con le due reti messe a segno nella ripresa da Andrea D’Odorico e Mattia Iuretig gli Allievi della Valnatisone hanno superato la Comunale Faedis dell’ex tecnico sanpietrino Armellini. I Giovanissimi della Valnatisone hanno perso il derby di Torreano. I ragazzi allenati da Mauro hanno rimontato nella ripresa il gol di svantaggio con Maurizio Medves. A tre minuti dal termine la Torreanese ha realizzato la rete del successo Gli Esordienti della Valnatisone hanno superato il S. Gottardo andando a segno con Domenico Polverino, Manuel Klarič (su rigore) e Michele Miano. Un pari ed una battuta d’arresto per i Pulcini dell’Audace di San Leonardo impegnati ad Udine sul campo del S. Gottardo. La rete del pareggio della squadra A è stata realizzata da Samuel Zantovino, men- D. Gosgnach (Savognese) tre per la formazione B ha segnato il suo primo gol della carriera Ciro Mazzola. Nel campionato di Eccellenza amatoriale, successo intemo del Reai Filpa di Pulfero che si è imposto sul Ziracco. Per i ragazzi guidati da Severino Cedarmas due reti realizzate da Patrick Chiuch ed i gol firmati da Coppetti e Nicola Sturam. La Valli del Natisone ha perso la sua prima partita sul campo dei Warriors. La rete della bandiera è stata siglata da Moreno Mauri. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos hanno perso con l’Flidroclima nonostante le Dugaro lancia Drenchia in vetta OSTERIA AL COLOVRAT 2 POL. VALNATISONE 1 Osteria al Colovrat Drenchia'. Alessandro Iuretig, Zanutti, Edo Drecogna, Stefano Dugaro, Marco Marinig, Paolo Cernotta, Daniele Barbiani (Piero Chiabai), Graziano Iuretig, Michele Martinig (Igor Cli-gnon), Alberto Paravan, Gianni Qualla (Massimo Gus). A disp: Luigi Chiabai, Dennis Dreszach, Gariup. Allenatore: Corrado Buonasera. Polisportiva Valnatisone Civida-le: Enrico Bucovaz, Luca Lavaroni, Lippi, Lauber, Tomad, Macorig, Petrizzo, Freschi, Selenscig, Ruggero Dominici, Nigro. A disp; Giovanni Dominici, Catania, Petrussi, Clavora, Faenza. Allenatore: Roberto Lavaroni. Merso di Sopra, 26 ottobre - Il derby di andata tra la formazione locale e la Polisportiva Valnatisone ha visto il successo dei ragazzi del presidente Roberto Tomasetig sulla squadra ducale di Pietro Boer. Grazie al successo odierno l’Osteria al Colovrat si è portata momentaneamente al primo posto della classifica amatoriale del girone B. I locali sono partiti a razzo andando vicini al gol già al 1’. L’azione partiva dai piedi di Michele Martinig che, involatosi sulla fascia destra, scodellava in area avversaria il pallone. Graziano Iuretig non riusciva a deviarlo nella porta avversaria sguarnita, mandandolo sopra la traversa. Al terzo minuto Stefano Dugaro sbloccava il risultato. Il centrocam- pista valligiano si ripeteva al 9’ con una conclusione dai venticinque metri che si insaccava alle spalle di Bucovaz. All’inizio della ripresa c’era una buona opportunità per Paravan che mandava il pallone a lato di un soffio. I locali su azione susseguente a calcio d’angolo centravano la traversa di Bucovaz. Erano comunque i cividalesi ad accorciare le distanze al 10’ su azione di contropiede grazie a Petrizzo. Nei seguenti quindici minuti, sulle ali dell’entusiasmo, i rossoblu ospiti mettevano a dura prova i valligiani. Lasciata passare la sfuriata, due prodezze di Enrico Bucovaz negavano la gioia del gol a Massimo Gus ed Alberto Paravan. Anche Bucovaz e Cernetig alla maratona di Venezia Tra i