Lgh.
Na tistem tihem domovanju
-' Kako so te dni oživela naša pokopališča! Sicer navadno tako pusta in prazna in dolgočasna, so okrog Vseh svetih vsa polna življenja. Sicer pa ...
Zdi se mi, da se preveč oklepamo besede pokopališče. Zato so ponekod ti kraji tako zapuščeni, da člooeka kar zazebe d duši, če jih pogleda. Naša pokopališča bi morala biti ne samo o Vseh svetili, ampak leto  in dan  kakor cvetoči  ortovi.  A'e smrt,  tam  mora zavladati  življenje.
To iivljenje pa morate pomagati zanesti tja tudi vi, moji mladi pri-jatelji. Več cvetja na grobooe! Najprej na grobooe oaših domačih, potem na grobooe morebiti (am pokopanih oojakoo, nekdanjih borcev za našo domovino, in tujih bojeunikov. Morebiti se na grobooe oaših nekdanjih dušnih pastirjeo, učiteljev in součencev. Pa tudi na grobooe pozabljenih in zapuščenih.
Morda bo kdo pripomnil k iem besedam: »Ah, kajt Moliti je treba za rajnke, moliti, ne pa rožic sadiii!« Veš, kaj ii bom poDedal: Če bi bil ti takrat na svetu, ko je živel na zemlji neki Juda Iškarijot, gotovo bi bil tudi ti zapel tisto njegovo priljubljeno: »Zakaj se to olje ni prodalo za tri sto denarjev in se razdalo ubogim?« Kjer je grob hudo zaraščen, tam tudi ni dosti moHtoe. Če pa Ijudje skrbe za grobooe, bodo našli tudi dovolj časa za molitev. Grob poraščen, človek pozabljen.
Coetje na grobovih je žio dokaz Ijubezni, ki veže nas zemljane z našimi tam v večnosti. Človek umrje, Ijubezen pa žiui. Kjer pa se mrtoih prav nič ne spominjajo, iam je z njimi vred tudi Ijubezen umrla.
S cvetjem obsejano grobišče nam in vsemu soetu oznanjuje našo v er o v p o smr tno iivJjenje. Kakor cvetka raste in cnete in rodi seme, tako žive. iudi oni, katerim prinašamo na grob cvetja. To molče oznanjujejo naši grobovi.
Marsikje pravijo odrash, da nimajo časa za oskrbovanje grobov. Čisto mogoče. Ali ne bi vi, otroei, prevzeli iega dela na svoje rame? Z veseljem se poprimite takega oprauila in imeli boste z njim in v njem močno zauest, da uršite zares plemenito delo. Pokopališče ne bo dom strahote in grozote, pač pa kraj ljubezni in žioljenja. Tudi naši grobovi naj svetu oznanjujejo veliko resnico: •»Glejie, kako se Jjubijo med sebojl«
Lepo oskrbooani grobovi so tudi viden znak srčne omike.