Št. 148. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja p o posti prejcmnn, ali ▼ Maribora s pošiljanjem na dom. aa celo leto 10 Ro!d., za pol leta 5 goVL, za četrt leta 2 BOld 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne eVtiristopno vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če so tri-ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača steinpelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. OpravniŠtvo, na ktero naj ae blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Vabilo na naročbo. Z novim letom začne „Slovenski Narod" v svojem petem letnem tečaji izhajati. Prosimo torej vse nase dozdanje če. gg. naročnike, kterim naročnina koncem tega meseca izteče, da blagovole ponoviti jo, in vse druge slovenske domoljube, da z naročenjem in razširjenjem našega lista pomagajo pri težavnem vzvišenem nalogu: vzbujati narod slovenski k polit, zavesti, k odvaŽnemu delu, k energičnemu odporu proti navalom vedno silnejših protivnikov našega imena in roda, k brambi proti zasramovalcem nase domovine. Mislimo, da se „Slov. Narodu" spričevalo odrekati ne bode moglo, da je v teh Štirih letih svojega izhajanja neustrašljivo in po vseh močeh za te namene delal, in ne brez koristi za razvitek narodnega na predka in razširjenje nase narodne ideje. Z novim letom preide „Slov. Narod" v lastni&tvo „društva narodne tiskarnice na delnice", ki je sestavljeno iz najodličnejih rodoljubov cele Slovenije. Skrb tega društva in uredništva bode, da se list kakor brž bodo okolnosti pripustile, spremeni v Slovencem toliko potrebni dnevnik. Treba pa za to, da vsak domoljub, ki se sklada z našim delovanjem, dela za razširjenje našega lista med svojimi znanci. „Slovenski Narod" velja po pošti pre-jeman za celo leto 10 gld. — kr. n pol leta 5 „ — „ n četrt leta 2 „ 60 „ Naročnina naj se pošilja, najbolje po poštnih nakaznicah (Postanweisung), z razločno pisano adreso na opravništvo (admi nistracijo) „Slov. Naroda". Ob enem vabimo na naročbo lepoznan skega lista „Zora", kterega bode izdajal slavno znani Davorin Trstenjak v naši tis karnici. Zora velja na leto 4 gld., na pol leta 2 gld. ljubljanska volitev. V Ljubljani, 10. dec. [Izv. dop.] „tte eno tako zmago in izgubljeni smo'4 — to je misel naših nemčurjev po zadnji volitvi in njih brezupen srd se kaže v lažnjivih predelih „Tagblatta", kteri volitev kolikor mogoče nam na škodo ponižuje, sebi in svoje privržniko pa v zvezde kuje. Da so bode vedelo, kaj in kako, hočemo posebno nektere momente vzeti v pregled. Volitev v Ljubljani se je vršila jako mirno, brez vsega hrupa, brez godbe, Slovenci in Nem-čurji hodijo mirno drug mimo druzega, kakor pri kaki javni dražbi, ktero postopanje bi se pri nem-čurjih na Štajerskem, kteri se Ramo surovostjo odlikujejo, zastonj iskalo. Udelcžitev je bila jako številna, volil cev je bilo 707, izostalo jih je 403. Izostalo bi jih bilo pa na nemčurski strani še več, ko bi ne bil naši ljubeznjivi dež. predsednik pl. Wurzbach posameznike še po noči pridušal, ka morajo iti volit. !plob se je rabilo mnogo mo- raličnega pritiska, kakor pri vsaki volitvi sploh, kar bi vse nič ne storilo, da ni volilni red tako krivičen. Izmed posestnikov, trgovcev in obrtnikov je ogromna večina naša, a kaj pomaga vse to, kadar pritisnejo c. k. penzijonisti. Stare, onemogle kosti, s kufrastimi nusovi, kteri h človek celo leto ne vidi, se pokažejo na dan, kakor močeradi ob dežji, zraven pa legijon c. k. uradnikov, nekoliko renogatov in privandra-nih Nemcev, vsa ta zrncu glasujd>«itayoverno in kmalu smo za nekoliko glasov prekošeni. Nasproti pa več nego 70 naših volileev ni dobilo legitimacij, mnogo se jih je izpustilo iz listin, sploh pa porabilo vsako sredstvo nas spraviti v manjino. In vendar je pri vsem tem razloček jako majhen, iznaša samo 52 oziroma 40 glasov. Ako tedaj odštejemo penzijoniste, kteri nimajo volilne pravice in prištejemo naše volilce, kteri po krivici niso dobili legitimacij ali so se izpustili iz listin, potem je večina naša in to za več nego za 52 glasov. To nemčurji tudi dobro vedo, zbog tega njih poparjenost, kajti začeli so premišljevati, kaj ko bi deželni zbor naša poslanca ovrgel? To bode deželni zbor tudi prav lahko storil in sicer na podlagi davkarskih zapisnikov in pravice, ktere nemšku tari nočejo znati brez sile! In potem ne bodo nemčurji nikdar več vmagali, kajti ta volitev je pokazala, koliko premoremo pri primerni agitaciji, kljubn krivičnemu volilnemu redu. Kaj bi tudi ne? Šentpctersko predmestje in Krakovo voli skoro kakor en mož, v mestu sa mem dan na dan pridobivamo nekoliko stališča nemčurjem pa gre ravno narobe, bližajo se koncu svojega gospodarstva, to jasno kažejo številke Lani smo propali za 130 glasov, letos le za T>2 in to pod ministerstvom Auerspergovim, in tako pojde naprej! Kakor pa ima vsaka reč dve strani, tako tudi ta volitev, namreč veselo in žalostno. Veselo ako pregledamo dolgo vrsto naših zavednih volil cev, žalostno, ako pustimo defilirati nove odpad nike in mlaČnjake. Na čelu odpadnikom prikorakajo naši ljudski učitelji v mestnih šolah. Samo trije so za nas volili, namreč: Praprotnik, Močnik in Tomšič, vs drugi pa v nstavovernem smislu. Tedaj Fiomo mo rali imena Raktelj, Zima, IJclar, Kokalj i. t. d. izbrisati iz narodnega imenika, v kterem so bili do sedaj po nevrednem. Govori se, da se jim je za to glasovanje obljubila od nemčurjev remuneracija. Da je to res, potem bi se naravno sklepalo, da bi ti gospodje za gotov denar tudi še kaj druzega storili. Ce se oni ne bodo kesali, mi se gotovo ne bomo! Gosp. Matija Ger-ber, bukvovez in odbornik kat. društva je tudi ustavoveruo volil, dasiravno ima zaslužek samo od narodnjakov. Priporočamo ga tedaj zlasti č. duhovščini, naj mu dalje dela daje! Gospod Florian Konšek in gosp. Kari Ahčiu, oba odbornika banki „Sloveniji", sta šla rajši na lov, nego k volitvi, kar je pa, to jima povemo enkrat za vselej, jako slaba reklama za narodno banko in marsikdo si bo dvakrat premislil pristopiti banki, ki bi imela biti narodna, ktera pa v odboru na-rodujakov nima. Gosp. Supančič klobučar in zlatar Gotzl sta tudi rajši zajce streljala, nego bi se udeležila volitve. Dež. uradnik g. Ur bas, dasi pred kratkim za preglednika imenovan, se ni ponudil k volitvi, isto velja od deželnega uradnika Vilhar-ja. Naša c. k. pošta je oddala samo tri glase za nas (Moos, Hohn, Premk), vbo druge je menda „trema" pridržala doma. Čevljar Turna itak ni volil, isto velja o gg. Tavčarji, Petere i itd., kteri se navadno smatrajo Vilbar-jeve prijatelje, nasproti pa so Krisperjevi in Vilhar jevi svaki odločno ustavoverno glasovali, kar bi bili lahko opustili. Znani dr. Keesbacher je še pred malo dnevi lazil okolo naših deželnih odbornikov ter moledoval za službo primarijevo, obe-taje, da se ne bo več v politiko vtikal a denes i je ne le ustavoverno glasoval, ampak tudi agitoval. Et meminis8e juvabit! Tudi stari ranocelnik Fine je glasoval protinarodno, sploh je pa izmed brivcev edini gosp. H alt a v z ar volil popolnem narodno. Gimnazija je letos večinoj z nami glasovala, oddala je 7 narodnih pa 0 nomčurskih glasov. Naštevali bi lahko še mnogo oseb pro et contra, pa prihranimo si to kot predmet posebne knjižice; omeniti moramo le še to, da so posebno pridno agitovali od nasprotne strani mladi Gerber in stari Mahr. Ravno pri imenu Mahr pa nam pride na pamet jako komičen prizor. Gospod Mahr pripelje po stopnicah volilea pod pazduho, vesel kakor hudi duh grešne duše. Bil je to znani mizar gospod Naglas. Toda na mostovžu ga zagleda nekoliko narodnjakov, kteri gosp. Naglasa in Mahra hitro obstopijo ter prvega nagovarjajo, naj nikar protinarodno ne voli, ker med narodom živi, naj se, Če ni inače, vsaj volitve zdrži. Gosp. N a-glas je takoj zadovoljin in začne razlagati gosp. Mahru: „Schauen Sie Herr Director, ich bin ein Oestcrreicher, hab' beide Parteien lieb, vvarum soli ich mich verfeinden, ich vviihle lieber gar nit" i. t. d. Gosp. Mahr je stal kakor oblit pudelj, ni rekel ne bev ne mev, mislil si je: „Da bi Vas vse vrag tija odnesel, kjer poper raste", ko je videl, da smo mu težko pridobljenega volilea odvrnili. Gosp. N a-glas pa je šel dvakrat spremljan po nemčnrju, enkrat po narodnjaku, volil pa nikdar ni. V volilni sobani se je tudi W a 1 d h e r r, ravna-telj znauega zavoda dobro obnesel. Neki kmet se . namreč takoj ne spomni imena Vilhar. Nekdo mu pomaga rckši: „Vilhar, Vilhar!" A gosp. "VValdherr jezno zareuči: „Still sein, hier bat Niemand was zu redcu!" potem takem naj bi bil tudi gosp. VValdherr jezik za zobmi držal. Muogo je še dogodeb in pikantnosti, pa volitev je pri kraji, zmaga je naša — inoraličua, in rnenda taktična tudi, kaj čemo več? —Končajc kličemo tedaj: Slava vam značajni in zavedni volilci, slava pa tudi Vam vrlini agitatorjem! Dopisi. \7* IJlllllf tllMN 14. dec. —...nik — [Izv. dop.] Volitve so končane in nemčurji so z nekoliko glasovi zmagali. Gotovo bi bila zmaga naša, ako bi ne bili naši mestni učitelji, kateri se sploh imenujejo narodni in kateri so osnovali, kakor znano „slovensko učiteljsko društvo" — volili Nemce! Razen dveh, katera sta volila narodna kandidata in enega, kateri še celo volit nij prišel, so ▼si o-lasovali zu nasprotno stranko, ker so se bali, da jim odide obljubljeni „Theucrungsbeitrag," Če bodo volili narodno. „Za 80 srebrnjakov je Juda* Iškarijot prodal Kristusa.u V večernih sbodih je edin učitelj vedno prigovarjal drugim , da naj ostanejo značajni in da se jim ne zgodi nič, ako bodo skupno volili narodne poslance. Rekel je: „Pokažimo da smo značajni in da nam je narodnost čez vse. Kako morejo voliti naši kolegi narodnjake, ako vidijo da mi nismo nič boljše. Kaj si bodo mislili ko po-zvedo, da smo volili ucineurjc. ali da nismo šli na volilno bojišče. Stopimo ponosno v volilno dvorano iu recimo : Krispcr in Vilhar naj bosta naša poslanca. Ne stisnite glave med ramena zdaj koje treba svetu pokazati da ste res narodnjaki, da It« učitelji slovenske mladine, zakar se delate. Nij dovolj da se samo figurira, temveč se mora pokazati tudi dejansko." Enako jih je navduševal še dragi nazoči učitelj, a nič nij hasnilo vse prigovarjanje; temveč g. Bclar učitelj mestne glavne sole bil je razžaljen in je srdito rekel, da on si ne pusti zapovedati koga da naj voli, on ve sam kaj ima za voliti. Ako volim slovenske kandidate, me bodo po „Tagbl.u nosili, službo takoj mestni zastop razpiše iu sem brez kruha, enako mi vzamejo „Theueruugsbeitragu. Gosp. Belar, Raktelj, Kokalj in ne vem kako se vsi imenujejo so volili Kalteneggera iu Supana. „Brez kruha", to je laž, kdor je za delo iuhoče delati, ta dobi še zmerom kruh v deželi: kdor z izdajstvom kruh služi — ta ga ni vreden. Gosp. učiteljem pa voščimo, da bi jim oni „Theuerungsbcitrag" prav dobro teknil, kajti edino to je bilo uzrok, da so volili ncinčurja in želeli bi vsem da bi jim mestni zastop še po-1 sebcu „"VVahlbeitrag" blagodatno dovolil, zato ker ste se tako hrabro držali za njegove kandidate; žalibog da mestna blagajnica je tako precej suha. Nemorem si tudi kaj, da bi ne omenil p oš tn i h uradnikov, ki so sicer vsi narodni (živi Slovenci, enako učiteljem pri kozarci vina) a samo trije so imeli pogum da so volili narodna kandidata. Dragi niso šli volit, ali so pa volilne, listke uničili Omenjeno naj še bode da je odbornik, blagajnik slovenskega (?) katoliškega društva gosp. Gcrber, proti našim kandidatom glasoval. Toraj sta bila klerikalna kandidata Suppan in Kaltcncggcr, naša dva sta bila narodnu Jako veliko slovenskih volileev ni dobilo volilnih listkov. Dotični BO protest vložili. Agitacija še nj bila nikdar tako živa, kakor letos pri obeh strankah. Od neuičurskc strani sta najbolj lovila volilce znani Mahr, ki učitelje v njegovi kupčijski šoli s „Flegelnom titulira iu „Safarjov Oolfi." Iz it i 1» n■«-<». 13. decembra. [Izv. dop,] Včeraj se je dovršila v Kočevji volitev poslancev in dasi po mnogih zaprekah, zmagali smo vcudar. Nasprotna agitacija je bila nenavadno huda, zlasti pa se je odlikoval v tem gospod T e o d o r Rudež, c. kr. pristav v Ilirski Bistrici in Kozlerjev oskrbnik gosp, Getterer. Gosp. Teodor Rudež je namreč vzel za tri mesece odpust, kar sicer za sod-nijo v Ilirski Bistrici ni posebna izguba, toda, ako se pomisli, da šteje sodnija v Bistrici blizo 18000 številk na leto, da sta sistemizirana dva pristava, da ima drugi pristav Rcsman kazenski referat, ki je silno velik , smelo bi se vsakako sklepati. ka bi dobro i u pravilno bilo, da posp. Teodor Rudež svoj odpust bolje porabi, nego i'za protinarodno agitacijo. Ako mu pa pisarniško življenje sploh /e preseda, naj se pa umakne in naredi drugemu prostor. Kakor nas je postopanje tega gospoda žalilo, tako nam je bilo nerazumljivo agitovanje oskrbnika Kozlerjevega kteri je naravnost podkopaval kandidaturo brata svojega gospodarja gosp. Petra Kozler-ja, oziroma gospodarja samega. Da se pa ne mudim predolgo pri teh osebah, naj v kratkem opišem volitveno dejanje. Zbralo se nas je na volišči 8H mož. Vslcd raznih sredstev je bilo naših 44 in Kočcvarjev 44, kajti slednji so si pridobili tudi glasove iz Loškega potoka. V volilno komisijo je bilo voljenih pet Kočcvarjev a samo dva naših. Vse je kazalo slabo za nas, pa še hujše se prične, kajti Kočevarji nam hote izvreči dva naših volileev, češ da še nista stara 80 let, ktero starost bi moral imeti vsak volilec. Mi smo Ogovarjali in vložili protest, pa gosp. c. kr. okrajni glavar Fladung, ki se je sploh jako brez-ozirno in surovo obnašal, raztohnači dotični §, v kterem je rečeno, ka mora vsaki poslanec biti star 30 let, tako, da mora tudi vsak volilec biti star .*30 let! Tako so nam ovrgli tedaj 2 glasa iu bilo je naših Še 42, nasprotnih pa 44. Kaj početi? V budi sili nam pride pomoč. Jako premeten gospod med nami začne namreč ogledovati Hočevarje in najde med njimi dva, ktera se mu tudi nista /dela dovolj stara. Objavi svojo misel in zahteva, da še pošlje v pisarnico po dotične zapisnike. In glej čuda* iz zapisnikov so res razvidi, da se nihče izrned imenovanih dveh ne šteje 80 let, d a s i j o enemu manjkalo s a m o 22 d d i. Kočevarji malo osupnejo, pa vendar trde, da 22 dni ne stori hič, naši pa razkačeni odvrnejo: ,,In ko bi mu sam eno uro manjkalo, ne bode volil zdaj pred ,'iOtiin letom." Začno se posvetavati in ker dolgo nič ne sklenejo, jim reče eden izmed naših gospodov:" Nur konsequent, incinc Herren! — „Halten Sie 's Mani!" zagromi Fladung, u r c d ni z a s t o p n i k vlade! — končno pa sta se ovrgla vendar omenjena Kočcvarja. Rilo je po tem takem nas 42 a Kočcvarjev 42. Prične se tedaj glasovanje. Med glasovanjem pa nepričakovano zmanjka nekega Kočevarja, kterega je menda začela peči vest, vsi biriči in drugi taki škrijci ga niso našli, dasi so ga po vsem Kočevji iskali, vrh tega seje nam pa nuli posrečilo, pregovoriti nekega Kostelčana, da se je volitve zdržal in tako smo dobili mi 42 glasov, nasprotniki pa 40. — Tako se je vršila ta gotovo originalna volitev, pri kteri se je gosp. Fladung skazal tako surovega. [boga vlada, še ubornejša pa dežela, ki ima take uradnike! Vse popisane dogodbe pa nam bodo v poduk za prihodnjo volitev, pri kteri bodemo vedeli zavrniti zvijače in brezozirnosti Kočcvarjev. kterim prav resno svetujemo, da se streznijo iu z nami v porazuinljeuji žive. Iz «-.oi «-n <•;;;«. IG. dec. [Izv. dop.J Kranjska je odgovorila. Po vsej liniji zmagali so tedaj narodnjaki, po večjih krajih celo enoglasno. Sploh pa smo od zadnjih volitev skoraj povsod pridobili narodnih glasov, celo v Ljubljani in Tr-žiči; v Kranji pa toliko, da so se nemčurji kar ustrašili. Pa imeli bi lahko še več glasov, ko bi u m e 1 i n e k t e r i ljudje duh časa. To velja tudi o učiteljih, vendar nekaj se je zboljšalo tudi tukaj. Iz gotovega vira pa vemo , da Loška učitelja Kramer in Sadar in Kranjska , Engelmann ln Cebin nista glasovala. Tudi ravnatelj K rob in gimu. učitelj J?irker nista prišla glasovat. Svetovali bi tema gospodoma, naj gresta na Kočevsko gimnazijo, na slovensko Kranjsko potrebujemo družili mož. Sadar in Cebin pa potrjujeta, da smo imeli prav, ko smo trdili, da so provizorični nadzorniki bili vsi vladne kreature. Učitelji ! dan denes je čas tak, da ima časništvo naj večjo rhoe in stranka, ktera nema lista za se, je propala. Kdo pa je vas izmed slovenskega časništva zagovarjal ? Samo „Slov. Nar." iu noben drug list ne. Tudi zanaprej bode vas gotovo zagovarjal, toda pogoj, brez kterega ne, je: odločna narodnost! Ako se boste iz nazega samega kruho- in trebuhoborstva vezali z izdajalci našega naroda, ne bo mesta med uarodom za vasi Človek brez ljubezni iskrene do domovine, ki če žalost jo zadene, zapusti jo, da pogine „Ta ni vreden, da varuje." „I)a ga v sebi dalj le nosi." (L. Toman.) Kdo se pa tam pelje? Kaj pomenijo slovenske zastave na vozen? Oj ! to so zmflgonosni Kainničani, ki drčijo ravno iz volilnega bojišča oznanit rodoljubom v Kranj veselo poročilo, da so zmagali. Živeli! Hajdi! za njimi v Kranj. Tu je vse živo! Po trgu moiko korakajo Kamniški in Kranjski „purgarji;" lica jim še žare, na obrazu se jim bere srčnost, s ktero so se vojskovali v boji za domovino! Eden druzemu kakor da bi rekli: „Glej in dopolneno Je! sovražniku strašnem' osrčje Vjedajo rano, ko strup, dlani odpadel je meč, Listek. Burklarije iz Zagrebškega življenja. IV. Življenje v hotelih jc povsod enako: v Zagrebu jo ravno tako kakor v Ljubljani, in v Ljubljani isto kakor na Duuaji ali v Parizu. Povsod isto kozmopolitično obnašanje gostov, povsod isti trapasti natakarji, povsod iste jedi, z malo razliko povsod iste cene, povsod ista zunanju pomazil jenost Kdor po svetu iz hotela v hotel potuje, ta ni k je. i nič novega ne vidi. Kdor pa hoče videti pravo etuografičuo barvo ljudstva, ta mora iti v proste krčme. Iu v eno tako — ne zameri mi in n ustavljaj se, prijatelj — bodem tudi jaz tebe pel jal. Vse je pošteno: hiša je poštena, domaČi ljudje so pošteni, gosti so pošteni, pijača in jed ste pošteni, postrežba je poštena in ceno so poštene Prag te krčmo — jaz jo poznam že šestnajst let — so ni nikoli nepoštena noga oblatila. V njej prijatelj, ne bodeš slišal ni klafati, niti kleti. Nizka streha, od ktere ledeni klipi vise, da bi jih mogel z roko odtrgati, dva mala okenca na ulico, ki sta zdole s piljevino zasuta, zelene polkcnce, na oknih zagrinjala, ki so pa bolj zato, da so, ne zato, da človek ne bi mogel od zunaj noter videti, nad nizkimi vrati Sopast brinjev vrh, od kterega jc pa samo še liost, kajti iglici so že vsi iz njega se osuli, zid od fantalinov na vse mogoče načine na-iVikuu in napisan, taka je krčma, v ktero to prijatelj, peljem , kajti če hočeš videti, kako se po bolj prostih Zagrebških krčmah živi, moraš skozi te vice iti, tu ne pomaga nič. Noter sto-pivli se bodel ogledava! po kakej postranej samotnoj mizici , pri kterej sedčč bi mogel neopažeuo svoje „eroquis" Črtati. Tako mizico bodeš zastonj iskal , kujti v celej sobi je samo ena dolga miza, in okolo nje že polno gostov. Praševalno se bodeš na mene ozrl: češ, tu ni za naji prostora, odi diva! Med tem so se pa že gosti okolo mize skupaj stisnili, in prostor za dva sedeža naredili. Vidim ti na lici, da te malo ženira, toda jaz ne mani denes nobenega obzira na tvoje ženiranje, dobro vede, ka ga bodeš preje nego sam misliš premagal. Vino, še poklicala nisva, pa že stoje vrč in dve kupici pred nama. Gosti okolo mize so vsakdanje prikazni : obrtniki, trgovci, činovniki. dijaki, oficirji domačega polka, sploh iz vseh pla-stov Zagrebškega prebivalstva. Krčma je že iz starih časov na glasu zavoljo dobrega vina, in zavoljo tega vsak večer polna častilcev dobre kapljice Vsi gostjo so eno društvo. Vsi se med seboj raz-ovarjajo, ko da so vsi bratje istega materinega telesa. Tudi ti prijatelj moreš ktero vmes reči, če te je volja, vsi te bodo dragovoljno poslušali. Kc-dar se začenja v društvu „dobra volja" obudevati, pridejo celi bokali vina na mizo, iz kterih se bode tudi tebi prijatelj, ravno kakor vsem drugim , kupica polnila, pa samo nič se no brani, saj bi ti sicer tudi zastonj bilo, da! šc razžalil bi društvo! Če jo kak brijač v društvu, ima gotovo tudi „tamburo" v žepu. V Zagrebu so naj izvrstne jši tamburaši brijači, dejal bi, ko da imajo baš oni neko predpravico do tambure. Tambura je na Hrvatskem to, kar so n. pr. citre na Štajerskem. Vsi gostje spremljavajo tamburaša, eden po taktu vmes žvižga, drugi na pol glasno vmes mrmra, tretji s prsti po mizi brunca, četrti z ramo ali z glavo klima, pa — hrvatska krvi se kmalu užge, nazadnje vsi glasno zapojo. |s prva ti prijatelj ne bodeš vmes pel, pa pri četrti, peti vrstici še bode l'^tavi >\i! •••(•. ki zobe drakonove s jal je, Kaj jo denaŠnjt'^a dne? — votla podoba za vid. Domačinu posineb; tujcu sramota.** Pod mestom pa pokajo možnarji Ločanom v Čast, kteri na „flaštaji" pri dobrem dolcnjcu in mastni pečenki štejejo glasove, kterc je nemčurski kandidat dobil. Donos je Kranj slovensko mesto, ni se mi treba bati narodnjaku , si mislim, nocoj ostanem tu, bom videl, kaj bo drevi? In res! Ob l/j 9 zvečer se je zbralo rodoljubov v obilnem v čitalnici, kjer so bili zbrani tudi pevci in godci. Ko je ura udarila V., 9, zadoni „Naprcj" iz god-binega orodja godcev, in vsa množica se je vzdignila in podala z mogočnimi lampioni pred poslancem stanovanje, kjer so mu naredili lepo serenado in peli: rNaj čuje zemlja in nebo," Modi zdrava domovina," ,,0j ostra moja sabljica." Zivioklioi in pokanje možnarjev so bili odmev prelepim glasovom domačim. Od tam se je podala množica po vsern mestu, po vseli ulicah, godci pa so piskali in godli da je bilo kaj. Sem ter tje pred nekte-rimi hišami, v kterih stanujejo rodoljubi, so postali, kjer sc je govorilo, pelo in godlo. Mislil sem da sem v zlatej Pragi, ker na Slovenskem še nisem čul govora pod prostim nebom, kakor nocoj Tudi pred županovo hišo so ostali, in so se mu zahvalili, če tudi je sam ustavoveren in nasprotnik Slovencem, zato ker je odstopil od kandidature, ktero je bil prevzel že, in ni kot zastopnik slovenskega Kranja skrunil Časti In slovenskega značaja kranjskega mesta. Neinčurjani bilo nobenega videti. Hudobni jeziki so pripovedovali, da so si pri Dolencu s pivom in vinom jezo hladili, oči s tobakoviin dimom slepili, da bi ne videli, kaj se godi in s figami ušesa mašili, da bi ne čuli godite in živioklicev, prod kterimi celo Kesbaelierjcv padel cvili. Pozno v noč so se ljudje mimo k počitku podali in sladko zaspati; v sanjali so pa videli Dolfita Dunajskega, ne Ljubljanskega, kako počasi s predsedniškega stola leze, za njim je pa stal mož. podoben Ilohemvnrtu. Se druge prikazni a la Derbič, Jairrič, celo uradniško dru h nI so vi-deli, kteri so pa bolj sami preplašeni bili . kakm da bi druge strašili, kajti „slovenski dub" jo bil denes precej neinČiirjev pobral. Meni se ni nič sanjalo, če bi bil tič, frčal, bi bil raj v Tržič gledat, če si je župan TržiŠki pri agitaciji kaj zelo coklje zbrusil ? I/ fitMClolJU*«". 16, decembra 11. S. P. jlzv. dop.J Volitve so pri kraji, in ako si ogleda »o izid in sredstva, kterih ro se različne stranke posluževale , moramo biti zadovoljni. Da imamo v kmetskih občinah za vselej zagotovljeno stališče, to so pokazale volitve že lani, a da smo dobili tudi v mestih mnogo privržencev več, to more veseliti vsacege domoljuba. Zdi se mi potrebno povedati nekoliko <» radoljških nemčurskih smeteh, da bode svet izvedel kako zauičljivi so naši nem-škutarji. Ker je Iladoljica le malo mestice, ker sc drug drugega poznamo in ker naši nemčurji, ki so pravi „dii minorum gentium" ne morejo skrivaj agitirati, izvedeli smo precej vse njih počenja-nje in res so inarsiktero prav debelo zasolili. Po stari navadi vodi vso agitacijo radoljška „Hiacinta," ktera hoče, naj velja kar hoče, nam na sramoto v deželni dvorani se svetiti. Zbrala je okolo sebe vso radoljško birokracijo počenši od \Vurzbaeha, kteri še zmirom mesto okrajnega glavarja pri nas zaseda, do zadnjega beriča, ter si pridružila še nc-radoljškeh branjevcev in čevljarjev etc. iz med kterih si je izvolila nekega ,,Hudournika" za vodjo in mu pridružila kot vredna brata enega priti ikovega čevljarja in enega sedlarja za podvodjo, agitacije. Ti trije vredni vinski bratje, kričali, razsajali so celi teden po Kadoljci, podkupovali in upili „kjcr smo mi tam je zmaga" ter lovili radoljško „misera plebs." Izvolili so si ti ljudje neko krčmo znano pod imenom „Hotel zur kleinen Laus" v svoj kazino, kjer BO se gospodje, ktere sicer polt lomi, prestopiti prag, s svojimi „fravami" zbirali v posvet, in zaroto „črnuhom in „rcakcijonarnim" Slovencem. Ne bodem ponavljal psovk in laži, s kterimi so pitali narodnjake; vsaj že pozna celi svet liberaluške dihali slovar laži in psovk , tudi ni vredno ponavljati, kaj jc obetala sadu radoljška „Hiacinta u, ako jo v deželno dvorano posade. Ljudi, ktere jc mogoče podkupiti je mnogo, in tako so zbohnali lepo armado skupaj, pomnoživši jo z uradniki — med kterimi sta bila tudi dva nov«) pečena davkarja, ktera še nikakoršne volilne pravice nemata, nekaj po dva goldinarja plačujočib pnrgarjcv, in med njimi tudi taki gospodje kterim se, je že lani volilna pravica odrekla. In ta vojska se je v zdignila, na čelu gospod \Vurzbach in /a njim drugi „velikaši" vodje in podvodje ter peljala se v dolgi vrsti nn de jajc sc sijajne zmage v Tržič, da pobije vse „črnuhe" in „fnrškc hlapec". Lepo je h lo videti te romarje in slišati mogočno j gromenje liripavih glasov: „lloch Hijacinta!" hoch — ,,frl'asenga!- med ktere so se mešali nežni glaski radoljških nemčurskih gospa „hoch Oimbria!" Mraz pa je pritiskal z vso silo na nemškutarje in »Slovence da jc bilo joj ! In prišli so v Trž'č radoljški „neinški" purgarji in se. tresli od strahu in mraza kakor šiba navodi, kajti ni imel vsak purgar gorke obleko in Kainničanov je bilo nad sedemdeset. TržiŠki Oimbri pa so hodili s povc-šenimi glavami in zdihovali: „Nemčija reši nas, Nemčija varuj nas Slovencev !" kajti mnogo Trži-Canov je spoznalo liberalno sleparijo in postali so narodni. Mraz pa je prihajal zmirom večji in liberalna gorkota ga ni mogla panati. Med tem pa se začela volitev in mraz je pritiskal bolj in bolj ter dosegel oh 12 uri opoldan 112 stopinj, za nemčurjo in liberalna gorkota 99 stopinj močna ga ni zmagala. Takrat je zvenela nježna lliacinta, slovenska lipa pa na veliko radost vseh slovenskih volilcev košato cvetla. In Oimbre in nemškutarje je popadel velik strah, ter so bežali z velikim krikom iz volilnih nebes, ter se pridali v kremo h Klandru da se oddahnejo. Na pragu pa jih je sprejemni neki fantalin, z imenom Pollak, kteri je prav inteligentno sikal in žvižgal, ne vemo ali na čast padli Hiacinti ali sam sebi v veselje in kratek čas. Strah pa jo nemškutarsko vojsko prevzel in razkropil brez petja in godbe na doni, kajti le padli vodje smeli so se okrepčati pri Klandru." Tako mi je popisoval volilec narodnjak to velikansko vojsko ter končno izdihnil: Hog živi Slovence! in p »slance, a Bog jim daj tudi toliko potrebni poginu, za nas se pošteno in neustrašeno boriti. Omeniti moram le še nektere reči. Med vo-litvijo ktera se je vršila v dosti boljšem redu nego lani, se je v eno mer ujedal in renčal nad slovenskimi volilci radoljški Tavčar,pa tudi ujel od narodnjakov mnogo gorkih. So to: 13. t. m. zvečer zvabili so nemškutarji narodnega volilca v neko krčmo, da bi ga pregovorili naj voli Turna. Obdelavah so ga po moči ali ni se dal prevariti. Ko vidi tudi na-zoč nek uradnik, da nič ne pomaga vse pregovarjanje, začne govoriti na pol glasno narodnjaku na uho : da vsa narodna stranka ni druzega nego „slc-parija!" Dalje o veri kvasivši pravi: Jezus bil je slabši rovar, nego jc Luter — on se je potepal z nekteriini postopači sem ter tje in ljudi šuntal, dokler so ga ujeli in križali. Narodnega volilca zgrabi jeza in malo da ga ni dobro našeškal. Po volitvi se je zbralo nekaj inteligencije v znani krčmi v Kadoljci. Modrovali so ti propadli „liberalci" iu med njimi eden najhujših kričačev pravi' „Drugič jih pa bomo." Na to reče drugi, ki jc visokoroden gospod! „Prav bi bilo." Zopet prvi: „l)eues jc malo manjkalo, da ni bil boj ; usnjarski pomagači bili so že pripravljeni." Neki narodnjak to sišavši jim reče: „(»otovo komandiram V" In na to so vsi ouiolknili. Slava gre torej narodnim volilcem za njih taktno obnašanje v ueiučurskem Tržiči. Vladi pa dajemo svet: da naj drugič ostro pazi na nemškutarsko Tržičane, kteri hočejo že pri vsaki volitvi boj provocirati. Povemo naprej, da tudi nam kri, ne voda teče po žilah, ali mi se hočemo postave držati. In h koncu še nekaj: Po volitvi pride k agitatorju Hudourniku (nomen omeu?) nek zaslepljen nemčurček ter se h udu je da je dobil samo 1 gold, in žuga ako mu ne dajo hitro še dva, da bode razsajal. Agitator sc prestraši in mu da 2 gobi. in dobro je bilo; se ve »laje kij uh u temu sc vse precej izvedelo. Vam narodni volilci pa v Tržiči iu posebno v Kamniku, kličejo volilci Radoljški srčni : na zdravje! V teku četirih let, zbobnala nas je tudi tvoj glas vmes ukradel. Val navdušenja te bode kakor bilko vzdignil in seboj vzel, lice sc ti bo užgalo, oko razžarilo, in nazadnje boš morebiti ravno ti naj hujši pevce. Sezual se boš s svojimi sosedi na levo in desno, in da veselje še više zakipi, boš ponujeno bratovščino pil steni in z onim. Kokc si bodete stiskali in v lice ljubili. Celo društvo bo pričevalo tvojim pobratenjem, in pesmi : „Na umogaja lijeta" in naša „Kolknr kapljic tolika let" Itd. bodo okolo tebe donele, kakor visoka pesen iz harpe Davidove. Ker so dekleta v hiši, se začne tudi plesati, na kar so dekleta že koma; čakale. Ti prijatelj ne boš začel, to vem, pa so Se drugi v društvu, ki začnejo, iu če gre en jarec črez most, gredo vsi za njim. Samo malo te bodem dregnil, in takoj boš kakor povoden mož v narodnoj pesmi „Lrško" pod pazuho vzel, ter ž njo v kolobaru zacepetal iu zaprašil. Nobena ti ne bode odrekla, saj ni nobena štimana, nobena prešiina, to pa itak veš, da vsak deklica rada „kakor sraka gor in dole skaka." Ti jo moreš v plesu upebati, da sc jej bodo od nagle sapice rudeče Sobice tresle, in nič ti ne bode v zamero vzela. Pa le ne zbiraj preveč plesalko, za kolobarenje je vsaka dobra, ali ta ali tista, ali boginja ali glista! samo da ima okroglo peto in poskočec v kolenu pa gic ..hop, hop, hop, mlada krv je krop" itd. To pa Sani superlativ zabave, ta šele pride! — Prijatelj ti pogledaš na uro, vidiš da je po Ljubljanskem nioraličiieni horologiju že pozno, pokličeš krčmarja, da plačaš in greš, pa tvoji sosedje, s kterimi si se bil malo poprej vse križem pobratil) te primejo vsak za eno roko, zapode krčmarja nazaj, ti si postal v pravem pomenu be sede ujetnik, ter moraš, hočeš ali nečeš, na žu-ganje večne zamere obljubiti, da ostaneš. Zdaj Še le zveva, da sta dva gndovnjaka v društvu, ki se nista htela že poprej odkriti. Ker je že pozno, sc okna s plahtami dobro zapazijo, in vrata zaklenejo Zdaj se celi lagvičec vedernjačee, na mizo zavali. Ovenčan je z venci bršljaua, in okinČen z narod-uiuii trohojnicami. Krčmar preda vratni ključ enemu godovnjačev, ta odbije, pil ko, ter ga v sodičec spusti, češ, prej ne bode nobeden iz hiše šel, preduo se vino iz sodička do zadnje kaplico ne izpije , in ključ pri vratcih ven ne dobi. France, ti si skusil to j potrdi, (lato ni burklarija, ampak resnica. Prav za prav je to divja orgija, ki ima samo v tem svojo prizanesljivo stran, da jc Hrvatska bogata vinska dežela. — — — Trijatelj nič sc ne straši: lagviček bode prej prazen, nego si domišljujcš. Napitnica divila bede za napitnico, ena lepša od druge! ena domorod-aejSa od druge, ena ognjenojffa od druge« Zmerom so bode našel novi „tituluš" za izpraznenje kupic. France, ali se še spominjaš onega večera, ko je moral redom vsak gost pri nekej napitnici vsred sobe poklekniti, so na to in ono rotiti in zakliu-jati in nazadnje majolike zvrniti. Tako kakor so je oni večer zaklinjalo in redilo, tako po prilici sc je Bauibal pred žrtvenikom bogovom rotil in za-kllnjal, da bode Kim na razvaline razdrobil. Drugi dan je se ve da vsak uvidel, da je vse to le pena bila. — — — Kadar bo godovno domače gospo-difiine, te bodem prijatelj, zopet v to krčmo peljal, tacaš boš pa moral na njeno zdravje iz njenega iolnja piti , kar jc bila tudi vitežka navada srednjega veka. — Drugi dan sc bodeš prijatelj našel V svojoj posteljici. Kako si v njo prišel, to bodeš težko vedel. Olava te pa ne bode bolela, ta samo od malopridnega društva boli. Pozabil pa, kar si doživel, nikoli nc bodeš. —p« vlada že štirikrat v Tržič k volitni črepinji. Zmagali smo zmirom in zmagali častno, a tako častno kakor letos še nikdar! Vondar delajmo z svo pozornostjo le za v prihodnjič, nemškutarski Radolj-čani bruhajo jezo iu srd in zaklinjajo maščevanje. Ali bati Si> nam ni itko liodemo pozorni in delavni. Nemškutarija ne sme nikdar več zmagati v naši slovenski zemlji, in ne liode! Iz I»«>*tojH«% 16. decembra. [Izv. dop.j Nekoliko o postojnski volitvi. V vtorek 12. dec. bila jc za kmetsko občino volitev; deležnih vo-lilcev je bilo 92, gosp. Koren je dobil 92 glasov in dr. Kosta prejel je 89; gosp. dr. Deu, kakor preljubljen komplementač ljubljanske nemške inteligence, izvoljen je „enoglasno. Druga volitev za Postojno, Vrhniko in Lož je bila v četrtek 14. Takoj zjutraj je bil naš trg živahno napolnen volilcev. Izvoljen je gosp. Fr. Kotnik s 123 proti 32 glasovi dr. Deu-a, za kte-rega so večjidcl, izjemši nekterc staro snedeže, sami uradniki glasovali. Zadnja volitev daje priložnost nekoliko bolj zanimivih reči omeniti. Zc dober teden pred volitvijo, koračil je g. dr. Deu v Lož, hlinit se okoli kmetov, sč starimi „šriftami" pod pazduho, skuŠaje si zvijačo glasov pridobiti. Ker so pa kmetje sladkaču hrbet obračali, prizadeval si je pri svojih nemških gospodih v Postojni boljši uspeh doseči. In res podali so si desnico, agitirali na vse kriplje, klicali nemške kulturo-nosce k posvetovanji v „kazino", kmetom obetali jedi in pijače.—Trdovratne so pa strašili, da ako Den-a ne volijo, dobe različne križe in težave na vrat. Nekega kmeta je g. dr. Deu strašil, da bode Postojno zapustil, ako ga ne bodo volili! Ako jo menil „inteligentni" g. Eduard da ga ljubimo, se je zmotil. Pri volitvi je dobil dokaz, da se ne jokamo, ako pobere svoja kopita, kadar mu je drago. Še pot mu plačamo in celo s staro mctljo smo pripravljeni po ribniško za njim kaditi. Gospod dr. Deu! krivica jc da niste izvoljeni, Vaša pot v Ljubljano, v Lož, Vaš trud vse zastonj ! Rekel je naš ljubljeni gosp. Eduard pri kandidiranji, da ni od „nobene stranke odvisen." Pa vendar ne boste hodi, ako omenim, ker znate tako moški biti, „da ste odvisni od kmeta", da mora vendarle kmet svoje žulc tudi Vam nositi in ker ste, če prav naravnost ne, odvisni od kmeta, bo dite ž njim, če imate srce na pravem mestu, in ne zoper njega. In kako kmet misli, to ste videli pri volitvah. — Odvisni ste pa tudi od vlade. In ker zdanja vlada neče tega, kar naš kmet hoče — zakaj si vi prste pečete. Take misli Vam pa naj nikar po glavi ne roje, da nas boste še po „nemško iz slovenske kože slekli." Tudi naš čas sc bliža. Slovesno jc praznovala postonjska čitalnica veselico 10. decembra v spomin našega prvega pesnika F. Preši r na; živo je bilo radovanje domačih, kakor tudi tujih gostov, katerim je ugodno vreme mogoče storilo, prijaznega večera udeležiti se. Prve točke so VTŠile se z lepim petjem milih slovenskih pesmi pevanih od vrlih Slovenk in go spodov. Pogrešali smo govore, zakaj jc bil izpu ščen, kak zadržek je moral biti, nam jc neznano ostalo. Lepi. praktični dobitki tombolo ustrezavali so občinstvu. Posebno so nam ugodili zopet vrl diletantje z iirro : rV Ljubljano jo dajmo"; predstavljali so taisto jako izvrstno. Gospodieina F Ditrih jc igrala staro mater, gospod M. Penko starega očeta, oba sta igrala dobro in prav p< resničnem življenji; gospodična. N. Steguje igral: nevesto Marico, gosp. L. Kotin ženina Mirkot; gospodič. J. Lavrcnčič deklo Nežo, gosp. C. Di trih hlapca Pavleta, tako gibčno, komično v ob našanji in obleki, da nas je smeh lomil. Končn je prišel svat in bilježnik, zadnji natančno pred stavljajoč nekega nam znanega „neodvisnoga nem Burja" je bil je s ploškom sprejet. Po dovršeni igri bili so diletantje z ogromnim ploškom iu z klicem dobro, dobro ! še enkrat pred občinstvo poklicani Politični razgled. sKoni. Nemški listi se tega „bismarkizma v Peter-bnrgu" (kakor to postopanje rusko „Pokrok" imenuje) otročje vesele, in pruska „Speuer'sche Zei-tung" že v rokfl ploska, da zdaj strahu pauslavizma ni več , da bode Gcrmaniju imela prosto roko v Evropi. — Ali vse to ja varanje. Obuli so kožuh \iicrs pergovo ministerstvo je kranjske) Slovence obdarilo z nemškim deželnim poglavarjem. Namesto dnzdanjega glavarja dr. Razlaga je za to mesto imenovan grof A 1 e k i a n d e r L , , . , i • • i „ t ; pnpitelrstva, pod njim pa brusno nož eden nroti Auersperg, dozdaj e. kr. okrajni glavar \ Li-|l. j j tiji, ljnt nasprotnik slovenstva, kar je edina za- sluga tega grofa. Med tem ko jc prejšnji cesarjev minister Hohenvvart toliko pošten bil, daje p ovio d deželnega glavarja vzel iz ve Či n e, je novodobna nemška pravičnost zdanjega ministerstva Auerspcrgovega taka, da so iz človeka manjšine, ktera zastopa še bolj neznatno manjšino v deželi, drugemu, Prusko zboljšuje svojo vojsko in utrjuje trdnjavo Jnstcnburg Rusu pred nosom, Rusija dela enako, Audraši je pa rekel, da šc 20 let potrebuje za organiziranje Magjarov, in zato šel k ruskemu poslancu na „prijateljski" obed. — Neumno I je, ako sc Nemci tako zelo vesele, če ruski organ pravi, daje panslavizcm — osvojenje iu po- Razne stvari. — I rušenje vseh Slovanov pod Rusijo — neznilsel. Sai na celo deželnega zbora in odbora postavili, lol J . . . r, , J w' je že nesramen absolutizem, ne pa konstituci- t0 ™ J?"1?* m narodni ruski p.nslavisti že izje nal iz e m. - Veljalo bi, da bi g. Kozler iu nobc- f varJah' da tacega panslavizma nihče, ne terja. j . j ni *j ~ * • Sicer pa ne vladajo besede, ampak logika de- den izmed Slovencev niti namestovanja ne|. . r M ,J ' *^ "o1*" u^ , , „ v . -»i l-i • Janj svetovno osodo. prevzel, ker ce nemeurjev m nemške vlade m sram r proti vsem običajem ustavnosti in proti vsej pravici glavno mesto odvzeti, naj imajo še drugo. — Skoda, I da bode včeraj odprti kranjski dež. zbor samo kratko I * (Rojanska Čitalnica) napravi 2(5. t. m. časa trajal, sicer bi novega predsednika posebno j besedo z dcklamacijami in govorom. Dramatični priporočili vočini. Gotovo ministerstvo ni moglo I odsek bode predstavljal veselo igro: „To sem bil razen Dežmana nobenega izmed manjšine „ncpo- jaz." Vabijo se vsi čestiti udje k tej veselici: ne-stavnega" zbora postaviti na predsedniški stol, s I udje, kteri bodo upcljani od udov, dobodo vabilnice kterim bi bilo javnemu mnenju bolj v obraz uda-j in plačajo vstopnino. rila, nego s tem aristokratičnim birokratom. Da je I * (N o v čas o p i s.) V Osjcku bode od novega to storila, krivo je najbrž tudi — ime in sorodstvo I leta naprej izhajal nov Časopis, kteri bode samo z ministrom Nepotizom je tudi ena izmed čed-jza duševno in materijalno povzdigo ljudstva pisal nosti nstavoverne stranke.--- lin se v politiko ne bode vtikal. Volitve so z včerajšnjim dnem končane tudi I * (Po telegrafu.) Znana pripoved, daje na Češkem; in pa še nam v tem hipu znano, ali so j nek slovcnsk kmetic, ko se je pri nas prvi tcle-v češkem velikoposestvu zmagali ustavoverci ali ne.I grof ustanovil, hotel svojemu ljubemu sinu, stndi-V Pragi so narodnjaki slavno zmagali. V Bukovini, I rajočomu v glavnem mestu poslati nove črevlje, pa kjer jc večina vladi prijazna, moralo se je čudno I jih je obesil na drat misleč, bodo že prišle do goditi, ker izvoljenih je celih šest c. kr. okrajnih po-1 njega. Ali slovensk kmet je neizobražen, pravijo glavarjev. I Nemci. Zdaj pa beremo v nemških listih, da jc v Praška „Politik" je bila zopet 15. 1.1visokoizobraženi Nemčiji, kjer stanuje „prvi narod," m. ad majorem Kolleri gloriam konfiscirana. Onaj v mestu Karlsruhe, prišla nemška kmetica v tele-številka „Politike", v kteri jo bilo zadnje tudi odi grafijo in pri sebi imela eno skledo polno kislega nas ponatisneno pismo Košutovo objavljeno, je I zelja, ktero je hotela v Rastat svojemu sinu telc-vslcd protesta lastnika Skrejšovskega oproščena, grafirati. Telegrafski uradniki jo niso mogli pre-Dalje poroča ta list, da jc generalni adjutant cc- pričati, da kaj tacega telegraf ne more prevoziti: sarjev grof PcjaČevie, kteri je Nj. vel. pri po-l„Zakaj ste pa mogli toliko vojakov na Francosko grebu velike kneginje Oldenburškc v Pragi za-1 stelegrafirati" rekla je in odšla godrnjaje, da je stopal, pokupil vse eksemplave „Politike", kar I na železnicah vse goljufivo. jih je pri vratarju na kolodvoru našel, ko seje I * (Ogerska sodniška modrost.) Žena na Dunaj peljal. Kollerjevo pismo o volitvah, ktero I nekega vojaškega zdravnika se jc pečala že dolgo je v oni številki tiskano na adreso nekterih ve-1 s tem, da je k vojaški službi prisiljenim mladeničem likoposestnikov, mu je menda jako dopadlo in I pridobivala osvobodenje od neljubega stanu. Tako in morebiti adjutant cesarjev misli, da bode ono I je zadnjič tudi oče nekega pred kratkim k vojakom pismo na najmerodajnejšem mestu zanimalo. I vzetega mladeniča dal mogočni gospej 300 gl. s Glasilo galiških Poljakov nGazetaNa-ls prošnjo, naj mu sina od vojaštva reši. Gospa odova" terja, naj poljski poslanci izjavijo, da srna-1 doktorica gre k dotičnemu vojaku, mu da neko trajo zdanjo sestavo zdaj voljenih deželnih zborov j „zdravilo" in mu reče, naj se oglasi za bolnega, kot nepostavno in da ne pridejo v državni!To on stori, pa „zdravilo" je bilo tako, da je res bor. — Ako bodo Poljaki svet tega svojega lista I zbolel in v bolezni izdal ono gospo. Sodnija v poslušali, potem je na enkrat proč z nemškim Klausenburgu jo zato obsodi zarad goljufije na 5 granjem in rajhsratovem. I let težke ječe , pa najviša sodnija je spoznala, Poljaki so s tem, da sc vsaki vladi Ida gospa doktorica „ui goljufala, temveč sesamo prijazni kažejo, slabo kupčijo napravili. Kellers-lza plačenih 300 gl. trudila in ne sme se njej perg jo hotel Rusine v Galiciji, piše „Gazeta j očitati, da njcu trud ni uspeha imel!" Narodmva", zoper Poljake porapiti, česar pa ce- Listnica opravništva. o. dr. A. 1\ na Dunaju! Sto sar ni potrdil iu Kcllerspcrgovo delo tako v kali I naročeni >. — (Josp. P. J. K. v ljub , v i . . T . i, _ I liani t Trosimo, d;i nam svoje ime naznanite, uriigauo Vam končal. Minister Lasser jc Kellerspergu rečeno Je norimo povedati, ali Joiposlanim denarjem naročnina svetoval. Aucrspergu je neki cesar ukazal, da sc|d" konoa leta poravnana.__ poravnanje z Galicijo izvesti mora, in Lasser jc I kljubu svojim od cesarja nepotrjenim namenom j o Galiciji stopil v ministerstvo. Grof Wodzicki bil bil imel postati poljski minister, kar pa ni hotel, ker sedanjo ministerstvo glavnih toček poljske re-| solucije neče zastopati pred državnim zborom. —I Tako poljski list. Mi pa se moramo čuditi, kako Poljaki s tako stranko, ktera jih vedno za nos vodi, šc prijaznost gojiti morejo in še od državnega zbora kaj upajo. j Dogodki v Pet rog radu t. j. carjeva na-pitniea na Nemce in „zaobračaj" v ruskem novin-1 stvu jc šc vedno eua glavnih točk, o kteri dnevno slovstvo piše. Petcrburski vladni „Pravitcljstvcni Vestnik" govori o prijateljstvu Prusko-Rusko-Avstrij- Najbolje konstruirane ure za turne, lastnega izdelka, ktere se navijajo na 24 ur ali na * dni, sc dobivajo pri podpisanem za 20 procentov cenejše, kot poprej. Da se čestitim naročnikom polajša, dajejo sc tudi za plačila v obrokih. Natančneje pri lastniku fabrike samem Podnart, Kropa na Gorenjskem Kranjskem, 14. decembra l>i71. (85—1) -r- 31. PognAnUc« 9WuvuvwvVJmaa^ Izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jelo v še k. Tiskar: F. S kaza iu drugi.