circa seimila atleti che hanno partecipato domenica 27 ottobre alla “Venicemarathon 2002” c’erano anche due podisti valligiani. Si tratta di Ugo Bucovaz di Drenchia, giunto 1771° con il tempo di 3 ore, 36’57”, e Marco Cernetig di Stregna, classificatosi 2361° con il tempo di 3 ore, 48’26”. Escursione organizzata dal sodalizio di Cividale nel Tolminese Veterani dello sport a Most na Sod Un gruppo di Veterani dello sport di Cividale ha realizzato di recente la gita sociale a Most na Soči. I veterani hanno potuto ammirare le bellezze del lago ed hanno visitato il piccolo zoo della località slovena reti di Luca Mottes (tre), Massimiliano Pozza, Emiliano Dorbolò e Gianluca Gnoni. In Seconda categoria il Paradiso dei golosi ha costretto al pareggio la Longobarda grazie alla tripletta di David Specogna ed al gol di Moreno Moratti. Il Bronx team è stato sconfitto di misura dagli A-mici della palla. In gol sono andati Michele Guion, Ciro Mazzola (Pulcini Audace) Giuliano Causerò e Alessandro Bergnach. L’unica vittoria nel calcetto è arrivata dalla formazione de II santo e il lupo. I ragazzi del presidente Mauro Clavora hanno superato il Bar K2 con la quaterna di Andrea Zuiz, la tripletta di Roberto Clarig, la doppietta di Marco Car-lig e la rete di Federico Clavora. (Paolo Caffi) za vas ••• Tri stebri, kolone Planinske družine Benečije se parpravjajo na praznovanja, ki jih bojo imiel kar dopunejo 50 liet. Oh, manjka še puno cajta, pa vesta kuo je, buojš se parpravt za cajtam... “prova generale" je bla go par Gianpaole v Sarženti. Mah... če bo samuo na pu, kar smo gore vidli, bo ries dobro! Vsem trem, ki so jih pru tele dni dopunli kiek vič ku štierdest (Germano na 18., Gianpaolo na 22. an Dante pa na 29. otuberja) jim jo veselo zapiejejmo “Vse najboljše za vas...” Vaše žene, otroc an parjatelji Planinske družine Benečije “Oj bozime tele dolince... Hvala, ker ste nam približali vaše kraje, da smo jih začutili, da smo jih vzljubili”. Takuo so napisal Mariji Primosig - Mohorinovi iz Hlocja kolesariji skupine Kolo Art, ki so se vozil z njih bičikletami tle po Nediških dolinah od 31. luja do 4. vošta. Bli so iz vsieh kraju Slovenije an so Zeliel za-poznat naše vasice an kraje, an tisti dan, ki so se iz Kolovrata pejal do Topoluovega an potlè do Matajurja an na Livak do Livških Ravni v dom Kauka, so se ustavli tudi par Mariji Mokorinki na kosilu. “Je bla pru lie-pa skupina, imam pru liep spomin na tisti dan” nam je jala Marija an nam pamesla fotografijo, kjer jih videmo an majhan part zaries velike skupine. “Je bluo parjetno bit v njih družbi an na koncu so mi pustil tudi adno poezijo za me zahvalit. Se tro-štam, de jih spet sreCam tle par nas.., an jih zahva-lem za njih lepe besie-de” nam je še jala Marija. Pro loco Vartaca - Sauodnja Nedieja 1. dičemberja SALZBURG t SALISBURGO božični targ mercatini di Natale ob 6.00 odhod iz Sauodnje ob 6.15 iz Čedada (piazza Resistenza) se varnemu damu... kar bomo tiel! Vsak placa 25 evru (koriera an “guida” za pregled miesta) Za se vpisat: bar Crisnaro / Krančin - Sauodnja (tel. 714000) do 24. novemberja Afds e Ana Val Resia Sabato 9 novembre MONTEGRAPPA ore 6.00 partenza da Prato di Resia costo: 50 euro (pullman e pranzo) - iscrizioni: Carlo Colussi 0433/53017 - Danilo Lettig 53248 - Gino Paletti 53128 - Bruno Tosoni 53478 Giovanin je paršu damu takuo pijan, de nie mu stat še na ko-nac. Klobace se j’ spliezu po štengah an kumi