IX. letnik. V Gorici, dne 24. jamivurija 1001. 4. številka. 1 r- |/Ii.ij.i V ' i\i k „1, D. n i I i Rokopisi SL' IIC v, I-t\ijo. Ncfr:i.iU-»v.i:i:i pisma sc ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto I krono, /a pol leta '2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarlj« štev. 7. Z urednikom je ® mogoče govoriti vsak dan od 8 12 dopoldne v upravništvc.ii *—’ Izdajatelj in odgovorni vrednik 1 gloven9Ko 'i;i i;l ll.l- zna i:la s p r c j c m a upr.Miištvo v (iorici, s ;n ...šli.i ulica m. l’osa iicznc številke sc piodajajo v tol>a-k,linah v Šolski ulici, Nunski ulici in na Kurcnjskcm liicgu (Riva Como) št. I I po H vin. Oglasi in poslanice sc raCunijo po petit vi stali, iu sicer: Oe se tiska enki.it I I viu., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. VeO-kiat po pogoditi. N a r o i' ii i n o iu oglase je plačati v (joiici. Ivan It a j 1 v Gorici. Tisku »Narodna tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Slovenski poslanci v državnem zboru. Po končanih volitvah se vprašujejo vsi, kaj bo novega v državnem zboru? To je pač odvisno od poslancev, a ker so poslanci skoraj ravno isti ko v prejšnjem zboru, ni pričakovati nobene posebne novosti. Če je vlada pričakovala od novih volitev novih poslancev, se je motila. In vlada je to res pričakovala, ker sicer bi ne bila razpustila državnega zbora. Vlada je upala, da bodo narodje pri volitvi obsodili obstrukcijo, a to se ni zgodilo. Obstrukcija bo v novem državnem zboru močnejša ko v starem. Ločiti pa imamo češko obstrukcijo od nemške. Obstrukcija mlado-češkega kluba je bila le komedija v enem dejanju, izigrana v eni noči, mrtva že ob svojem začetku. Mlado-češki klub je pač upal, da bo narod pri volitvah odobril obstrukcijo. Ali to se ni zgodilo. Volitve so bile silno usodne za Mladočehe in zdi se, da je miadočeški klub propadel, še predno je sploh prišel do veljave v državnem zboru. Kar so oni prizadeli Staročehom in njih voditelju Lavoslavu Riegerju, to se zdaj njim vrača v dvojni meri. Vse kaj druzega je pa nemška obstrukcija. Ta je trajala skoraj tri leta in je od dne do dne rasla v državnem zboru. Vlada je upala, da jo umori z novimi volitvami, a to se ji ni posrečilo. Rogovileža Jurij Schonerer in Wolf, katera sta imela poprej le 8 mož, bosta jih imela zdaj ‘24. Njih soseda v državnem zboru, nemška ljudska stranka, je tudi narasla na celili 48 mož, tako da se upata Schonerer in Wolf kar naravnost tudi brez povoda, spraviti v vik in krik 80- 90 mož! Nasproti pa so one nemške stranke, katere so bile proti obstrukciji, izgubile mnogo poslancev, tako katoliška nemška stranka in krščanski socijalci na Dunaju. Volitve so torej ustvarile tak« - le stanje: nemška obstrukcija je vedno še mogoča, da celo verjetniša, ker močnejša kakor v starem zboru, češka obstrukcija je pa nemogoča in ako bi jo Mladočehi poskusili, bi se osmešili. Kaj se bo v res- LISTEK. In Excelsis. Sv. maša na naJviSji gori Evrope, na „Mont Blanc-u“. Med vsemi gorami Evrope je „Mont Blanc" (Mont Blank) v Alpah najvišja, šteje 4816 metrov. Pokriva jo večen sneg. Malokedaj dosegla je vrh tega velikana človeška noga. Ogromna visočimi pač, ki štrli proti nebu. Da se bo pa kedaj tam gori stvarniku vesoljnega stvarjenja daritev sv. maše opravljala, tega bi živa duša nikdar ne bila mislila, in vendar se je to zgodilo koncem devetnajstega stoletja in sicer 1. 1893. Bilo je 9. avgusta, meseca naj hujše vročine. Trije milanski duhovniki so bili tako srčni, da sklenejo splezati na grozno visočino imenovane gore, in — če bo le mogoče, tam darovati sv. mašo. C. g. Ivan Bonin sprožil je to misel. Pač lepa. vzvišena misel, ali težavna, smrtnonevarnu! niči zgodilo v državnem zboru, ni treba prorokovati, saj bomo kmalu videli in slišali. Vprašanje je, kaj naj storijo riaši slovenski poslanci? Za obstrukcijo gotovo ne bodo, ker če obstrukcija zapre vrata državnega zbora, zapre našemu narodu usta. Mi Slovenci nimamo druzega mesta, kjer bi mogli govoriti in tožiti, ko državni zbor. Če bo torej državni zbor še tako malo delal, je za nas vendar bolje, da zboruje, da se bomo smeli vsaj pritožiti, če že druzega ne! Vprašanje je nadalje, ali naj se vsi slovenski poslanci zložijo v en in isti klub? Dr. Tavčar se je vže izrekel proti temu; za njim potegneta še druga dva kranjska liberalca in morda tudi naš župan Gabršček. Svobodno jim, imajo naj svoj klub 4 mož. Vsi drugi slovenski poslanci pa naj se združijo v en klub, v kateri naj pridobijo še nekaj krščansko mislečih Slovanov. Slovenski narod je pri volitvi pokazal, da hoče biti krščanski narod in da obsoja liberalizem. Poslanci naj torej tudi ^ na Dunaju pokažejo, da so zastopniki krščanskega naroda. Le polovičarstva ne več, sicer bomo v šestih letih ob vse mandate! Če ne bo mogoče delati v državnem zboru, naj katoliški slovenski poslanci ustanovijo na Dunaju nekak odbor, ki bo skušal po diplomatični poti to doseči, kar ne bo mogoče doseči v javnem zboru. Tudi je treba, da si naši katoliški slovenski poslanci ustvarijo program za celo Slovenijo, za kateri se bodo vsi skupaj potezah in sicer ne le za koristi Kranjske, ampak tudi za narodne pravice Goriške, Trsta, Istre, Štajerske in Koroške. En narod smo vsi. To zaupanje imamo v naše slovenske katoliške poslance. Politični pregled. Naš notranji polotICni položaj. — U r a d n a „VV i e n e r Z e i t it n g-1 j e o h javila v l o r e k c e s a r s k i p a -t e n t, s k a t e r i m s e sklicuje d r-ž a v n i zbor na dan 31. t. m. — In res! obrnejo se v Rim po dovoljenje. Ko to vdobe, podajo se na pot v družbi spremljevalcev, krepkih mož. Huda bilu je pot že hitro v začetku, strmina vrhu strmine, vendar pa še mirno vreme, šest ur in pol hoje v hrib. Ko pride noč, prenočijo v revni koči lovcev. Drugo jutro gredo dalje. Vedno v eni in drugi smrtni nevarnosti; le mala napačna stopinja, en spodrs in bil je eden ali drugi zgubljen za vselej. Strme globočine, divji prepadi, plazovi snega, vse to se vrsti vedno in vedno. En duhovnik nese kelih, drugi svetinje za oltar, možje pa deske in pripravo za mizo. Že so v visočini 4000 metrov! Kar prihrumi in nastane vihar! Potniki se komaj upirajo dalje; že jim upada sreč. Hodijo in plezajo višje in višje cel dan 10. avgusta. En duhovnik ne more več dalje. Ostane na poti v neki gorski bajti. Za slabim dnevom se je napovedala še hujša noč. Ministerski svet je imel v soboto poj>o-ludne svoje posvetovanje, ki je trajalo nad šest ur, kar je nekaj izvanreduega. Predmet posvetovanja gotovo ni bilo druzega, nego politični položaj, v katerem se nahaja naša državna polovica po dokončanih državnozborskih volitvah. Kakor poročajo dunajski listi, pa ni prišlo v tem ministerskem svetu do nikakega konečnega zaključku in se bode minislersko posvetovanje še t«; dni nadaljevalo. Novo izvoljeni državni zbor. — Po dokončanih državnozborskih volitvah zanimalo bode naše čitalelje izvedeti konečni izid državnozborskih volitev in sicer z ozirom na njih strankarsko stališče. Zato smo sklenili podali jim naslednje podatke, ki dokazujejo, v kakem razmerju se vračajo stranke prejšnjega državnega zbora v novo zbornico. Pri nekaterih strankah so se rodile tudi nekake podstranke, ki pa bodo v glavnih vprašanjih se oklenile najbrže starih večjih strank. Konečni izid državnozborskih volitev je torej ta-le, in sicer po 'vzmerju .