se j’ nabasu tu pastiejo. - Hejla Milica, mi se zdi, de tle na pa-stieji je še kajšan, je šest nogi! - MuC, muc, so š-tier ne šest. Paš kuo moreš zaštiet noge takuo, ki si pijan. U-stani von s pastieje an zaštiej jih, boš videu, ki so štier. Giovanin se j’ arzbasu von s pastieje an zaCeu štiet: - Adna, dvie, tri, štier... Orpo, imaš ražon Milica, so samuo štier! Buog v Nebesih je poklicu svetega Petra an ga poprašu: - Al se more vie-det, kduo je tisti kaš-tron, ki me na pusti zaspat, še an ma-gnjen zapriet oCi ne, ker celo nuoC pieje na vas glas niekšne naumne piesmi? - Je san Remo! -je odguoriu svet Pe-tar. - Zaki kakuoša na morejo imiet ognja? - je poprašu te parvi. - Zatuo, ki bi ru-nale jajca “a la coque”, kuhane! - je hitro odguoriu te drugi. Tonca je umaru zatuo, ki je jedu gobe te duje. Sevieda, kadar a-dan umarje ga vsi h-valejo an Ce nie biu uriedan. Tudi njega parjateu Gigjut ga j’ poh valu v britofe: - Oh ja, Tonca je biu pru an grozan č-lovek, obedan na telim sviete na bo mo-gu narest tarkaj naumnih reci, ku on, kar je biu živ! Četrtek, 31. oktobra 2002 Spomini liepih dnevu v Toskani Za se lepuo parpravt na jesen, ki je kumi paršlo, adna velika skupina iz špietarskega kantona se je 4., 5. an 6. otuberja pejala v Toskano. Izlet so ga organizale Lia iz Spietra an Flavia iz Klenja. “Vse lepuo: kompanija, miesta, ki smo videli - Siena, San Gi-mignano, Pisa... - an potlè še kar nie bluo v programu... an ki se na more poviedat!” so nam jale. Za-stopil smo, de so bli tri dnevi zaries lepi, ki so jih pru lepuo preživi-el. Pomislita, Lia an Flavia že štu-dierajo, kam iti drugo lieto! An Cejo zahvalit vse tiste, ki so šli za njim, posebno tiste, ki so parpo-magal, de je vse teklo lepuo napri an vsiem nam pravejo: “Pridita an vi drugi krat!” Una gita da ricordare con piacere quella organizzata dalle “effervescenti” Lia di San Pietro e Flavia di Clenia i primi giorni di ottobre con tappe a Siena, San Gimignano, Pisa, Lucca... Una gita da brivido quando, con un fuori programma piacevole, qualcuno si è azzardato ad autunno avviato a fare un tuffo (di piede) nel mar Ligure. Ora di quel fine settimana rimangono le foto da guardare con un po’ di malinconia e la voglia di ripartire. Le due infaticabili stanno già pensando alla prossima uscita, invitando tutti ad esserci. Da parte loro, anche un grazie a tutti quelli che hanno partecipato alla tre giorni in Toscana ed hanno fatto sì che tutto andasse per il meglio. GRMEK Zaločilo Smart mladega moZa V Cedajskem Spitale nas je zapustu mlad mož iz naše vasi, Dino Zufferli. Dino je biu Hrovatov an je imeu samuo 57 liet. Ni biu pravega zdravja že puno cajta. Dino je živeu z njega mamo Marijo, ki pa je zapustila tel sviet kumi štier miesce od tegà, takuo Dino je biu ostu sam na duomu. 2e puno liet od tegà mu je biu umaru brat Sergio, ki je živeu an dielu gor v Zvice-ri. Potlè še tata. Seda od tiste družine ni ostalo obed-nega. Dino je z njega smartjo na telim svietu zapustu tetè an drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo mu ga dali par svetim Stuo-blanke v saboto 26. otuberja popudan. SPETER Sarženta Zbuogam Amabile Za nimar je zapustila tel sviet Amabile Cosmacini, uduova Spagnut. Amabile, ki je imiela 83 liet, je bla že nomalo dni v Spitale, obedan pa se nie Caku, de umarje takuo na naglim. Za njo joCejo sin Ora-zio, hči Ave, neviesta Miriam, zet Alessandro, na-vuodi Chiara, Nicola an Serena an vsa druga žlahta. Na nje pogrebu, ki je biu v Spietre v nediejo 27. otuberja se je zbralo puno ljudi za ji dat zadnji pozdrav. SVET LENART Kozca - Čedad Zapustu nas je Vincenzo Chiabai V petak, 25. otuberja je biu v Cedade pogreb od Vincenza Chiabai, buj poznanega kot Pauli. Imeu je 79 liet an je biu iz Kozce, kjer ima še parjatelje an Z-lahto, živeu pa je v Cedade. Za njim jočejo sinuovi Bruno an Giuseppe, nevie-ste, navuodi, sestre, kunja-da an vsa druga žlahta. Počivu bo venčni mier v čedajskem britofe. — Kronaka -------- “Vse najboljše Par Mariji Mohorinovi kolesarji iz Slovenije GRMEK Belgija - Dol. Bardo Žalostna oblietinca V nediejo 3. novemberja bo lieto dni, odkar nas je za nimar zapustila Maria Ma-rinig, uduova Primosig. Maria se je rodila 10. vošta lieta 1917 v Uršini družini v Dolenjim Barde. Oženila je Bepcja Primosig - Kovačuovega. Sta bla mlada, kar sta šla v Belgijo, kjer Bepic je kopu karbon puno liet. Kako lieto od tegà je Bepic umaru. Marija je o-stala s sinam, ki se kliče Giuseppe. Potlè sin se je oženu an Maria je tudi ra-tala nona. Zadnje lieta jih je preži-viela v rikoverje, kjer pa so jo hodil pogostu gledat vsi v družini an parjatelji. Tudi Maria je bla med tistimi, ki je zvestuo parhajala na rojstne kraje an zvestuo je tudi prebiera-la Novi Matajur. V parvi oblietinci nje smartji se na njo spominjajo vsi nje te dragi. CLASTRA Četrtek, 31. oktobra 2002 ~~ Otroc iz Hlaste nam pišejo... Iz Hlaste an Gruobje so nam otroc pošjal fotografijo an kratko pismo. Kuo nas razveselijo take novice! Zahvalemo naSe mlade kroniste an jim dijemo, de naj nam pišejo še novice od njih an od njih luštnih vasi. Al sta bli upal, de v Hlasti an Gruobiji, majhane vašCine podutanskega kamuna, je tarkaj otruok? Ne?! Pa nas je na danajst: te nar-buj velik ima 11 liet, ta narbuj minena ima pa sa-muo šest miescu. Se kličemo: Alberto, Emina, Mabvuto, Metodi, Emanuel, Marco, Simone, Giovanni, Lorenzo, Ivan an Letizia, te narbuj minena. Manjkajo tisti buj stari: Tatiana (16 liet), Annalisa (tudi ona 16 liet) an še Aris (15). Avreste immaginato che a Clastra - Grobbia, piccole frazioni del comune di San Leonardo, ci siano così tanti bambini? No?! Ebbene si, ecco qua: siamo ben in 11, il più grande ha 11 anni e la più piccola sei mesi. Ci chiamiamo Alberto, Emina, Mabvuto, Metodi, Emanuel, Marco, Simone, Giovanni, Lorenzo, Ivan e Letizia, la più piccola. A proposito. In questa foto mancano ancora tre bambini, anzi, ragazzi: Tatiana (16), Annalisa (16) e Aris (15). Siamo le generazioni future di questi piccoli paesini delle Valli del Natisone, che si pensavano spopolati. Speriamo che l’esempio dei nostri genitori e nostro sia seguito anche da altri, nelle nostre bellissime Valli. Toni an Daniela nicku takuo napri! Na 14. otuberja Daniela an Toni Dugaro taz Ušivce so praznoval 30 liet, odkar so se oženil: pru ’na liepa oblietinca, kanè? Takuo, ki je pru, so se tiel zmisnit na tist dan ku tisti med nar-lieušimi v njih življenju. Tu saboto 12. otubeija don Rinaldo Gerussi je paršu maša-vat, za nje, v fajno an mikano cierku od svete Lucje v Kravarju, kjer je paršu piet tudi podutanski zbor. Potlè so šli vsi dol damu za pit an jest kupe, na njih zdravje! Za vičerjo so nas Daniela an Toni pejal jest “al granatiere” v Serio: Zlahta, jagri an paijatelji smo se mogli tam verežat an smo jim napravli take fajne igre, de so se smejal do suzi! Je biu pru an liep praznik, se