števila poslancev v prejšnji zbornici iu po številu, kakor bodo zastopane stranke v sedanjem zboru. Nem. nar.napredna stranka prej 36 zdaj 35 Zveza nem. ljudske stranke ,. 41 M 49 Nemški radikalci .... „ 8 21 Krščanski socijalci ... ,. 27 )1 21 Svobodna nemška zveza . 9 n 3 Katoliška Ijudsku strunka . „ 27 M 23 Mladočehi ,, 61 t? 53 Češki konservativci . . . ,. t 2 Poljski klub „ 55 JI 60 Poljske ljudske stranke . „ 8 H 9 Malorusi „ 9 ji 11 Slovenci „ 16 y 15 Hrvatje ,, 11 n 10 Srbi „ 2 i« 2 Italijani ,, 19 m 19 Rumu ni „ 5 n 5 Ustavoverno veleposestvo „ 28 r 30 Konservativno ,. „ 19 19 Centrum „ 6 6 Srednju stranka poleposest. „ 2 v 3 Socijalni demokratje . . . „ 15 10 Divjaki 20 )• 9 Skupaj 415 115 Razim teh strank so se ustanovile še dve nove stranke in sicer češki ,,Hodimo nazaj!11 pravi nek spremljevalec. „Nazaj, nazaj!" ponavljajo drugi. ,.N(‘!-‘ kliče hrabri duhovnik Bonin. „Le srčnost, le pogum, le naprej!,l Nastopi noč. Bila je res grda, mrzla, vetrovna in strašna. Spanja nobenega. Drugo jutro gredo naprej in ob 8V2 M. uvgusta stopil je pogumni duhovnik Bonin na vrh narvišje gore v Evropi! Sneži polagoma. Vrh je zagrnjen v meglo. Vze zmrzuje: zmrznilo je tudi vino in voda za sv. mašo. Kuj začeti?! Urno začnejo trebiti sneg. Eni zubivajo kole v led in pripravljajo altarno mizo, drugi zapulili so ogenj. Vse trepeta v mrazu in se greje. Strašen vihar žuga pa vse odnesti in razgnati. ..Kako se ho maševalo V!•* zaujiije nekdo. — Toda — med tem. ko se de-vujo svetinje v deske altarja, se nepre-strašl.jivi duhovnik Bonin obleče in začne sv. mašo. Tovariš duhovnik mu streže. V takem mrazu in v takem viharju je ugrurci 6 in češku delavska stranka 4. Vseh poslancev skupaj je torej 425. Angležka kraljica Viktorija umrla. — V torek zvečer ob 7. uti je umrla v gradu Osborne na otoku Wighl angleška kraljica Viktorja. Dosegla je visoko starost 83 let. Kut devetnajsletna mladenka je nastopila vlado 20. junija 1837 po smrti njenega strijcu Viljema IV. Vladala je torej že 64. leto in je bila-nAjstutejša od sedaj živečih vladarjev v Evropi. Trpela je že delj časa na nevarni živčni bolezni. — Uzrok so bile največ za Angljijo neugodne homa-lije v Južni Afriki. — Za njo zasede angleški prestol rtjen najstarši sin princ \Valeski, ki bode vladal kot kralj Albert 1. Mož je pa tudi že star 60 let. Poljaki v nemškem drž. zboru. — Poljski poslanec Mizerski v nemškem državnem zboru je očital nemški vladi, da hoče po vsej sili raznaroditi Poljake, živeče v nemški državi, s tem. da odpravlja iz ljudskih šol podučevanje poljskega jezika ter da sili poljske otroke, da se morajo učiti jedino le nemščine. Zastopnik nemške vlade se je takim pritožbam — rogal in je brez ovinkov povedal, da nemška vlada ne bode mirovala, dokler popolnoma ne ponemči Poljakov živečih v nemški državi. Iz tega odgovora Poljaki lahko razvidijo, da nemška „kultura“ ne obstoji v ničem drugem nego v stremljenju po podjarmljenju vsega kar ni nemško. Pri la kem narodu kot so ti Prusi pač ne morebiti govora o blagih čutih. Francozka zborni — 14. t. m. se je pričela v franco^ui poslanski zbornici burna ruzpruvu o kongregacij-skem zukonu. Židom in nemanje Nemcem prijazna vlada \Valdeck-Rousseau-a je namreč predložilu zbornici nučrt zakonu, vsled kateregu se nuj zupleni premoženje katoliškim učnim in vzgojevalnim zavodom in samostanom. Za tu zukon bodo gotovo glasovali židovski in protiverski privrženci sedunje vlade, u desnicu in cen-trum bodeta z obstrukcijo preprečila, da se sprejme tak zakon, ki hi izpodrezul življenske žile celi Krunciji. V prvi seji je prišlo v ruzgovor papeževo pismo na malokuteri duhovnik kedaj sv. mašo opravljal. Ves čas sv. maše drže možje deske iu koverte po koncu in altarno mizo, da ni vihar vse prekucnil in odnesel, sam večni Bog ve kam. Pol ure trajala je sv. maša. Jezus se je daroval nebeškemu očetu na najvišji Kulvuriji cele Evrope! Z veseljem so pozdravljuli pričujoči Gospodu nebes in zemlje in s solzami v očeh zupeli mu hvalo za čudovito rešitev in pomoč do lake visočine. Kedo je bil tega pa bolj vesel, ko vrli mašnik Bonin ?! Veseli vrnejo se z gore, v sto iu sto nevurnostih. Ko pridejo do duhovnika, ki je bil 1111 poti ostal, se vstavijo in okrepčujo. Vihar grozno tuli iu sneg naletu, — v dolini pa se vse topi in gori grozne vročine. Drugi dan bili so v nižini, srečni in veseli. Exp. pariškega kardinala, nato jo sl«»iedsednika. da liodc vlada znala varovati .pravire*1 republike in ni* hude dovolila, da se umešava Vatikan v ..no-11 :tnje*' /.adeve traucozkc. - No, da se židje m Prusi ,.umešavajo,‘ v te /.adeve. to |»a do v oli sedanju franeozka vlada ! Vojna v južui Afriki. — Značilno /.a položaj v južni Alriki je to. da je Angležka v celi kapski ko-|niii|i proglasila vojno sodbo in obsedno stanje. To pomeni, da-je med holandskim prebivalstvom v Ivapu tako razpoloženje, da ni daleč od splošnega ustanku. An-gložki listi tudi previdno moleč o polo-ža u v Kupu. kar znači, da v tej pokrajini že vse vre iu kipi. Piva posledica ustanka hi bila pač ta, da se ljudstvu pobere orožje in streljivo, seveda tako-zvaniin Afrikamlarjem ..Central Ne\vs“ poroča iz Stunder-tona. da je v okrožju Ermelo zbranih šetopniki v državnem zboru namreč ne uplivajo samo na državno iu državljansko življenje, ampak tudi na versko, cerkveno življenje. Sedanja ustava prisoja namreč državnemu zboru pravico, da se posvetuje iu ojločuje o vsem širnem polju odgoje iu poduka, prisoja mu celo pravico, tla določa razmerje med cerkvijo iu državo, ter urejuje zunanje cerkvene razmere. Ali pa more biti pa- stil |ein 'V cerkve vse eno. se li obravnava;" t i vprašanja temeljito iu stvarno, v cerkveni m duhu, ali pa nasproti s predsodki, prezirljivo, ali pa celo sovražno? Ali pri nas ne uči skušnja, da so se v teli zadevah prejšnji* čase storile t osodepolnt* napake, vsled katerih ne trpi 1 le cerkev, ampak tudi državni red ? Nujvečega pomena je torej, komu izročile tako velovažen posel, kakor je posel državnega poslanstva ; od njega bodo tudi odvisne vaše najsvetejše zadeve... Z raznih st ran i j se bodo trudili za vaše glasove, zlasti listi, ki hočejo, kakor pravijo, edini zastopali vaše koristi. Sumničili in obrekovali vain bodo cerkev iu njene služabnike; z brezvernimi, nezvršnimi obljubami in obeti vas bodo skušali privabili: poreko vam, čas rešitve iz pozemeljske revščine se je približal, srečni dnevi nastopijo sedaj za vas, če le daste svoj glas možem, ki trdijo, da le oni zastopajo delavce. Varujte se lakih krivih prerokov! Ničesar nimajo, s čemer bi mogli spolniti svoje obljube, pač pa utegnejo vaš položaj še shujšati. N e v e r u j t k v e I i k o več t i s l i m. k i podučujejo vas in v a Si* otroke v veri sv. cerkve, ki so bili do-s I e j vaši s k uš e n i v o d i I e I j i in so vedno v vseh potrebah vaši zvesti sv e l o v a I c i, ki i m a j o g o r-ko srce za vašo večno, pa tudi za vašo časno srečo. Ti naj vas pod uče o končnih namenih onih zapeljivcev in ne poslušajte ljudij, ki vas slepe s tem. da bodo na razvalinah al-larja iu prestola ustvarili raj. Volile može, ki se zvesto drže katoliške vere..... Ako so nečejo avstrijski katoličani odreči vsemu vplivu na javne državne razmere, ako ne marajo žrtvovati svojih najvažnejših koristi j, tedaj ne sme tako ostali. Skupno zastavo imate, okoli kalen* se zbirajte iu združite pri teh volitvah — svojo sveto katoliško vero. Kvišku torej, katoliški možje, tega znamenja se oklenile in v njem vas bodemo videli zmagujoče ! Mi priporočamo to važno zadevo vsegamogočnemu varstvu božjemu, priporočamo jo mogočni priprošnji preb laže n e device Marije iu zato zaukazujemo. da se kako nedeljo pred dnevom volitve, katero naj gg. duhovni pastirji natančneje določijo, po vseh cerkvah naših školij izpostavi Najsvetejše v javno češčenje in da se opravljajo molitve za dobre volitve, ki naj bodo cerkvam domovjni vjdagiiijo in srečo.-i (p rit siplje o ^rško-šlovauskem obredu beli glave vernim in pobožnim gospodom okoli ,.Edinoslr‘ in BSoče“. U tem- smo hoteli danes obširno govoriti, pa smo morali odložili radi pomanjkanja prostora. Prihodnjič spregovorimo par resnih besed. V zadnjen času so čitali tudi v „Kccu del Lito ral e“ dva članka, ki pobijala ,,Sočo“ in „Edinost“. V glavnih točkah se z dopisnikom vjemamo, toda obžalujemo, da se je „Ecco" že drugič prav po nepotrebnem obregnila ob „slov. kal. delavsko društvo" ter ob opravičeno prošnjo goriških Slovencev, ki nima nič opraviti z „1 i tu r g i j a russa”. Vso resnico o lem povemo v prihodnji številki! I/. Tolmina prinesla je „Soča" čisto ..frišno" poročilo o dogodkih na dan volitve *.). t. m. lilati čč. gg. duhovnike, ki so bili navzoči kot volilci, ali kot gledalci. zraven zavija in laže - pa to ni čudno, ker je to njen ,.gšelV‘. Mislili smo dati ,.Soči” popravek — pa ker je preobložena z gradivom in bi znala stvar odložiti na nedoločen čas, sklenili smo volilci katoliške stranke, naj se kot odgovor na ,.So ino- laž iu zavijanje poda resnična zgodovina tistega dne v Vaš lisi. Evo ga! Tolmin se imenuje „il piccolo Pa-riggi". To ime mu tudi prištuje, če v drugem ne, vsaj v tem, da ima kakor veliki tako tudi ,.mali“ Pariz svoje „San-sculnlle" (brezhlačnike) — so ve v manjšem številu. Videl si lahko ta dan zabuhle obraze, iz katerih so štrlele v svel z raznim špiritom napolnjene oči. Pa kdo bi jim zameril, če si drugače segrejejo otrple ude, ko jih hlače ne grejejo iu so prisiljeni stati v tako hudem mrazu kot je bil tisti dan. na sredi trga. Ti obrazi so bili, ki so motili naše ljudi, da bi se odpovedali svojemu prepričanju. Dogodil se je slučaj, da je nek volilec iz Volč hotel ravno vstopiti v volilno sobo ko so ga obsuli ti ljudje ter upili nad njim ter ga hoteli pregovoriti. Na to vpitje so se nekateri v volilni sobi obrnili pogledat, kaj se godi pred vrati m ko so videli — so se nasmehnili —■ to je bilo Tolmincem predrzno, nesramno. Kdo bi se ne nasmejal, če se spomni kako je bilo. Zdelo se nam je, da vidimo kmetskega gospodarja stoječega pred hišo in gledajočega na oblake za vremenom, a pri lom ga obsujejo hlevne muhe — za katere se on čisto nič ne zmeni. Tuko se je godilo temu možu iu zato smo se — smejali. Po volitvi smo šli h K•••*njcu v gostilno vsi skupaj, tu Ji čc. duhovniki z nami. Tam je vprašal nekdo iz Šebrelj no vaškega gospoda: ,.Kod ste hodili, da imate tako prašne č revij e". . „lz Volč — prah je pa silen. Ko bi bil | cestni odbor kaj vreden, bi nam na časi dal poškropili ceste, da bi tako ne prašilo". G. gostilničar je bil koj pri rokah: ,,Kaj je bilo treba hoditi v Volče?" Podučil ga je pa koj gospod, da lo zit-more presoditi le on sam, je-li bilo treba ali ne — drug pa nikdo. Temu gospodu se je pa ta dan pač zelo hudo godilo. Koj za tem ji; šel isti gospod po opravkih iz hiše. Na vratih ga dobi edno izmed zgoraj omenjenih „življenskih bitij", ter se obdregne vanj: ,.Kaj se imate lako zaničljivo smejati?" Odgovor: „Ne da bi vedel". ,,To je nesramno, skozi vrata gledati in se smejali!" „Se molile, nesramno je gledati skozi okno v hišo, ne pa iz hiše, ker pisano je: Neumnež gleda skozi okno v hišo, pamulon človek pa pride skozi vrata v hišo". Tedaj ga je zapustil — ali par korakov dalje pozdravil ga je mogočen žvižg in pisk. Ker je hvaležnost lepa čednost, se jim je tudi gospod lepo zahvalil in jih prosil, naj ponove še enkrat ta košček. Pa kT so Tolminci svojeglavni, niso hoteli tega narediti, zato se je gospod obrnil in šel dalje, a v hrbet mu prileti (za hrbtom so li ljudje mojstri) izraz tolminske kulture: „Prokleti farji itd/Tudi drugim čč. duhovnikom so jo godilo enako. Kjer so se prikazali, so jim žvižgali in jih zasramovali, kakor le zna ,.Sočina-‘ stranka. Zalo smo se mi z duhovni vred — ker nas je bilo sram, da naše dušne voditelje tako zaničujejo v „olikanem Tolminu" — zatekli v gostilno pri Kranjcu misleč, da bomo vsaj pod slreho imeli mir. Pa motili smo se! Prišli so drug za drugim, najeli in plačani „Sanscu!olti“ v našo sobo, ter so najprej napadli nekega vo-lilca iz Drežnice, ker ni volil ž njimi, ter mu grozili, da bo šel domov — s krvavo glavo. Mož pa jim je glasno in razločno povedal: „Dojim se vas ne; vse premoženje imam na prodaj, svoje duše 'ptt> ne!-1 Slava mu! posebno še, ker »Soča" laže, da smo ga jim mi vkradli. S tem, da so moža dražili, so boleli menda vneti prepir in pretep — pa se jim ni posrečilo. To jih je peklo — zato so pa spustili z gromovitim glasom razne nesramne in ostudne pesmi med svet, da so se rosnim možem, očetom odraslih otrok lica rudečila — jeze in sramote. Pa potolažili smo se in jih prezirali. Da so hili ti razgrajači najeti, priča nam dejstvo, da so bili vsi prostori v gostilni prazni, le v našo sobo se je vse gnetlo, tako da niso mogli vsi sedeti, dasi so se stiskali, kar so mogli. Da litim je presedalo v takej družbi in da smo komaj čakali, da gremo iz tega „gnjozda;- -- se ne bo pač nikomur čudno zdelo. Pa čakati smo morali, ker se je bilo bali ožje volitve. V tem je vendar ura kazala edno iu udje komisije so šli gledat, je-li došla brzojavka o izidu ali ne. Še jih ni bilo nazaj, ko zagledamo nekoga teči proti nam. Koj ko je vstopil, nastal je huronski ropot, vrišč, teptanje z nogami iu tolčenje ob mizo, pri katerej so bili zbrani tolminski ,.orjaki". Koj smo vedeli, kaj pomeni to za nas. Zato smo hiteli iz sobe, uekteri vprašal, koliko je večine, drugi k rozom, da se odpeljemo. Da so bili Tolminci med l>ojcm nesramni, se ne čudimo, ker so bili razgreti od pijačo ter se je šlo za nji li vaščana. Pa da nas bodo tudi pozneje napadali — tega nismo pričakovali. No, ravno s tem so pokazali še v lepšej luči svojo naravo. Ko smo tako stali in se med seboj in z našimi duhovniki pogovarjali, ter čakali, da vozniki naprežejo, bodili so okrog nas, ter skriti za vozini vpili: „Srainota — farji ne bodo učili naših otrok’*, na kar je nek Cerkljan odgovoril: „Učite jih pa vi surovosti — ker druzega ne znate1. Na taka izz:.anja je vse vrelo po nas. Novaški gospod je hotel narediti konec tem komedijam, kar se mu je tudi posrečilo. Obrnil se je k nekemu takemu iu gu prosil, naj pride bližje, ako ima kaj povedati. Koj ni vedel, bi-li ubogal ali ue, ter se ozrl skozi vrata, je-li še kaj moči zunaj ali no* Videl je, da m sam, tedaj je zavpil; a\() pa grem" ter se opotekel proti liani. Ko je bil dovolj blizu, pove m u gospod, da smo zelo ukaželjni in sprejmemo radi podučilo od vsakega, če je kaj vredno. .Mož jo bi mi tu čislo osupnjen in jo ickel malodušiio: ,.Jaz vas nimam kaj poučevati, saj znate več kot jaz!" Vtem se je* dvorišče napolnilo z raznimi elementi in dospel je na površje subjekt ednak prvemu. Oznanjeval nam je z mogočnim glasom, da ga je lahko slišalo pol Tolmina te-lo resnioe: ,.Farji naj ostanejo v cerkvi — kar je zunaj, naj puste nam!* Kolikokrat je to ponovil, ne vemo, vendar to smo popolnem prepričani, da druzega ni prav ničesar znal. Ko mu je imelo zmanjkali sape, je še enkrat zavpil ..živijo«, ter opazoval, kak utis je napravil ta govor na nas. Tedaj ga vpraša novaški gospod: „Ali sem jaz državljan ?•* rekel je: ,.Ste!-‘ „lmam volilno pravico ?" Zopet: „lmate !li „Ali smem voliti po svojem prepričanju?" Zopet: ,.Smete!1, — „Čemu se tedaj zadirate!“ Zahvalil se jim jo tudi gospod za nauke, ki so nam jih dali in povedal, da smo spoznali, da drugega no znajo kot vpiti „živijo“. Na lo so poparjeni odšli. V tem so vozniki napregli in voznik iz Cerknega šel je še po neka ogrinjala v hišo. Med tem mu je pa nek hudobnež zlomil železo, ki drži vozno streho. Ker druge škode ni mogel narediti, hotel je vsaj to. Med tem ko so je to godilo na dvorišču, dajal je krčmar v hiši dobre nauke v prav grdi obliki č. g. dekanu iz Cerknega. Ponovil je, kar jo vpila vsa druhal od jutra do tedaj na ulici —vso to pa iz hvaležnosti, ker je gosp. dekan nasvetoval, naj se zberemo pri njem. Vprašanje jo: Jeli gostilna v Tolminu, kjer bi človek lahko ohranil svoje prepričanje, pa bi no dobil zraven jedi in pijače — še surovosti za nameček? — Ce je, naj se dotičnik oglasi! „Soča‘‘ piše tudi o nekih 10 kr.. Izvedeli smo i/, zanesljivega vira to-le: Vže po poti k sv. Luciji tožil je gospod novaški, da je pozabil plačati četrt vina, in dodal, da ne mara ostali dolžan. Pri-šedši k sv. Luciji, odpravil se je na pošto, da po nakaznici odpošlje krčmarju la znesek — pa nek volilec mu je svetoval, naj se to zgodi brzojavnim potom — kar se jo tudi zgodilo. Kako jo bilo krčmarju pri srcu in vsem, ki so to slišali, razvidi se iz tega, da je najprej.zapisal na brzojavko: „Resnično prejel 20 v.“ Pa radi tega so dvignili prisotniki hrup, tedaj je to prečrtal in zapisal: „Ne sprejmem!" Tako se je končal ta dan, ki daje mislečemu človeku dovolj povoda, da se ga ne veseli, ampak da mu ostane v žalostnem spominu. I/ Kanala. V 9. št. „Soče“ jp zopet čiVati dopis iz Kanala, v katerem se vnovič jemlje v zaščit našega »nepokornega, oblastnega" mežnarja. Lepo tako ! Čudimo se, kaj se »Soča1* toliko vtika v cerkvene reči. — — — Sluti se pa, da ta ueosnovan dopi-sič izvira ,,baš ‘ iz roke osebe, katera o cerkvi in cerkvenih obretiih „baš" uima nikakega pojma, katera „baš“ cerkev pozna le od zunaj, katera „ba.š1, se ne meni za službo Božjo, ter cerkvene obrede imenuje „baš“ komedije, katera se je „baš‘; o priliki neko procesije z Najsve-tejšini izrazila: „Schauen \vir mal zu, wie tlie Komedie losgeht", katera „baš" ni bila vže več let pri sveti spovedi, katera „baš“ ludi druge odvrača od Božje službe. Kaj „baš“ ta človek išče v cerkvi, kaj se „baš" briga za stvari, ki ga „baš" nič ne brigajo in na katere se „baš" toliko razume, kakor zajec na boben? ! V Kilinnhergu nam je začela huda presti od strani liberalcev. Gorje klerikalnim pristašem! V kozji rog nas mislijo spravili s svojo omiko in naprednostjo v nazadovanju (ker oui nazaj napredujejo kakor rak). Tudi piše se huda tistim, kateri vina še nismo prodali, ker sklenilo se je med omikanim (?) naprednja-štvom, da noben ne sme kupca stari stranki peljati, in ludi ako bi kupec sam hotel iti, mora se reči, da dotični vina več na prodaj nima itd. Glejte jih no, kaj nam vse obetajo. To je omika! To je skrb za občni blagor! In v take gonje se spuščajo tudi taki visoki omikanci, kateri bi se morali sramovati surovega maščevanja nad ubogim pošteno in mirno mislečim ljudstvom. Ali njihova liberalna naprednost jih je žalihog tako daleč privedla, da se več ničesa ne sramujejo. Popoluoma slepi so na umu, naj si bo vodja ali najpodlejši agitator, vso miri. Ni jim mar ih* vest, no večnost, 110 služba Božja. no Bog. Colu ;ik<> kdo v cerkev ur|t* no moro molčuti, ampak čez vsako Božjo besedo si' posmehujejo iu duhovnike zaničujejo. Kaj bo i/. mladino naše? Mene strah navdaja. Havno mladina so tako rada napaja v lakom brezmejno slabem duhu. Izgovarjajo sc nokatori sta-riši: Saj ne pustimo v roke svojim otrokom takih pohujšljivih listov, kakor »Soča** in »Pimorec*. l’a kaj to pomaga, kor so sami prenapolnjeni njih dulia. Česar jo polno srce, rado i/, ust gre. Tedaj po izgledih. ako ne po liiitih, popači se tudi mladež. Drugo pomoči ni. ako hočemo mladino nepokvarjeno ohranili, kakor take liberalno zapeljive časnike, kakor „Soča“ in »Primorec**, nazaj vračati ter zatirati na vse kriplje, dokler svoie Mohujšljive vsebine ne izpremene. In ako toga ne storimo, bodo naši otroci namesto ubogljivi in pokorni, neubogljivi, razbrzdani, namesto krotki, ponižni iu delavni, bodo drzni pohajači in agitatorji za v.se slabo. Namesto enkrat skrbni gospodarji, bodo zapravljivi, ter se v družbah veselili ter drag denar in čas zapravljali, med tem ko bodo njihovi otroci iu žene doma zdihovali v največji revščini, kakor so že pri nas zdaj dogaja. Prosimo tudi »Sočino*1 gospode, naj bi skrbeli za take reveže, kateri so v času volitve v dr. zbor, dne 3. L m. čas, denar iu celo zdravje svoje /rlovali, (er zmrzovaje tresli se po Gorici, da še zdaj bolehajo vsled tega in so k popisu ljudstva niso mogli priti, radi onemoglosti, za take naj bi tudi pobirali milodare gospodje okoli „Soče*‘,110 pa samo za Živca. Iz gorenji* vipavske doline. IU. jan. (Izv. dop.) Nadutost in lažuji-v o s t liberalce v-n a p r e d n j a k o v. Kako lažnjivi so naši lužiliberulci-napred-njaki, je razvidno iz mnogo očitnih dejstev. Pa če so ta še bolj očitna in znana celemu svetu, jih vendarle v svoji brez-merni strasti nikdar ne prekličejo. Tako 11. pr., je tod vsim dobro znano, da pretep v Skopem ob volitvah so provzročili pravcati liberalci, a liberalni listi u la »Soča** e t u 11 i qu a n ti-1 še vedno ponavljajo, da so ga provzročili katoliške s tr a 11 k e pristaši. Te dni, namreč dne 1 o. t. 111. je prišel oni oko i zg u bivši mož iz boln:-š n i c e d o 111 o v. T a možje 111 i 1 j 11 pristaš prave k a t o 1. s t r a n k e, a nasprotnik, ki gaje ranil in pripravil ob oko, je pristni liberalec, 23 letni fantin, kije bil že 3 krat obsojen v ječo. Tako mi je pravila tudi oseba, ki je spremljala ozdravljenega enookega reveža te dni iz Trsta domov. Kavno tako je tudi vsem tod znano, da so goriški liberalci svoj čas napadli može katoliške stranke, kar je razvidno iz preiskave in dosedajnih obsodb, ker je glavni provzročitelj pretepa bil te dni obsojen ua 240 K odškodovanja in tako še neki drugi pristni liberalci. Če lega ne verjamejo liberalni listi, naj le na zadevnem mestu povprašajo ! Saj ravno grda iu ostudna pisava zlasti „SIov. Nar/ jih je mnogo po Vipavskem spreobrnila h katoliški stranki, kakor sem slišal to od mnogih spreobr-nencev Tudi mi je eden izmed »inteli-gence** zatrdil, da s tako odurno in ostudno pisavo si je ,.SIov. Nar/ sam sebi in svoji slepi stranki spodkopal tla letos po vsem Vipavskem in zato .jo tudi Božič propadel in moral propasti, kajti njemu se prilastujejo večjidol vsi oni ostudni dopisi. Kam bi prišla »Slovenija** s takšnimi načeli, ako bi s« utegnili res kdaj obistiniti ? ! Čudni so ti gospodje liberalci, ali kakor se zdaj rajše »naprednjake-1 imenujejo, čeravno lezejo prav za prav le nazaj v novošegno paganstvo, ker bi radi duhovščino in cerkev zatrli, ko bi le mogli; saj to kaže vsaka številka ,.SIov. Naroda1*, »Primorca* in „Soče*‘. Kako dobro bi se jim pač godilo, da jim ni zdaj vsa duhovščina na poti? ! »Slove-niju“ bi jim bila druga ..Indija Koman-diju*‘ iu »liberalna-nuprednjaška drajua!'* (Dalje prih.) I/. hribov, 20. jan. 1901. — Vsi volilci z redkimi izjemami županije s v i‘ t o I u c i j s k o so „Slogiui“ pristaši, razuu Slapa in Hoč. Šli so torej vsi vo-lilci z veseljem na volišče v županski urad v Grme, v nudi, da se izvolijo volilni možje z gotovostjo na dr. Gregorčičev program, kukoršnegu prepričanja so bili vsi prvotni volilci. Istih treh volilnih mož pa, kateri so sedaj po vsem Goriškem dobro znani, katerih z imenom ni vredno imenovati. »o si* volilci pro-livili volili, češ, I.-m trem ne zaupamo, kei jih že dolgo predobro poznamo. In prav <0 imeli! Sodili m. jih dobro! Gospod župan IVIerčk pa se je drznii desnico stegniti trem najodličnejšim možem. da on garantira za vse volilno može, da bodo volili po želji prvotnih volilcev. Lo pod tem 1 bilo vol ra. .Vi nepretrgano zvoucujc vseli treh /vonov prihiteli so ljudje 1/. cele okolice ua pomoč, ila sc j,, ogenj pogu-n pomočnikom srčno hvalo za po že pogojeni pl \ so se vo- lilci udali ter volili pod garancijo gospoda župana Peterčka, ker isti čas še niso vsi vedeli, da se patent dobi tudi v županskem uradu v Grmih za ligumošlvo. Iludirjev dopisnik s Tolminskega, zakaj nisi objavil pred prvotnimi volitvami, kje jo ligumošlvo, pa bi bilo vse drugače v Grmih na dan volitve. Vso čast trem volilnim možem, kateri so izpolnili dano besedo, ter so možko rešili svojo čast. Dva iz Loma, katerih eden hrepeni po sedežu v cestnem odboru, in enega iz Slapa pa vprašam : Vam je li kaj ugajalo v kočiji iz lolmina do Slapa na dan volitve, na račun izvoljenega? Kaj ut;, da je prijeten gosposki stan, le škoda, da je trajal tako malo ur? Volilci svetolucijski so Vam pa tudi zapisali na čelo: Vas nikdar iu nikamor več ! Hribov ec. Iz Komun. V BSoči“ in v »Primorcu'1 so čitata dva dopisa s Krasa. Na pivom so vidi. da je dopisnik iz Komna iu kaže da ima malo razuma, ker to, kar v cerkvi sliši, nič ne ume iu hodi poslušat, kakor so hodili farizeji Jezusa, da bi ga v besedi vjoli. Revče, ne bo nič ! Povedano ti bodi, da cerkev bo stala olepšana in duhovniki bodo v njej učili, naj bo gologlavcu prijetno ali ne! Drugega dopisnika pa močno peče, da je izvoljen dr. Gregorčič. Povedano mu bodi, da v Komnu in splošno po Krasu smo z njim prav zadovoljni in več štejemo njega, ko dva Tuma. II koncu kliče dopisnik: ..Štanjel, Kohiljaglava, Velikidol, Štjak. Brestovica. Vojščiea. Kazlje, Kepentabor in Tomaj, zdramite se! Mi pa pravimo: Ostanite trdni, kakor do zdaj ! To vam bo v čast iu v korist! Naprednjakom veljajo besede nekdanjega župana v Pliskovici: 0 široka s#kira, kje si, da bi izolikala le ljudi. Volrji g;riul pri Komnu. Čitali smo v nekem listu, da je naš komenski nadučitelj daroval 2 K za Živca, in sicer iz milosrčnosti, ker daje naprednjak. Toda čujle! Ko smo mi pred 2 letoma delali prošnjo za šolo in je prišel z dolično komisijo tudi omenjeni g. nadučitelj, bil je on glavni, ki je ugovarjal in na vse načine nasprotoval, da bi ne dobili svoje šole. Takrat se mu nismo smilili ne mi in ne naši otroci. Ukazano mu je bilo od dotične oblasti, naj odmeri daljo od komenske cerkve do naše, a tu pokazal se je neveščaka, kajti napravil ni niti 21/ km. Sedaj pa, ko imamo lastnega pismonošo, ima la v svojem poštnem računu \ km. Radovedni smo, keduj seje tako oddaljil Komen od nas? Možje ! Zdaj bi bil zopet primeren čas delati prošnjo, ker je upanje, da nam bo zdaj g. nadučitelj naklonjen, ker je postal n a p r e-den in gaje tudi naš podžupan ubogal, da je šel v Sežano in slal lam kakor skala. K koncu še lo ! Pretečeni leden je dobil naš g. nadučitelj od davkarije, da ima plačati za cerkev 70 h. Ko je to vdobil, hudoval se je in rentačil, kako da od njega toliko zahtevajo. Nato mu reče nek deček : U, kaj to ! Mi plačamo 9 K. Ko jo naprednjak to slišal, se je vpokojil (no dobri kristjani smo vsi). Oti S\. Lucije. Visoko - plemeniti tolminski Iržani nas zdaj pri vsaki priliki in nepriliki pikajo iu zbadajo, da so se nekateri naši možje s p r e menili v krave. Je morda to tolminska hvaležnost za skazimo uslugo ? Ovid pripoveduje v svojih bukvah, da so se v starodavnih časih ljudje spremenili v žabo, v tiče, v netopirje, v svinje, v pajke....... Či! so se todaj,- kakor T o 1111 i 11 c i pravijo, nekateri naši možje res spremenili v krave, bomo gotovo v kratkem slišali, da jih jo tolminski mesar Kranjc polovil za svojo mesnico, in Tolminci bodo potom imeli od tod ne le poslanca na Dunaju, ampak tudi dobro govejo župo doma v loncu. Iz Biljane ! V nedeljo zgorela je hiša iu hlev posestnika Josipa Markočiča. Rešili so le živino, in nekaj obleke, drugo je vse zgorelo. Zavarovano jo bilo pri banki »Danubio** za 12000 kron. Nevarnost bila jo velika za okoli stoječe hiše in hleve, iz katerih so že blago iznesli. Bu-u se moramo zahvaliti, ker ni sil. V trud ! ( ihanski pogivb. II). | m je bil v I o I m i n 11 pokopan cigan Jiilček llu-l»er. rojen pred 7 tedni v Uhačevom hlevu v I o 11 n i 11 u. Svetil jo ciganček, nosil cigan, zad pa je šla vrsta ciganov pogrebcev. Tudi ciganski pes jo bil zra-vvn. ~~ l'i"d.|e pravijo, da niso še nikoli nikjer slišali, da bi bil kak cigan umrl. Bojen da, umrl pa ne ! Pa kakor videti, so ludi cigani začeli umreti. / \ ojšeice. — Deblo hrastovo je nogo zlomilo možu na Vojščici, ko so voz razkladali. Več previdnosti! Led na oltarju! - Na sv. Pavel in sv. Anton je bil po Krasu zopet tak mraz. da jo I11 in tam zmrznila voda mi oltarju pri sv. maši. Potrjen deželno/burski sklep. Vsled najvišega sklepa z dne 28. decembra 1900 je potrjen načrt zakona za-slran spremembe $ H. cestnega zakona iz leta 1894. Po le; nreinembi dobi kobariški okraj svoj <•<< ni odbor, tolminski pa izgubi 2 odbornika, namesto (t jih bode imel samo 7. — Ker je vsem cestnim odborom tolminskega polit, okraja potekla šestletna poslovna doba, razpišejo se lo dni nove volitve, ki se bodo vršilo kakor tudi one v polit, okraju goriske okolico — v prvi polovici meseca fehruvurja. Za sežanski okraj bode volitev cestnega odbora dne 2(>. t. m., za komunski, červinjanski, gradiski in Iržiški pa mod 22. in 25. t. 111. Mestne volitve v Ljubljani o vržene. Vsled pritožbe proti mestnim volitvam v Ljubljani, katero je podal dr. Šušteršič pri upravnem sodišču na Dunaju, je slednjo ugodilo pritožbi ter uničilo volitve v II. in III. razredu. Vsled tega postane neveljavna tudi izvolitev župana Hribarja. I)r. Al Ion/ M ose h e umrl. — V Ljubljani jo umrl dne lo. I. m. odvetnik in predsednik kranjske odvetniške zbornico dr. Alfonz Moschč, jedeu najodličnejših ljubljanskih meščanov in rodoljubov slovenskih. Kanjki je o svojem času največ pripomogel k zgradbi »Narodnega Doma’1 v Ljubljani s tein, da je ustanovil lakozvano »krajcarsko družbo1* ki je znašala po novcih darove za zgradbo lepega poslopja. Ustanovil je tudi list »Slovenski Pravnik** in dosegel velikih uspehov v slovenskem uradovanju na ljubljanskih sodiščih. Mil je več let občinski svetovalec, deželni poslanec itd. sploh mož, kakoršnih ima malo slovenski narod. Ohranimo mu trajen iu hvaležen spomin! Naša društva. druge za-s o d-r az-li r e- 1’dom ..Trgovsko - obrtne 11 a z u a nj a m o, d a j e n i j a I. 1 s l a 11 c e d u e 22. t. 111. sodila, da odpoved pred tekom petletne dobe 11 i dopustna Kakor smo vže svoj čas storili, opozarjamo zopet vso ude, ki so lani novembra meseca deleže odpovedali, d a naj vsi točno vplačujejo obroke, ker drugače bi izgubili cele deleže. Hekurz je vložen. Za odstop bo še čas! ^ obrambo naših denarnih zavodov. — Proti sklenjeni pogodbi in proti prepričanju, da je „za narodno časi in korist potrebno ne napadali denarnih zavodov**, je začela ..Soča" znova napadati naje denarno zavode šploh in posebej še »Centralno posojilnico1*, katero imenuje zaničljivo »Centrifugo*1. Proti taki nesramnosti se moramo braniti. »Soča1 povzdiguje narodno napredne denarnice v develo nebo in se hvali, da uživajo pri ljudstvu neomejeno zaupanje. 0 nas klerikalcih in farjih pa pravi, — enkrat prikrito, drugič odkrito, — da pridemo z našimi denarnimi zavodi na kant, da privedemo ljudi v nesrečo, da nastavljamo ljudstvu zanjke, da sleparimo Doga iu ljudij, da smo sploh ljudje, katerim denarja ni zaupati. Tako ,,Soča“ in nje pristaši po vseh krčmah. Vesoljni svet pa sodi drugače o varnosti in zaupanju v denarnih opravilih. Nikjer na svelu namreč nimajo ljudje zaupanja v liberalne denarnice, celo oni, ki liberal-| ceni duše in kosti zaupajo, jim denarja | ne upavajo. To nezaupanje izvira od tod, 1 ker liberalci nimajo ne vere in ne bož-| jih zapovedi. Takim pa ni varno zaupati denarja. ^V resnici je v našem stoletju propalo vže na stotino liberalnih denarnic in skoraj vsako leto beremo, kako so uboiM ljudje prišli ob svojo trdo prihranjene groše pri loj ali onej liberalni bauki ali posojilnici. Nasproti pa imajo ljudje iu tudi sami ihornlci v d u bovško posojilnice nujvočjo zaupanje, ker se sploh ni slišalo, da hi hil kak cerkven ali dobro krščanski zavod ljudij opeharil. Tu ko se na sploh po svetu sodi, ali bo slovensko ljudstvo delalo izjemo in nosilo z zaupanjem denar branit liberalcem, ne vemo. Odločno pa protostujemo proti temu. da bi bili mi manj vredni zaupanja ko naši liberalci. Ljudstvo pa naj samo sodi, komu je bolj varno zaupali denar, »farjem** ali narodno - naprednim kolovodjem. Narodno-naprediiu glave so povsod poganjajo za ključe hranilnic in zahtevajo njih p re os novo po moder-11 ib z i s t e m i h. To nas spominja starega lisjaka in svetovno znanega liberalca. »očaka Frančiška G r i s p i“. Ta mož, ki bi bil rad pogoltnil papeža in vse farje, je bil velik liuančni talent iu si je vodno brusil jezik o klerikalni banki v Neapolju, katera ji; veljala za najzanosljivejšo v Italiji. S sleparstvom in nasilstvoin jo je vdobil v roke — ta velik naprednjak in narodnjak. A kaj so je zgodilo? V dveh lotili je propa' 1, zginili so milijoni iz denarnico, kak. r dve loti poprej iz rimske banke. Naprednjak iu narodnjak Crispi je skazil linančni taloni — s sleparstvom. Še veča glava je bil slavni radikalec, naprednjak in narodnjak francoski C I e 111 e n c e a u, a nesreča je bolela, da so ga zasačili pri velikanskem sleparstvu v panamski družbi. Na tisoči! ljudij jo prišlo ob denar, katerega so po neumnosti zaupali narodiio-naprednemu poslancu. Tako se godi po vesoljnem svetu. Preuravnava pravil c. kr. kmetijskega društva. Zadnji »Gospodarski list" je objavil poročilo in načrt o preu-ravuavi pravil c. k. kmetijskega društva v Gorici. Ta predmet pride mi dnevni red občnega zbora, ki se bodo vršil, v Gorici v društvenem uradu dne 11. februarja t. I. — Glavna namera te preu-ravnave je decentralizija* — društvo naj bode imelo svoje odseke po deželi, kleri bodo lahko razvijali nekako samostalno delovanje. Ne vemo še prav dobro, kaj da tiči za grmom tega načrta, a proučili hočemo stvar prav dobro in razodeti svoje mnenje še pred občnim zborom. — Tudi imenovanje društvenega tajnika bode na dnevnem redu istega zbora. Po službenem razpisu bo imel tajnik tudi nalogo, na raznih krajih dežele prirejali kmetijska predavanja. Če je tako, poleni bo moral znati oba deželna jezika, kar je itak noobhodno potrebno, ker mora tajnik vsak dan občevali s strankami obeh narodnosti in gotovo več s slovenskimi kakor z italijanskimi. Kmetijsko društvo dobiva vsako leto znamenite podpore za kmetijske potrebe cele dežele, torej je pravično in potrebno, da se tudi v tem oziru enakopravno preskrbi za colo deželo. Bomo videli! Shoda v gostilni g. Gorjanca v Attemsovi palači na Komu, katerega je sklicalo za nedeljo ob 3. uri popolinlne »Slovensko kat. delavsko društvo** iu pri katerem je govoril g. Ernest Klavža r o novem domovinskem zakonu, se je udeležilo jako mnogo ljudij. G. Klavžar je v tri četrt ure trajajočem jako poljudnem govoru pojasnil zbranim važnost novega domovinskega zakona posebno za delavski stan. Možje so ga pazljivo poslušali iu so 11111 bili jako hvaležni za la koristen poduk ter so kazali svojo hvaležnost s tem, da so mu na koncu govora živahno ploskali. G. Ernest KI a vž a r je govoril o d o 111 o vi n s k i postavi od dne 5. dec. 1890. Podal je kratek pregled o razvoju domovnih postav od Marije Terezije do danes. Potem je razložil jedro nove postave iu pogoje za sprejem v novo občino. Ob sklepu je med burnim odobro-vanjeui spodbujal zborovalce, naj bodo zvesti svoji narodnosti, ne več kot tujci ampak kot domačini lepe Gorice. Slovenci hočemo ostati Slovenci, ne pokveke, kakoršnih je v Gorici vse polno. »Šolski dom** je naše upanje za bodočnost, ker se v njem šola slovenski mestni naraščaj. Predsednik dr. Jos. Pavlica je zahvalil govornika za nauk in pojasnilo. Nato je naznanil sledeče ; I V-mki si hitro preskrbi krstni I i 1 ml dušnega pastirju nm*gH kraja, kier n1 hil krščen. 2. Itavno tako d o m n v i n s k i li-l ml J.upan-dva one občim*. kamor je pristojen. :!. Prošnje na mestni magistral in pol idila o desetletnem hivanju v (dolin ie tiskalo društvo. Od s o hote dne 'J tl I. m. n a p r ej h odo vsaki da n ud In Iti v sohi podpornega društva nekateri gospodje brezplačno izpol-niavali prosivcem prošnje in potrdila. Slovenci, prepišite s« pod mesto! Vabilu. Podpisani ..pripravljalni odbor" ,.Tiskovnega društva v Gorici" vabi č. gospode duhovnike v mestu in n a deželi in p. n. dobro misleče gospode in gospe iz mesta in iz dežele na ..ustanovni občni zbor" na novo ustanovljenega ..Tiskovnega društva v Gorici." Ustanovni občni zbor se bode vršil 31. t. m. ob 11. uri predpoldne v prostorih Centralne posojilnice41 via Vetturini št. 9. K obilni udeležbi iz mesta in iz dežele vabi Pripravljalni odbor ,.T i s k o v n e ga društva v Gori c i." V Biljani. Pred (i meseci ustanovilo se je v Biljani bralno društvo ..Lipa". S časom pa je začelo hirati, izgubilo je tri odbornike in že so mu prerokovali pogin. Pa nekteri udje so stvar vedno podpirali in izvolili nove odbornike, hruštvo je zopet v pravem tiru. /a „Alojzi,jevišre“. — Preč. g. Jurij Peternel 10 K; preč. g. A. Manzini Hi K: preč. g. Jos. Schlunder 1U K; g. Ki.*ril. Sedej I K. Bog povrni! Za ,,Šulski Dom44. — Vesela družba je nabrala na god sv. Antona dne 17 t. m. v gostilni gospodu Antona Ki-geli v Pevmi svoto 10 K. Za kratek čas. Kaj je klerikalizem? — ,.Soča" in nje sinček ..Prismojonček" se že leto dni trudita, da bi nam povedala, kaj je klerikalizem. Do zdaj se ni še posrečilo, kajti trditve se ne vjemajo. — V neki zadnji številki pa je „Soča1 poskušala povedati, kaj so klerikalci. Reči moramo, da nam med vsemi ,.Sočinimi" trditvami la najbolj ugaja. ,.Soča" pravi, da so klerikalci tiste ,. b r u m n e duše. ki gulijo p i* t e in imajo priti e b razdrapane li I a č e“. S tem so klerikalci zadeli v peto! Hej Kristinu, kam pa greš tako naglo? ,.K petju v čitalnico", odgovori ona. ..No, ali že poznaš note?" vpraša Ivan iz ,.Pod-ture“. „Poznam še ne, ali grem za njimi". ,.No, ti pa misliš, ko držiš note v roki. da greš za ovcami na goričico s palico v roki". Knjiga „\aši narodni grehi** se dobiva v ..Narodni tiskarni" v Gorici in pri knjigotižcu g. Likarju. V nobeni slovenski hiši ne bi smela manjkati ta knjiga, iz katere se moramo učiti, kako živil; res slovenski in kako se ogibati narodnih grehov. Baš sedanje volitve po obmejnih slovenskih pokrajinah so zopet pokazale, kako potrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo! Cena knjigi je 50 vinarjev po pošti 5 vin. več. Izvrstna goriška vina ima na prodaj (pri Gorici). Pripoiočuje ista tudi za maše čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. ******** v Čebulno voščeno sveče pod garancijo 2000 kron priporočam j>reč. duhovščini, cerkve- 4 iiim oskrbništvom iti slavnemu p. n. občinstvu. 31 ed garantiran čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Ko. jiu K 1.20. / odličnim spoštovanjem J. Kopač, sveear, ulica sv. Antona 7, Gorica. G. Likar, Gorica. SemeniŠka ulica št 10. Trijovinn pisarniških in sol potrebščin. Raznovrstno papirnato blagu. Knjige: molitvene, šoDko in vjiMic Tiskovine iz ..Narodne tiskarne" |>o enaki ceni. Preskrbuje tisk vi/ilinc, računov, kuverte z napM. Sprejemu v vezanje knjige. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. ^. m > *r-w- -nr Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi \sakovr-lno pohištvo za vsak slan. ()|irava |io uajmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in poselim sobe je po nemškem slogu. liogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Ibiz-lično pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z Irsja iu celuloida. posebno za jedilni* sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami iu platnom na izbiro ler razne tapecarije. Reči. katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven .,i\i ujaska zaoruga“, vpi altu z..druga z omejeno zavezo t Gorici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega nianiilaklurnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan m vsak lelni čas V največji Izberi, kakor: siikno. platno, prle-nino. < il i i IT« >11. okslbrl, srovico, vsu-k o v is I m* preproge, zavesi*, namizne I»rIe; nadalje vsakovrstno perilo,srajce, .liiger ild. ild. Vm<‘ po iittjiiižjili cenali. (Cne sii stalili* Im*z pogajanju. oooooooooo <\ k r. ♦ priv. _^ntorc jFon, iiičar in goslilničar v Setneniški *i. ima bogalo zalogo raznovrstnih kov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ler postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. civilni, uradniški in vojaški krojač naTru v o i It u st. 2*2, I. nadstropji* v (Jorici, M. POVERAJ, priporoča p. n. občinstvo svojo izborno zalogo vsakovrstni!aa blaga i/. avstrijskih in inozemskih tovarn, obleko, solino in dužiii* plašči* Velika izb *i* zavralnir in ovratnikov, perilo, Jilger-srajre, sploh vse k obleki spadajoče; prodaja zdravo iji trpežno blago I mi i na meter; vse jako po coni. 4’lv. in dliho venski površniki od el. 15.— na„ Površniki letni......... 9,_ Obleka tno/.kn......... ” h 5(1 , v, P »» ,. zn dreke............j.ho „ Nepremočljivi havelok.....9.- „ 4<<*iifi stalne; og/u odbitka. Vsako naročilu izvrši si* točno. OOOOOOOOOO Važno za vsakega! Gorice po železnici in pnrobrodili. V zalogi Ima nuje legat n ejšo sobno opravo, na katero se še poseb(4j opozarja p. n. občinstvo! MNtmMO r_^nr_.*inr_.\nr_wvt | Teodor Slabanja, g 3 priporoča prnčust. duhovščini za A izdelovanje cerkvenih posod in rS orodja. Pripravo cerkvenega o- U rodja olajšuje revnim cerkvam t*. s tem, da daje tudi na obroki*. Obroke si pa preč. p. u. gospod naročevalec sam lahko določi M srebra r, ¥ v Gorici, ulica Moreli 12, tl a O) ct N O c >IM cd > (mr mr prodajalnica po najnižjihj cenah, dokler je še kaj v zalogi! Dobiva se za fllll 0 0(1 "ikelnovit anker renionter ura s po-P* o L U srebrnem) franc, verižico in tokom.4 |rl|j i CC prava srebrna rum. ura s posrebrn.' ^1U. 4 UJ aiucrikansko verižico in tokom. prava srebrna rem. ura za gospe s 1 posrebrneno angl. verižico iu tokom., pravu 14- karatna zlata remont, žepna 1 ura, zbaržun. škatlo iu eleg. verižico. Za vaaka uro 3 leta poreitva. ul (j I tn pravi ti karatni zlati prstan iu en , P. 1 JU lep kamen. Pošilja tudi proti povzetju ali proti pred-! plačilu zneska. Kar ne ugaja, se vzame v8; dueli nazaj in se koj vrne dotičnf znesek, takč da kupec ni v zgubi. Brat|eHurvlz.kupčijalzvoza,Krakau Stradam 17 Bogato iluslrovani zapisniki cen za uri;, j nakilc, zlato, srebrno in kineško-srebrno blago po znižanih cenah se dobivajo brezplačno in I poštnim* prosto. Agenti se iščejo. II 1170 Večna luč! Nova delavnica cerkveni li posod M M M M M M. in orodja. Gorica, magistratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih posod ter se priporoča za nart čbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanili cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrebri iu pozlati tako, da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah in popravlja že rabljene. lidani Franc Leban, sre h ra r. i»®#»##®®®*#®«®®®®*®®®®« •**mm Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v lastni hiši) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sundomingo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfit, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po 4/t kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jocbmana-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. ••••••••••• Redko kedaj se dobi prozornega, dobrega pristnega oljki nega olja za „veino luč", marveč navadno h* mešano, nesnažno olje. Najslabše olje pa je tako, ki obleži na dnu posode. Prodajalec da tudi tako olje za ..večno luč"; da pa tako olje /. nobenimi stenji, niti z navadnimi ..dušcami" ne gori, je znano vsakemu iz skušnje. Da lic ha več pritožb, da olje ne gori. ali pa da premočno gori. ali da stenj preveč olja pov-žije, omislil sem si troje vrst stenjev. Priporočam torej, da se po dobroti olja rabijo Kofolovi stenji, katere garantiram za trajno ,.večno luč" tudi v najbujšem mrazu. Pouk s pošiljatvijo. Za prozorno dobro olje stenj O, za slabše I., najslabše (nesnažno i II. — Za visoka stekla ..Glullonov Aparat" stenj O, I K 60 v., stenja I. In II. 3 K. -- Za navadna nizka stekla stenj O I K., I. In II. 2 K 40 v. Szatljlca stepjev zadostuje za ene leto. Stekla vseh vrat in barv. Dolenčeve sveče iz pruvoga čebeluegu voska po originalnih cenah. Se priporoča preč. duhovščini | Tine Kofol, 1 Cerkvenik v Kanalu (Goriško). ®*^«^8M«»««««®®ra*®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®«®®®®$*®«®®»®tttt«®®a .**> AA AA. AA AA >VA AA AA AA AA aa, aa aa, Az*-. ,AA. AA. AA. *^®*<®«®««®«®«®«®®&®®®®®®®®®®®*®s®®®®®®®®®®*®®®®®®®®6N$®fcf®®® Ia k. 'T: v Ljubljani Dunajska cesta št. 151 Mediatovi hiši v pritličja vz|irej(‘iuii zavarovanja vsakovrstnih poslopij, preinič-II i n in poljskih pridelkov proti jtožarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe raVHat44ljstVO zn vuroviilnice v pritličju 31edjatove hiše na Dunajski (*(4sti v Ljubljani, a tudi |>o slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani^ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod lako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! V SL i* > \ yyr t ; |®gjMM»S® S*#*®**«« ®®®®®®®®®®®®®)k®®®;MMM^S#8MMMMk®UMMMMMMMkt ®«