ga bomo vsi zmi-slili z vesejam an zak smo nardil tudi filmin... Vse tuole pa me je stuorlo nomalo poštudierat: mislim, de mi, ki smo mladi imamo zaries puno za se navast od njih an od vsieh tistih, ki ku Daniela an Toni so imiel puno, puno težav, kar so imiel naše lieta (an še manj), so hodil dielat tu fabriko, so ni-mar bli pridni dieluci. Nie muorlo bit tarkaj lahko: so dielal puno ur, so se puno novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm I Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Zim račun SDK Sežana St. 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato airuSPI utrudil, an tudi se vozit je bluo težkuo, zak nieso imiel tarkaj makin tu ‘ni družin, ku donas, ki tu adni družin gor na štier judi so kopač imiet an pet al šest avtu (-adna za iti dielat, adna za hodit okuole al pa po špežo, ta treeja za na jago...). An ku de bi na bluo zadost, potlè, ki so nardil devet al deset (an še vic) ur tu fabrik, so paršli damu an so pa hodil pomagat siec travo, grabit, napravt darva za zimo, očet okuole hiše... Potlè so paršli otroc: Daniela an Toni imajo dva snu-ova, Roberto an Andrea (jih videta vse kupe na fotografiji: ka’ nie ‘na liepa družina?), ki sada so vehe, pa kar so bli mikani so jim storli “skakat”! Tudi za njih otrokè, za kar so mogli, je biu nimar an posmieh na ustah, takuo ki če naj, so zazidal veliko an lepo hišo. Kajšan krat, kar Cujem kakega mojih liet reč:”Kuo so jo mogli narest?”, “So bli drugi cajti!”, “Donas jo na nardiš takalo če niesi miliardario!”, bi jim tiela odguorit: “Pa če bi kupil dva para manj bar-gešk al če bi na hodil takuo pogostu po gostilnah, če bi buj paršparali na bencino, ki VENDESI Azzida vendesi appartamento bicamere cucina arredata caminetto terrazzo cantina garage giardino. Tel. 0432/229286 (orario continuato) CERCASI Coppia tedesca cerca in affitto casa indipendente con scoperto Cividale o dintorni e Valli del Natisone (fondoval-le). Telefonare allo 0049/211/377244 je takuo draga, namest hodit tarkaj okuole, če bi kupuval kako norčijo manj našim otrokam - ki jih imajo zaries previe! - al pa če bi storli di manj na telefonine, ka’ bi jo na mogli narest an mi?” Za resnico se ložem tudi ist miez tistih judi an s sar-cam vam poviem: “Toni an Daniela, takuo napri! Zak imata še puno reči za nas učit!” Caterina - M Organizacijski odbor spominskega pohoda na Krn KRN - POHOD SPOMINA 1918 - 2002 v soboto, 16. novembra 2002, ob 14. uri pri Krnskem jezeru Ob 20. uri bo še nočni pohod od Doma pri Krnskih jezerih do obale Krnskega jezera, zvečer pa v Domu še planinsko srečanje. Planinska družina Benečije vabi svoje člane in prijatelje naj se pohoda na Krnu udeležijo! Spietarski rikovero gleda tri osebe, ki bi skar-biele za te stare (assistente all’anziano). Za pošjat prošnje je cajt do pandiejka 11. novemberja. Za vse druge novice pokličita na tel. 0432/727013 Famiglia di 5 persone cerca casa in affitto, zona dintorni di Cividale. Tel. 0432-725062 In paese delle Valli del Natisone vendesi casa. Tel. 0432/479275 (ore pasti e serali) VENDESI a Moimacco ampio appartamento tricamere in quadrifamiliare con ottime finiture, zona tranquilla. Telefonare ore serali 340/2557680 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. NOVEMBRA Spietartel. 727023 Prapotno tel. 713022 Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 . tel. 727910 al0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom.