vetrnica priloga mladih novinarjev stran 37-40 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXIII - številka 4 / April 2007 O komu/čemu pišemo? Šmarska knjiga Kratka predstavitev posameznih prispevkov stran 16 Zgodovinska končna zmaga strelcev v 1. državni ligi Dr. Valentin Inzko, avstrijski veleposlanik obiskal občino Grosuplje Na pobudo občinskega odbora za mednarodne odnose, ki ga vodi Zdenka Cerar (LDS), je občino Crosuplje v sredo, 4. aprila dopoldne, obiskal avstrijski veleposlanik v Republiki Sloveniji dr. Valentin Inzko. Jože Miklič Dobrodošlico v občinskih prostorih so dr. Valentinu Inzku (na sliki četrti z leve) izrekli Janez Lesjak (župan občine Grosuplje), Zdenka Cerar (predsednica odbora za mednarodne odnose, predsednica občinskega odbora LDS in občinska svetnica), Božidar Gabrijel (občinski svetnik in podžupan občine Grosuplje ter ravnatelj Osnovne šole Louisa Adamiča), Bojan Zupančič (predsednik občinskega odbora SD in občinski svetnik), Iztok Vrhovec (predsednik Nove generacije pri občinskem odboru SLS), Jože Intihar (predsednik Območne obrtne zbornice Grosuplje in občinski svetnik) in Avgust Gril (grosupeljski podjetnik). Zgodbe iz pekarne Umetnost kot način življenja Vsakoletne kiparske delavnice v mestu Grosuplje Projekt Grosuplje — mesto kipov že četrto leto vodi Zavod za kiparstvo, v sodelovanju z Občino Grosuplje. Tudi v Pekarni Grosuplje se od vsega začetka vključujemo v umetniški projekt, ki spodbuja ustvarjalnost. LLjubezen kiparjev do obdelave kamnitih gmot v umetniške skulp-ture lahko primerjamo s trudom, ki ga mojstri peki vsakodnevno vlagajo v ročno pripravo kruha. Projekt se je porodil iz ideje, da se mestu vtisne prepoznavni kulturni pečat in popestri sprehajalne poti v njem. Tako je nastal projekt, pri katerem kiparji mesec dni ustvarjajo na delovišču pod gradom Boštanj, njihove kamnite umetnine pa so nato postavljene na trajne lokacije v mestu. Hkrati potekajo kiparske delavnice za otroke in odrasle. Število sodelujočih kiparjev se iz leta v leto povečuje, prav tako obisk delavnic in spremljevalnega dogajanja, kar dokazuje, da je projekt dejansko živi. »Ravno v teh dneh poteka anketa, koliko meščani podpirajo projekt Grosuplje - mesto kipov. Začetna raziskava je pokazala, da kar devetdeset odstotkov vprašanih meni, da projekt prispeva k pestrejšem dogajanju v mestu. Odziv je vsekakor nad pričakovanji,« meni Staša Kokot iz Zavoda za kiparstvo Slovenije. V Pekarni Grosuplje smo prepričani, da projekt Grosuplje - mesto kipov postaja prepoznavni element našega mesta, ki ponuja novo vsebino, posebno lepoto in kulturno vedrino, v katero so vključeni vsi Grosupeljčani. Koordinatorji projekta Grosuplje - mesto kipov: akademski kipar Drago Vit Rozman, Staša Kokot (Zavod za kiparstvo) in Mojca Lovšin Narejeno z ljubeznijo (Občina Grosuplje). trt* April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi namesto uvoda 3 Vabljeni na romske dneve v Grosupljem »Dej, povej mi ti, kaj je to sploh diskriminacija? A to niso samo besede?« Žal ne. Ravno dejanja soljudi nas preko čutenja, občutenja in zavedanja umestijo v ta prostor. Težo dejanj pa nosi tudi molk, ki ga sliši tudi otrok, ko toži: »...včasih si želim, da bi me mama vsaj udarila... Bi mi vsaj dala vedeti, da obstajam.« Ali ste že kdaj vprašali, kaj naša dejanja pravzaprav sporočajo in da velikokrat ravno nemo opazovanje, pasivno delovanje povesta več kot milijon besed? Čeprav smo v današnjem času vsesplošne komunikacije in hipermobilnosti lahko priča tudi nasprotnemu pojavu - razna srečanja, konference in seminarji, ki spodbujajo ljudi k multikulturnem sožitju in sobivanju - se mnogokrat zreducirajo na gole besede brez konkretnih dejanj, ki bi jim dala pomen. Knjižnica Grosuplje v sodelovanju z Osnovno šolo Brinje Grosuplje in s podporo Občine Grosuplje, Urada za narodnosti, Mirovnega inštituta, Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske, Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije ter Inštituta za narodnostna vprašanja organizira romske dneve Romano čačipe - Namišljene podobe z zaključno prireditvijo Dive hilo romano veseli, v soboto, 19. 5. 2007, ob 19.00, v Kulturnem domu Grosuplje. Simpozij Romano čačipe - Namišljene podobe Četrtek, 17. 5. 2007, ob 16.30 (Knjižnica Grosuplje) • Okrogla miza z Brankico Petkovič (Mirovni inštitut), Vero Klopčič (Inštitut za narodnostna vprašanja) in Gorazdom Kovačičem (Filozofska fakulteta) • Predstavitev terenske raziskave Romi v Grosupljem Petek, 18. 5. 2007, ob 16.30 (Knjižnica Grosuplje) • Romi in romščina: Izziv šolstva in lingvistike • Predstavitev projekta Prostovoljna dejavnost v Knjižnici Grosuplje • Predstavitev idejne zamisli Integracijskega programa predšolske vzgoje v Grosupljem Sobota, 19. 5. 2007, ob 16.00 (Knjižnica Grosuplje) • Analiza stanja infrastrukture romskih naselij v Grosupljem • Okrogla miza z romskimi predstavniki naselij, predstavnikom Občine Grosuplje, predstavnikom Komisije za zaščito romske etnične skupnosti Kulturni program Četrtek, 17. 5. 2007, ob 20.00 (Knjižnica Grosuplje) • Romska zakuska z romsko glasbo Petek, 18. 5. 2007, ob 20.00 (Knjižnica Grosuplje) • Literarni večer z Lojzetom Podobnikom in Rajkom Šajnovičem Sobota, 19. 5. 2007, ob 19.00 (Kulturni dom Grosuplje) • Dive hilo romano veseli: 1. kulturna prireditev grosupeljskih Romov z gosti Spremljevalni program Sreda, 9. 5. 2007, in četrtek, 10. 5. 2007, ob 14.00 do 16.00 (OŠ Brinje) • tematske delavnice za šolske in predšolske otroke Vabljeni ste vsi mali nadebudneži, pridni učenjaki in športni navdušenci, da se pridružite na pomladnih ustvarjalnih uricah pod vodstvom učiteljic iz OŠ Brinje. V mesecu maju organiziramo romske dneve oziroma dneve našega bivanja z Romi -našimi bolj ali manj oddaljenimi sosedi, bolj ali manj oddaljenimi namišljenimi podobami. Projekt ROMANO ČAČIPE - Namišljene podobe obsega simpozij s kulturnim in spremljevalnim programom, kjer želimo prikazati vsakdanje življenje sploh ne tako nevsakdanjih sokrajanov - naših Romov. Verjetno najpomembnejše in najbolj cenjene so prav vaje, ki potekajo trikrat tedensko v Družbenem domu Grosuplje, kjer Romi iz vseh romskih naselij vztrajno skupaj ustvarjajo in se pripravljajo na 1. romsko kulturno prireditev v Grosupljem — Dive hilo romano veseli. Bila sem pri Romih... ... Ko vstopim v sobo, kjer se v velikem loncu kuhata krompir in drobno zrezano meso, se mi najprej popolnoma zarosijo stekla na očalih, kar Rome vidno zabava. »A te ni nič strah, da te bomo pojel, zdaj, k nas nč ne vidiš?« se mi smejijo. Otrok mi odstopi prostor na stolu, Romkinja ga malo počisti, pokrije s kuhinjsko krpo in me povabi, naj se usedem. . Čez dan se bolj ali manj kratkočasijo, »sedijo«. Tistim, ki hodijo v šolo, se jim začne ob 16h in to predstavlja glavno aktivnost dneva. Elektrike v barakah nimajo, pomagajo si z akumulatorjem. TV čez dan ne gledajo, ker je »bencin ponoči cenejši kot podnevi«. Za 5 € ga zvečer kupijo na bencinski postaji. ... »V Grosuplju Cigane ne marajo, noben noče uzet Cigana v službo in pol ne moremo delat. U Lublan je pa drgač, tam te vzamejo tud, če si Cigan.« ... Na desni strani so se posedli Romi iz naselja Smrekec, na levi pa tisti iz Oaze. Vsak je bolj ali manj zavzeto reševal svoje naloge, učiteljici sta pomagali zdaj enemu zdaj drugemu. Razred v znanju in stopnji narejenih razredov ni enoten: nekateri delajo program za tretji, drugi za četrti razred. Pouk vsekakor ne poteka tako, da bi učiteljica predavala zbranim učencem in pisala na tablo, temveč individualno. Vrata učilnice so odprta; lahko opazujemo potek romskega pouka v učilnici nasproti. Ni nobenega direndaja ali tekanja naokoli; vsake toliko časa se zaslišijo le vzdihi posameznih Romov, ki obupavajo nad težavnostjo nalog. . Kmet oz. kmetica je neciganski prebivalec oz. prebivalka. »Vsi smo pa Slovenci.« ... Največja posebnost oz. težavnost romskega jezika so, po besedah mojih sogovornikov, vokalne kombinacije th, čh, šh. »Sploh pa se na različnih koncih različno govori.« Tako se Roma iz Prekmurja in Dolenjske naj ne bi razumela, če si ne bi pomagala s slovenščino. »Mi Cigani smo si prav tako različni k vi. Mi tukaj tudi ne igramo toliko na violino in kitaro, ampak bolj na harmoniko.« občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 O amandmajih pri sprejemanju proračuna za leto 2007 in 2008 7. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje 21. marca 2007 - Amandmaje SDS in SLS na predlog proračunov za leti 2007 in 2008 so svetniki izglasovali tudi s pomočjo »levice«. Večino kritične razprave z »leve strani«in župana pa so namenili nameravani gradnji nove poliške šole, iz nasprotnega tabora pa je bilo nekaj manj kritike na novo uvrščeno adaptacijo in širitev šole Louisa Adamiča na Tovarniški. Po sprejetju teh amandmajev tako letos ne bo kiparskih delavnic, nadaljevala naj bi se gradnja mrliške vežice v Šmarju - Sapu naslednje leto pa tudi/šele na Polici. Brinjski mlin bo kot predvideni muzej moral počakati na boljše čase. Županu so letos tudi znižali»nihanje« proračunskih postavk, saj so bile zdaj »zacementirane« z 20% navzgor ali navzdol, letos pa le v okviru 10 %. Jože Miklič Predstavitev Jelka Kogovškova je uvodoma pojasnila, ob predloženem predlogu proračuna za leti 2007 in 2008, da so na občini vnesli v tabele samo tiste popravke, ki so jih predlagale občinske službe. Vse ostale pripombe, ki so jih svetniki izrekli med razpravo ob sprejemanju osnutka proračuna, pa so ostale nepopravljene. Prav tako v tabeli še ni bilo sprememb, ki jih je občina popravila na prihodkovni strani. Nato je podala amandmaje občinske uprave. Sprememba je nastala pri odvajanju komunalnih dajatev, ki se zdaj po novem zakonu zbirajo prek JKP Grosuplje na državni ravni, občina pa jih dobi nato od države kot transferna sredstva. Dvignila so se tudi sredstva na račun služnosti na občinskih zemljiščih za 12.500 €. Na predlog nadzornega odbora so dodali 4.000 € za stroške revizij. Na predlog Permeta (SLS) so dodali 4.000 € za preoblikovanje in 8.500 € za posodabljanje kmetij. Prerazporedili so tudi sredstva iz kanalizacij za izdelavo »sprejemnice« grezničnih voda v višini 4.080 €. Po besedah Kogovškove pa ni bila upoštevana pobuda Mihe Kadunca (N.SI) o dodatni socialni oskrbi v višin 1000 € v okviru Doma starejših občanov z obrazložitvijo, da »Občina ni ustanovitelj Doma starejših občanov«, ki skrbi za to oskrbo, ter pobuda Janeza Dolinška (SLS) o začetku gradnje nove šole na Polici zaradi »celega kupa nerešenih in težavnih vprašanj«. Prav tako ni bila upoštevana pobuda Alojza Verbajsa (SDS) o začetkih gradnje kopanjske šole vsaj do leta 2011, zaradi, s sklicevanjem Kogovškove, »finančnih omejitev«. Župan Janez Lesjak je o pritiskih svetnikov za gradnjo šole na Polici in na Kopanju dejal, če se ne da, se ne da. Investicije za gradnjo šole Žalna naj bi znašala 2,7 mio €, kar je po njegovih izračunih dovolj investiranja za naslednja tri leta. V proračunu pa so upoštevane še nekatere večje investicije, ki bodo znašale: - projektna dokumentacija za ureditev nivojskih prehodov križanja ceste z železnico 338 tisoč €, - rekonstrukcija dela ceste Ponova vas - Št. Jurij 334.000 €, projektna dokumentacija in začetek gradnje nadvoza Brezje ter ceste do Sončnih dvorov skoraj 550.000 €, - gradnja Gasilske ceste z mostom 313.000 €, rekonstrukcija križišča Kovinastroj skoraj 213.000 €, - zadrževalnik Bičje pa skoraj 360.000 €. K temu je treba prišteti še v letu 2009 nameravano začeto gradnjo čistilne naprave, ki pa bo v proračunu zavzela skoraj 1.000.000 €. Ne ve pa se še, kaj se bo dogajalo na poplavnem območju Grosupeljščice in potoka Bičje, saj je na teh območjih zaradi tega ustavljena vsa gradnja. Amandmaji svetnikov SDS V imenu svetniške skupine SDS je Dušan Hočevar podal naslednje amandmaje: - Naj se posebej zapiše, da je potreben nakup zemljišč za gradnjo dodatnih parkirnih mest pri Zdravstvenem domu Grosuplje. (Svetniki so amandma sprejeli s 16 glasovi.) - Doda se posodobitev obstoječe mrliške vežice v Šmarju v višini 12.000 €. (Občinska uprava se s predlogom ni strinjala, a so ga svetniki vseeno sprejeli s 16 glasovi.) - 22.000 € naj se investira v vzdrževanje vrtcev, saj imajo nekateri na strehah še vedno azbestno kritino. (Občinska uprava je predlagala umik tega amandmaja, svetniki pa so ga kljub temu podprli s 16 glasovi.) - Zviša naj se postavka za rekonstrukcijo stanovanja v Škocjanu za 8.346 € z namenom, da bi se investicija zaključila. - Zniža pa naj se na modernizaciji ceste od Škocjana do zaselka Male, ki naj bi se izvedla prihodnje leto. (Oba amandmaja je na dodatne utemeljitve župana in razprave ostalih svetnikov pred sprejemanjem SDS umaknila.) - Postavko kiparskih delavnic so znižali za 13.576 €, ker menijo, da se glede na (ne) urejenost primernih površin lahko preneha s temi aktivnostmi. (Župan je pred sprejemanjem apeliral, naj se amandma umakne, svetniki pa so ga vseeno sprejeli s 16 glasovi.) - Za muzej v brinjskem mlinu so zmanjšali postavko za 9.827 € in naj se jo prestavi v leto 2008. (Župan je pred sprejemanjem apeliral, naj se amandma umakne, a so svetniki amandma vseeno podprli s 16 glasovi.) - Stroške pridobivanja soglasij geodetskih storitev naj se zniža za 4.173 € oziroma približno za 4 %. (Svetniki so amandma sprejeli s 16 glasovi.) - Zaradi »slabe zime« so za 4.624 € znižali tudi za zimsko službo. (Svetniki so amandma podprli s 16 glasovi.) - To pot pa so zahtevali, da naj proračunska poraba za leti 2007 in 2008 ne bi nihala čez 10 % posameznih proračunskih postavk in ne 20 %. (Amandmaja za obe leti so podprli z 10 glasovi in 9 proti.) V svetniški skupini SDS pa jih je, kot je dejal Hočevar, tudi presenetilo, da niso bili po njihovi predhodni razpravi upoštevani načrti razvojnih programov. Razmišljali so celo o tem (tako kot v nekaterih drugih občinah), da bi potrjevali proračun samo za leto 2007, a tega potem niso predlagali. Župan je nato vse posredovane amandmaje zavračal in pri tem še posebej izpostavil šmarsko mrliško vežico, ki se je iz nekdanjih 30 mio sit povečala na 90 mio sit in dejal, da bi morale krajevne skupnosti odgovorneje načrtovati take projekte. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 5 Od kod (dodatni) priliv'? Jožeta Intiharja (LDS) je zanimalo, kako je z izterjavo nadomestila stavbnih zemljišč (lani je bilo odmerjeno nekaj manj kot 100.000 €, nekaj % ga bo treba še izterjati), kako je s kapitalskimi prihodki (v glavnem se zbirajo z odprodajo premoženja), z depoziti podjetnikov (za leto 2007 pričakujejo, da bo skoraj 100 .000 €), kako je s kapitalskimi prihodki od SKB, Triglavom in drugimi in kako je z denarjem od iger na srečo od Konga. Iz njegove razprave nato ni bilo podanih nobenih amandmajev. Namesto obnove in širitve šole Louisa Adamiča gradnja šole na Polici! - Janez Dolinšek (SLS) je predloženi proračun komentiral, da je preveč sredstev namenjeno promociji in pokroviteljstvu. (Župan trdi: če se bodo ta sredstva zmanjševala, naj se vzamejo v celoti.] - Zdi se mu tudi, da je precej velik znesek namenjen za nabavo knjig v knjižnici, v stranki pa se jim zdi čuden tudi izračun amortizacije nove knjižnice. - Pri seštevanju več postavk na področju športne dvorane Brinje so prišli do zneska okoli 125.000 €, po drugi strani pa ugotavljajo, da imajo na koncu leta kar precej težav, kako naj športniki porabijo višek sredstev. (Župana je trditev presenetila in pravi, da je običajno prej nasprotno. Kogovškova je s podrobno obrazložitvijo utemeljevala, da je poraba sredstev v športni dvorani Brinje zelo racionalna.] - Nekaj podobnega je menil tudi o vrtcih. - Šola Louisa Adamiča ima za materialne stroške trikratni znesek v primerjavi s šolo Brinje, vendar je samo enkrat več otrok v LA. (V zvezi s tem župan trdi, da ima LA veliko več objektov za vzdrževanje. Božidar Gabrijel ¡LDS] pa je to Dolinškovo pripombo zavrnil s podrobnimi navedbami.] - Dolinšek tudi pravi, da se jim v stranki ne zdi racionalna na eni strani prodaja stanovanj, na druga pa gradnja novih oziroma prenova starih. - Pripombo je imel tudi na kopico načrtov, ki jih naroča in plačuje urad za prostor. »Imam občutek, da se zdaj že študije študirajo,« je dejal Dolinšek. - V prihodnje pa meni, da bo treba čim prej dati na mizo razvojne programe, ki jih bo tudi večina svetnikov podprla. V nadaljevanju je v imenu SLS Dolinšek dal amandmaje: - Mrliška vežica na Polici naj se gradi v letu 2008 in naj se gradi čim hitreje oziroma vsaj v dveh letih, zato je predlagal povečanje postavke za 20.000 €. Nekaj denarja naj bi se za to vzelo iz cestnih grbin oziroma ležečih policajev. Prav tako pa so tudi v SLS predlagali zmanjšanje iz kiparskih delavnic za 10.000 €. ¡Župan pravi, da morajo za mrliške vežice poskrbeti krajevne skupnosti, občina pa jim v ta namen le pomaga s sofinanciranjem.] - Iz predloga za obnovo in razširitev šole LA na Tovarniški cesti z gradnjo nove telovadnice v višini 83.459 €, za pridobitev idejne in projektne dokumentacije je predlagal premik sredstev za gradnjo šolo na Polici. Za to šolo pa je bilo v predlogu proračuna zagotovljenih samo 41.729 € za nakup zemljišč. ¡Občinska uprava se s tem predlogom ni strinjala. Predlagali so tudi, naj se postavka za šolo na Polici v letu 2008 črta.] - Podrobno je nato predlagal tudi opredelitev sredstev do leta 2011, dodal pa je tudi predlog, da naj se vanj vnese tudi šola na Kopanju v letu 2010 in 2011. S tem se je skliceval na Lesjakove predvolilne obljube in mu predlagal, naj zdaj drži besedo in pravi, da zdaj ni nobenega novega razloga, ki bi šolske programe lahko drastično spreminjal, da bi se ti dve investiciji morali tako daleč premakniti v prihodnost. Zagotovil je , da se bo v najkrajšem možnem času dokončno uredil tudi problem javnega vodovoda na Polici. ¡Župan je že prej večkrat razlagal, kako je po njegovem treba pristopiti k razreševanju šolskih prostorov in tega v Odmevih ne bi ponavljali. Glede na zadevo okoli črno-grajenega vodovoda na Polici pa je Dolinška »podučil«, naj ne verjame vsemu, kar mu Poličani pravijo v zvezi z vodovodom. Brez vodovoda pa ne bo gradbenega dovoljenja za šolo, je ponovno zatrdil. Zato nima smisla, da se prehiteva z reševanjem zadev, če se že naprej ve, da ne bo soglasij.] Kaj sta menila LDS in SD o poliški šoli in drugih amandmajih SDS in SLS? Vodja svetniške skupine LDS Zdenka Cerar je najprej na predlog SDS o zmanjšanju možnosti prerazporeditev proračunskih postavk dejala, glede na izkušnje z dosedanjim delom v jsti,. bi lahko .županu PrePustili vsaj % nihanja pri realizaciji, čeprav so skupaj z SD razmišljali, da bi to prerazporejanje povečali ali ga celo ukinili. O Dolinškovi pobudi o šoli na Polici pa je menila, da je sicer lepo, ker se z vso silo zavzema za gradnjo šole na Polici, vendar bodo najprej morali sami krajani predlagati, katera zemljišča morda lahko zagotovijo in kaj bodo naredili s spornim vaškim vodovodom. Podobno je komentiral vse podane amandmaje SDS in SLS Bojan Zupančič (SD]. Prerazporejanje sredstev v proračunu je zagovarjal Franc Štibernik (LDS], podobno kot predhodnika. Nadalje je komentiral tudi ostale amandmaje SDS in SLS. Še posebej pa ni bil za ukinitev kiparskih delavnic. Kot soudeleženec v športu je dejal, da se zdaj od izgradnje v dvorano Brinje ni vlagalo in bo to slej ali prej udarilo nazaj kot bumerang. Glede grbin se je strinjal, da je treba postavljati primerne grbine na pravih mestih. Glede gradnje šole na Polici pa je predlagal sočasno investicijo tudi v šoli LA. Sprejem proračunov s predhodno sprejetimi amandmaji za leti 2007 in 2008 Svetniki so nato glasovali o posameznih amandmajih in jih sprejemali z naslednjimi posebnostmi: - Amandmaje, ki jih je podala občinska uprava na prihodkovni in odhodkovni strani, razen tistih, ki sta jih SDS in SLS spremenili s svojimi predlogi, so bili sprejeti z 21 glasovi. - Amandma Mihe Kadunca (NSI] o dodatni socialni oskrbi je bil nato kljub uvodni obrazložitvi uvrščen na glasovanje in potrjen z 21 glasovi, - Amandmaje SDS so sprejemali zelo specifično - nekaj v paketu, nekaj posamično - zato smo ob posameznih navedbah že v gornjem besedilu navajali končno potrditev. - Vse amandmaje SLS pa so svetniki potrdili z 12 glasovi in 9 proti. Na koncu so svetniki potrdili proračuna z 12 glasovi, 4 so bili proti, ostali prisotni niso glasovali. 6 občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Informacije, pobude in vprašanja občinskih svetnikov - ter odgovori Razglasitev cerkve sv. Kancijana za spomenik nacionalnega pomena pred letom 2008? Janez Pintar (SDS): »Leta 2008 bo ves slovenski kulturni svet praznoval pol tisočletja krsta Primoža Trubarja, očeta slovenske knjige v župnijski cerkvi sv. Kancijana pri Turjaku, in sicer v gotskem delu, ki je še ohranjen,« je zapisal škocjanski župnik dr. Edo Škulj v pobudi, da se proglasi cerkev sv. Kancijana v Škocjanu za spomenik 1. reda. Pobudo je naslovil na Urad za gospodarske in družbene dejavnosti Občine Grosuplje, v vednost pa so jo dobili tudi nekateri svetniki. Dr. Škulj v pobudi utemeljuje, da je prvotna cerkev sv. Kancijana zanesljivo stala na sedanjem mestu, še preden so leta 1260 oglejski patriarhi ustanovili župnijo in izročili patronat vdanim turjaškim vitezom, o čemer poroča Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Zanesljivo je iz leta 1487, ko so bili posvečeni trije oltarji in gotski del stavbe, kar je razvidno iz zunanje oblike prezbiterija in še ohranjene stranske ladje z gotskimi rebri in turjaškim grbom. Pred letom 1753, ko je goriški nadškof Karel Mihael Attems 9. septembra posvetil novo cerkev, je bila cerkev obnovljena in to v baročnem slogu, kot je narekoval tedanji čas. Od te cerkve so ostale apsida in obe stranski kapeli. Leta 1907 je župnik Janez Jereb podaljšal glavno ladjo: Tako je pred stotimi leti župnijska cerkev sv. Kancijana dobila sedanjo obliko. Janez Pintar je v nadaljevanju je, da se pridružuje pobudi za razglasitev škocjanske cerkve za spomenik 1. razreda kot spomenika nacionalnega pomena. S to razglasitvijo pa bi tudi omogočili kandidiranje za sredstva na državni in celo evropski ravni predvsem v letu 2008, ko se bo o Trubarju govorilo po celi Sloveniji, pa tudi v Evropi. Ker pa predvideva, da so postopki za proglasitev precej zapleteni in dolgotrajni, je vprašal, ali je občinski urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti s temi postopki že pričel in kako kaj kaže. Župan je ob tej pobudi dodal, da je že imenoval komisijo skupaj s KS Škocjan za pripravo praznovanja, kar pa s samo razglasitvijo cerkve za spomenik nima neposredne zveze. Desni pas za zavijanje Zvonka Milojevic (SD) je predlagala, glede na to, ker še ni predvidena gradnja tržnice na nekdanjem mestu podrtega starega gasilskega doma, da bi zaradi velikega prometa naredili začasni dodatni pas za desno zavijanje. Župan je pojasnil, da bodo lahko le od mostička do Adamičeve napravili ta poseg, izvedbo pa naj bi prevzelo Javno komunalno podjetje Grosuplje s samim parkiriščem, dokler tam ne bo stekla gradnja tržnice, ki pa se najbrž še ne bo gradila prav kmalu. Nezaščiten kraški požiralnik ob šentjurski novi šoli Janez Kozlevčar (N.SI) je opozoril na 4 m širok kraški hudourniški požiralnik čisto blizu ob novi šoli v Št. Juriju, ki je zelo slabo zavarovan. Boji se, da bi kdo od otrok padel vanj, pri tem pa po njegovem ni nobene možnosti, da bi živega rešili, kar bi bilo za šolo in kraj katastrofa. Naj se javno objavijo vse nagrade funkcionarjev in občinskih uslužbencev? Jože Intihar (LDS) je dal predlog občinski upravi v premislek, ali imajo občani pravico vedeti, koliko so vsi občinski funkcionarji v letu 2006 prejeli nagrad, vključno z urednikom ter da naj se podatki objavijo v Grosupeljskih odmevih. Mag. Božo Predalič (SDS) pa je k temu predlagal, naj se objavijo tudi vse plače in nagrade od župana, zaposlenih v občinski upravi, pa do vseh članov v različnih občinskih odborih in komisijah. Koliko etaž je bilo določeno v prostorskih aktih za Dvore? Dušan Hočevar (SDS) je opozoril na novogradnje v Dvorih, ki imajo večina zgrajeno eno nadstropje višje, kot je bilo predvideno v načrtih. Urad za prostor naj preveri, kako je bilo načrtovano! Župan pravi, da zdaj ni več pristojna občina, pač pa gradbena inšpekcija, dodatno pa je dejal, da je nad Dvori III in IV strašno razočaran, kar se je tam zgodilo pri gradnjah. Hočevar je nato še tretjič želel od občinskega urada dobiti podatke, kaj je bilo sprejeto v prostorskih aktih, da bi znal zastaviti vprašanja na drugih pristojnih institucijah. Jože Miklič Cerkev sv. Kancijana z zupniščem in mlinom v Škocjanu pri Turjaku v 17. stoletju kot jo je videl Valvasor. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi javni razpisi, iz pisarn Občina Grosuplje Občinski svet V skladu z 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Ur. l. RS, št. 42/99 in 36/02) in 11. členom Odloka o nagradi in priznanju Občine Grosuplje (Ur.l. RS, št. 16/07), objavljamo RAZPIS o nagradah in priznanjih Občine Grosuplje za leto 2007 1. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem ter drugih področjih. Podeljena bodo naslednje nagrade in priznanja: - Nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, - Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, - Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom Občine Grosuplje, - Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje. 2. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno ob občinskem prazniku, 25. junija. Podeli se največ ena nagrada Občine Grosuplje z zlatim znakom Občine Grosuplje, ki se sestoji iz: listine, zlatega znaka Občine Grosuplje in denarne nagrade. Denarna nagrada se podeli samo posameznikom. Komisija lahko odloči, da se denarne nagrade ne podeli. Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in zlati znak Občine Grosuplje. Podeli se lahko največ eno priznanje občine v obliki: - listine in zlatega znaka Občine Grosuplje, - listine in srebrnega znaka Občine Grosuplje, - listine in bronastega znaka Občine Grosuplje. 3. člen Predlog za podelitev nagrad in priznaj lahko podajo občinska uprava, pravne osebe, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, politične stranke, člani občinskega sveta ter občani občine Grosuplje. Predlog mora biti podan na predpisanem obrazcu, kjer morajo biti obvezno izpolnjeni vsi zahtevani podatki, ker bo v nasprotnem komisija takšno vlogo štela za nepopolno. Predpisani obrazci bodo na voljo na vložišču Občine Grosuplje, Taborska cesta 2 in na občinski spletni stani: http:/www.grosuplje.si O podelitvi nagrade in priznanj bo odločal Občinski svet Občine Grosuplje na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 4. člen Rok za oddajo pisnih predlogov z obrazložitvijo na predpisanih obrazcih je do srede, 23. maja 2007. Predloge posredujte na naslov: OBČINA GROSUPLJE, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje - s pripisom ''Nagrade in priznanja''. Občina Grosuplje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predsednik mag. Božo Predalič Naloge na krajevnem uradu Občane obveščamo, da lahko na Krajevnem uradu Ivančna Gorica in Krajevnem uradu Dobrepolje uredijo naslednje zadeve: Po 9. členu Pravilnika o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah (Uradni list RS, št. 114/2003), ki določa minimalni obseg izvajanja nalog po vsebini in količini, posamezni krajevni urad opravlja naslednje: • Sprejema vloge za osebno izkaznico, • Sprejema vloge za potni list, • Sprejema vloge za vpis spremembe naslova v potnem listu, • Sprejema naznanitve pogrešanja osebne izkaznice, • Sprejema naznanitve pogrešanja potne listine, • Sprejema vloge za izdajo maloobmejne prepustnice in kmetijskega vložka, • Sprejema vloge za izdajo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije, • Vodi evidenco o državljanstvu Republike Slovenije, • Vodi in ažurira državljanske knjige, za osebe, rojene pred letom 1974, • Posreduje podatke iz evidenc o državljanstvu, • Vpisuje v matične knjige - rojstvo, poroka, smrt, • Vpisuje zaznambe v matične knjige, • Vpisuje popravke v matične knjige, • Pošilja obvestila za vpis zaznamkov v dvojnike matičnih knjig, • Sestavlja zapisnike o priznanju očetovstva, • Sestavlja rodbinske pole, • Vodi sezname in evidence s področja matičnih zadev, • Izdaja izpiske in potrdila iz matičnih knjig, • Posreduje podatke iz matičnih knjig, • Sprejema izjave o spremembi priimka, • Sprejema izjave o izbiri priimka za pravni promet, • Sestavlja zapisnik o prijavi zakonske zveze, • Izdaja potrdila o prijavi zakonske zveze, • Izdaja potrdila, da ni zadržkov za sklenitev zakonske zveze, • Sestavlja smrtovnice, • Potrjuje dovoljenja zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino mladoletnim osebam do 15. leta starosti, • Sprejema prijave stalnega prebivališča, • Sprejema odjave stalnega prebivališča, • Sprejema prijave potovanj v tujino nad tri mesece in vrnitev iz tujine, • Vodi register stalnega prebivalstva (RSP), • Izdaja potrdila iz registra stalnega prebivalstva (RSP), • Posreduje podatke iz registra stalnega prebivalstva (RSP), • Sprejema prijave začasnega prebivališča, • Sprejema odjave začasnega prebivališča, • Ažurira evidence teritorialnih enot, • Vodi evidenco volilne pravice, • Ažurira volilne imenike, • Potrjuje podpore volivcev, • Vodi evidenco gospodinjstev in izdaja potrdila iz te evidence, • Vpisuje podatke v delovno knjižico, • Vpisuje spremembe in dopolnitve v delovno knjižico, • Izdaja potrdila o vpisu v register društev, • Izdaja potrdila iz uradnih evidenc o tujcih, • Vodi evidence knjig gostov, • Potrjuje knjige gostov. Po odredbi načelnice Upravne enote Grosuplje pa krajevna urada Ivančna Gorica in Dobrepolje od 1. 4. 2007 opravljata še naslednje naloge: • Sprejem vlog in vodenje postopka za spremembo osebnega imena, • Sprememba že vpisanih podatkov v matični register, • Ugotovitev in vpis smrti v matični register, • Zavrnitev vpisa dejstev oziroma podatkov v matični register, • Zavrnitev izdaje izpiska ali potrdila iz matičnega registra, • Odločba za vpis matičnega dejstva v matični register, • Izdaja zemljiškoknjižnih izpiskov in vpogled, • Pomoč občanom v zvezi s postopki pri UE. Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav., načelnica javni razpisi Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Ur. list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. list RS, št. 93/05), JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2007 1.Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je: A.) sofinanciranje oz. financiranje prog-ramov oz. projektov na naslednjih področjih: - gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju. B.) nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev kulturnih projektov in programov. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. členu Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z neprofitnim programom oz. projektom, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri Ministrstvu za kulturo. Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze. 4. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj programa oz. projekta in - dostopnost programa oziroma projekta občinstvu. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oziroma projektov: - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). 5. Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom in navedena v razpisni dokumentaciji. Merila za izbor najuspešnejših izvajalcev: vidni dosežki na področju kulturne dejavnosti - več v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po posameznih razpisnih področjih: A.) 1. razpisno področje: programi kulturnih društev, okvirna vrednost 58.421,00 evrov, 2. razpisno področje: kulturni projekti, okvirna vrednost 16.692,00 evrov. B.) razpisno področje: nagrajevanje najus- pešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti do 10 % sredstev iz razpisnega področja 1 A) in nerealizirana sredstva iz razpisnega področja 1 A). 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007. Sredstva za nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturne dejavnosti bodo dodeljena v mesecu decembru 2007. 8. A.) Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do ponedeljka, 21. 5. 2007, do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ - VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«. B.) Vloge za dodelitev sredstev za najuspešnejše izvajalce na področju kulturnih dejavnost i morajo biti popolne, zbirale pa se bodo do ponedeljka, 19. 11. 2007 na naslovu: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »IZBOR NAJUSPEŠNEJŠIH IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo, 23. 5. 2007, ob 8. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Odpiranje vlog za izbor najuspešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti bo v petek, 23. 11. 2007, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog, glede izbora najuspešnejših izvajalcev pa v decembru 2007. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak • • • April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi javni poziv 9 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/ 00, 79/01in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06)), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, št. 96/02), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Ur. list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur. list RS, št. 93/05), JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za zagotavljanje skupnih pogojev dela in koordiniranega delovanja izvajalcev na področju kulture v občini Grosuplje letu 2007 Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oziroma financiranje programov oz. projektov, ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano delovanje posameznih izvajalcev na kulturnem področju in zagotavljajo uresničevanje javnega interesa na področju kulturne dejavnosti v občini Grosuplje, in sicer na naslednjih področjih: - organizacija skupnega administrativnega, finančnega in računovodskega servisa društev, - upravljanje kulturnega doma Grosuplje, - koordinacija kino dejavnosti, - organizacija poklicnih gostovanj v občini Grosuplje, - organizacija revij in srečanj izvajalcev kulturnih programov in projektov, - organizacija in koordinacija skupnih prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za občino - prireditve ob ključnih praznikih, - izobraževanje izvajalcev kulturnih programov in projektov, - izobraževanje starejših. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj programov oz. projektov, - delna ponudba ni možna, ponudba mora biti skupna za vsa vsebinska področja. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oziroma projektov: - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljene strokovne kadrovske in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega poziva, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji. Vrednostrazpisanih sredstevje:do103.864,00 EUR, razpisno področje je enotno. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 3. 5. 2007, in se zaključi s ponedeljkom, 21. 5. 2007, oziroma s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka, 21. 5. 2007 do 11. ure (oziroma do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE, župan Janez Lesjak Zavod n prostorsko, komunalno ?M j Mi in slanova nj sko urejanje V/r Grosuplje d,o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI K F KONSTRUKCIJ I ORSTOJEZEČA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo imrtiaiiistiiiisga dela« posebnega deli projekta (lokacijska dolsumaiUKija po starih predpisih)!, - izdelavi* projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobite v gfadbecie^a dovoljenji - izdelavo feodenkeea posaiecka m parcelacijo zemljiiia. o ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ5TANOVANJSKI HlSl, NAS i AH KO NAJAMETE: - za upravnika vaSe liiie. - d vp« etažne lastnine, NAJDETE NAS j t l i Talurski cesti 3 r Ctikii pljr m in na telefonskih Številka h 01 'MO-ttO ali 01 ^10-329 Jil 7*10333 • • • • 10 javni razpisi Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/ 00. 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06)), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS št. 7/99), 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/ 02), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ( Uradni list RS, št. 93/05) JAVNI POZIV za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju investicijskega vzdrževanja kulturnih spomenikov, kulturnih domov in ostale kulturne dediščine ter nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Grosuplje v letu 2007 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oziroma financiranje projektov na naslednjih področjih: 1. investicijsko vzdrževanje kulturnih domov v občini 2. investicijsko vzdrževanja zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini 3. nakup opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Sofinancira se izvedba konservatorsko-restavratorskih posegov in izvedba gradbeno obrtniških del na objektih, ki so razglašeni za javno kulturno infrastrukturo, se pretežno uporabljajo za kulturne namene oz. so vpisani v register nepremične kulturne dediščine. Vsi posegi in dela morajo ustrezati kulturno varstvenim pogojem. Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno potrebna za delovanje predlagatelja oz. za kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: - prvo in drugo razpisno področje: pravne ali fizične osebe, ki so lastniki oz. upravljalci objektov, ki so predmet sofinanciranja, - tretje razpisno področje: kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v Občini Grosuplje. 4. Splošni razpisni pogoji: - nepridobiten značaj projekta, Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji projektov: - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov realizacije projekta (velja za drugo in tretje razpisno področje) - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, v kolikor so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v Občini Grosuplje (velja za tretje razpisno področje). Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti : - prvo razpisno področje: dokazilo o lastništvu objekta - zemljiškoknjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev oziroma overovljeno kupoprodajno pogodbo, če lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je prijavitelj upravljalec objekta, mora predložiti urad-no dokazilo o upravljanju. V primeru kulturnih domov, ki so z občinskim sklepom razglašeni za javno kulturno infrastrukturo dokazilo o lastništvu ni potrebno, - drugo razpisno področje: dokazilo o lastništvu objekta - zem-Ijiško-knjižni izpisek, ki ni starejši od treh mesecev oziroma overovljeno kupoprodajno pogodbo, če lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je prijavitelj upravljalec objekta mora predložiti uradno dokazilo o upravljanju. soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije k prijavljenim konservatorsko-restavratorskim posegom oziroma izvedbi gradbeno obrtniških del - tretje razpisno področje: dokazilo o registraciji dejavnosti. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in 5. Merila za vrednotenje projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - investicijsko vzdrževanje kulturnih domov v občini 12.519,00 eur - investicijsko vzdrževanje zgodovinskih, kulturnih in sakralnih objektov v občini 20.865,00 eur - oprema za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4.173,00 eur. 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007. 8. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 3. 5. 2007 in zaključi s ponedeljkom, 21. 5. 2007 oziroma s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. 9. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka 21. 5. 2007 do 11.00 ure (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE KULTURNIH OBJEKTOV IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«, oziroma z oznako »OPREMA ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 10. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. 11. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 12. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE, župan Janez Lesjak • • • • April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi javni razpisi 11 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/ 01, 30/02 , 56/02 in 110/02) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za sofinanciranje osnovne dejavnosti in programov izvajalcev na področju turizma ter urejanje turističnih točk v letu 2007 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje osnovne dejavnosti in programov izvajalcev na področju turizma v letu 2007 ter urejanje naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom in okolice Boštanja, vključno z ostanki gradu. V okviru osnovne, redne dejavnosti se izvajalcem na področju turizma sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, telekomunikacije, komunalnih storitev, stroški materiala in dela po pogodbah idr. V okviru programov izvajalcev na področju turizma se sofinancirajo: • organizacije različnih prireditev, • promocije turistične ponudbe, • akcije urejanja okolja (urejanje nasadov in košnja, čiščenje odpadkov, redna vzdrževalna dela na objektih in napravah, namenjenih turistični dejavnosti idr.), razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom in okolice Boštanja, vključno z ostanki gradu ter • izvedbe različnih projektov v okviru razvoja turizma. V okviru urejanja turističnih točk, navedenih v prvem odstavku te točke, se sofinancira: - odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, parkiriščih in v okolici objektov, - košnja trave in čiščenje odpadnega listja, - pobiranje odpadkov, - označevanje sprehajalnih poti po potrebi, - nameščanje košev za odpadke in redno odnašanje oz. čiščenje košev, - po potrebi nameščanje in zamenjava klopi, idr. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična društva, ki imajo sedež v občini Grosuplje in ki v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajajo programe na področju razvoja turizma, ter zveza, dejavnost izvajalcev pa mora biti nepridobitnega značaja. Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo za dodelitev sredstev za sofinanciranje osnovne dejavnosti, morajo kandidirati tudi za dodelitev sredstev za izvajanje programov na področju turizma v letu 2007. 4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje osnovne dejavnosti prosilca je poraba sredstev za namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi in priložijo natančno specifikacijo stroškov za preteklo leto. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: • namen in vsebina programa od 0 do 60 točk • leta delovanja od 0 do 5 točk • dosedanji dosežki od 0 do 5 točk • članstvo od 0 do 5 točk • število izvedenih programov v letu 2006 od 0 do 10 točk • realna finančna konstrukcija od 0 do 15 točk Skupaj možnih: 100 točk V okviru urejanja turističnih točk se kot merilo za dodelitev sredstev upošteva obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da je točka primerna za turistične oglede, kadrovske zmožnosti in oprema za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z občino v preteklih letih. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za delovanje in programe je do 18.778,00 EUR, za urejanje turističnih točk pa do 3.338,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti do konca leta 2007. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do četrtka, 17. 5. 2007, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisne obrazce pa zainteresirani dvignejo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako PROGRAM TURIZMA 2007 »NE ODPIRAJ - VLOGA«. 8. Odpiranje vlog bo v petek, 18. 5. 2007, ob 8.30. uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25- ih dneh od dneva odpiranja vlog. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izvajalci na področju turizma bodo urejena s pogodbo. OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak Sodeč po reakcijah in medijskih ter političnih pogromih na pred meseci odstavljenega ministra za socialne in družinske zadeve se zdi pravica do splava Slovenkam (in Slovencem) bolj sveta stvar kot življenje samo. Prav zaradi te »samoumevnosti« pa postavljam tem trditvam ob bok nekaj podatkov, ki bodo vsaj za silo povedali, kako pošastno velike so številke pomorjenih še nerojenih ljudi nasproti številu prebivalcev, ki umrejo zaradi drugih razvpitih bolezni. Na Zemlji živi 6,6 milijarde Zemljanov. Od tega jih je lani približno 3 milijone umrlo zaradi kajenja in zaradi raka skoraj 6 milijonov. Želel sem pridobiti tudi podatek, koliko ljudi je lani umrlo zaradi vojn na svetu, pa mi tega podatka ni uspelo pridobiti, čeprav sem iskal na različnih mestih. Prepričan pa sem, da številka ni večja od zgoraj navedenih. In zdaj dva podatka, ki na nek način sovpadata skupaj! Lani je bilo za AIDSOM okuženih 33 milijonov ljudi, od tega jih povprečno na leto umre približno 4 milijone. Kar 42 milijonov »potencialnih« še nerojenih Zemljanov pa je umrlo zaradi splava. Obe navedeni skupini pa sta bili zapisani »kulturi smrti« zaradi nekaterih drugih vzrokov, ki jih ne bom navajal. Tej »kulturi smrti« pa je zapisano tudi veliko Slovencev. Po trenutnih statističnih podatkih nas je nekaj nad 2 milijona. Zakonskih zvez je sklenilo nekaj nad 5500 parov, a skoraj polovica tega jih je šlo tudi narazen. Znotraj zakonov se je rodilo nekaj manj kot 10.000 otrok, zunaj zakona pa nekaj nad 8.000. Poleg tega je bilo opravljenih več kot 6000 splavov, pred leti pa jih je bilo še trikrat več. Ob takih številkah pa lahko zaključimo, da so uživaštvo in neodgovornost največji človekovi sovražniki in morilci na Zemlji. In Slovenija v tem ni nobena izjema. Jože Miklič javni razpisi in pozivi Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05 in 14/06), JAVNI POZIV za sofinanciranje osnovne dejavnosti društev in zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2007 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oziroma financiranje: - osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, komunalnih storitev, stroški dela, ipd.), - projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino pomembni projekti društev). Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov. 3. Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oziroma se njihova dejavnost v večji meri izvaja v občini Grosuplje: - društva, - zveze - druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo praviloma kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine. O izjemah v skladu z določili pravilnika in na predlog strokovne komisije odloči župan. Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlogov so: 1. ustrezen obseg kakovostnega programa (število izvedenih projektov v preteklih dveh letih), 2. pomen dejavnosti izvajalca za Občino Grosuplje, 3. neprofitnost dejavnosti izvajalca, 4. uravnotežena in realna shema odhodkov in prihodkov. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti, 11.264,00 EUR - 2. razpisno področje:projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje, 12.500,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007. 7. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 3. 5. 2007, in zaključi v ponedeljek, 30. 7. 2007, oziroma s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka, 30. 7. 2007, oz do porabe sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »POZIV - DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ - VLOGA« oz. z oznako »POZIV - PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. 10. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE, župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/ 06) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05 in 14/06) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2007 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oziroma financiranje: - programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov in socialni razvoj občine, - programov na področju dela z mladimi (preventivni programi za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij, organiziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.). 3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: - socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, - skrbi za dejavnosti upokojencev, - varstvu naravne dediščine, - preventivni dejavnosti za mlade, - dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za tradicijo). 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v Občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v Občini Grosuplje: - društva, - zveze, - druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. • • • • April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi javni razpisi 13 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 - odl. US), 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6/04 in 11/06) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 13/06), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti: JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v občini Grosuplje za leto 2007 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov v okvirni višini: a) gibalna in športna vzgoja predšolskih otrok 2.625,00 evrov, b) športna vzgoja šoloobveznih otrok 129.933,00 evrov, c) športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 66.683,00 evrov, d) športna rekreacija 2.679,00 evrov, e) interesna športna dejavnost študentov 209,00 evrov, f) šport invalidov 209,00 evrov, g) športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 1.260,00 evrov, h) vrhunski šport 3.013,00 evrov, i) izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov 3.000,00 evrov, j) delovanje društev in zvez 107.452,00 evrov, k) priznanje športnikom in športnim delavcem 2.003,00 evrov, l) promocijske športne prireditve 5.217,00 evrov, m) investicijsko vzdrževanje športnih objektov 72.534,00 evrov, n) izgradnja športnih objektov ter površin 8.500,00 erov. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2007. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: - dokazilo o registraciji dejavnosti, - izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, - izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, - predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje, - številko transakcijskega računa. Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje morajo kandidirati za sredstva preko te zveze. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Grosuplje. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 6. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do četrtka, 10. 5. 2007 do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo pri ge. Mojci Koželj. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA »NE ODPIRAJ - VLOGA«. 7. Javno odpiranje ponudb bo 10. 5. 2007, ob 12. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. 8. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem športnega programa se bodo uredile s pisno pogodbo. 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak 5. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: 1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2007: (do 60) - jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom razpisa od 0 do 50 točk - nedvoumna opredelitev ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk - sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa od 0 do 5 točk 2. LETA DELOVANJA od 0 do 10 točk 3. ŠTEVILO ČLANOV od 0 do 20 točk 4. REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA od 0 do 10 točk Skupaj možnih: 100 točk 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje: programi društev, zvez in drugih organizacij, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne dejavnosti 25.874 eur, - 2. razpisno področje: interesne dejavnosti mladih: - programi na področju preventivne dejavnosti za mlade 8.345 eur, - programi na področju rekreativne dejavnosti za mlade 11.721 eur 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2007. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do ponedeljka 21.05.2007 do 11.00 ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj Mojca) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ZVEZ » NE ODPIRAJ - VLOGA « oz. z oznako »RAZPIS- INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH - NE ODPIRAJ- VLOGA«. 9. Odpiranje vlog bo v četrtek 24. 5. 2007 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak 14 aktualno Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Župan je med darili avstrijskemu veleposlaniku dal tudi repliko svastike s štirimi konjskimi glavami, izkopanine iz Magdalenske gore, po kateri je povzet grosupeljski grb. O avstrijskem veleposlaniku v Sloveniji dr. Valentinu Inzku naj v začetku zapišemo, da je koroški Slovenec, ki je bil pred to visoko funkcijo tudi veleposlanik v Bosni. Njegova žena Bernarda Fink je rojena v Argentini slovenskim staršem in izseljencem, ki po rodu izhajata iz naših krajev, in je ena najuspešnejših svetovnih opernih pevk tako kot tudi njen brat iri zdaj že nekaj let naš občan Marko Fink. Župan je ob predstavitvi občine pokazal z digitalnim projektorjem nekaj posebnih točk občine. Poleg demografskih in drugih geografskih podatkov je še posebej izpostavil izvor grosupeljskega grba, ki je narejen po eni izmed arheoloških izkopanin na Magdalenski gori. Precej pozornosti je posvetil tudi kraškemusvetuzŽupanovojamoin Radenskem poljem ter posebej zanimivi kulturni dediščini, povezani s Cerovim, Šmarjem, Škocjanom, Prapročami, Grosupljem in ostalimi kraji, in ljudem v občini, ki so ji dali in ji še dajejo prepoznavnost. Omenil je tudi, da bo občina v bodoče morala precej vlagati v protipoplavno zaščito in ekološke sanacije. Zdenka Cerarjeva je izrazila željo odbora, da bi si Grosuplje našlo neko prijateljsko občino v Avstriji, ki bi lahko združevala interese na različnih področjih. Zato gospoda veleposlanika prek odbora naprošajo za pomoč in svetovanje, s katero bi morda lahko našli ugodne stične točke. V nadaljevanju je Jože Intihar kot zastopnik Območne obrtne zbornice Grosuplje povedal, da je v njo vključenih 1030 (v sami občini Grosuplje nekaj nad 600) podjetnikov iz treh občin, ki zaposlujejo okoli 5300 delavcev, proizvedejo nad 350 milijonov € bruto Dr. Valentin Inzko, avstrijski veleposlanik obiskal občino Grosuplje Nadaljevanje s i. strani Jože Miklič prometa in v katerih so glavne dejavnosti avtoprevozništvo, kovinskopredelovalna industrija, gradbeništvo, lesna obrt in razne servisne storitve. Nekateri so že precej uspešni na južnih trgih, pa tudi na evropskem in svetovnem trgu. Manjka pa kar nekaj poklicev, kot na primer dobrih programerjev za CNC stroje, pa tudi keramičarjev in zidarjev. Najugodnejše sodelovanje vidi na dvojezičnem področju proizvodnje, prodaje, svetovanja, izpopolnjevanja in učenja tujega jezika. Podjetnik Avgust Gril je k temu predlagal, naj bi na zbornici naredili analizo zainteresiranih podjetnikov, ki bi želeli sodelovati z avstrijskimi obrtniki in poslovneži. Božidar Gabrijel je predstavil predvsem osnovno šolstvo in društvene dejavnosti v občini. Šole s svojimi programi sodelujejo s šolami na Nizozemskem, Danskem in Norveškem. Močno so razvite športne, pa tudi kulturne in gasilske dejavnosti. Dr. Valentin Inzko se je uvodoma zahvalil za predstavitev občine, ki mu ni bila popolnoma neznana, kot je dejal. Večkrat je bil že pri svojem svaku v Gorenji vasi pri Polici, med drugim pa je bil tudi pri odprtju podjetja Rofix na Cikavi. Pred tem srečanjem pa je prek predsednika kočevskih Nemcev Avgusta Grila spoznal delo njihovega društva in tam živeče narodne skupnosti. Pa tudi Janeza Koščaka, nekdanje predsednika izvršnega sveta občine Grosuplje, pozna. S 1. 1. 2008 bo shongenska meja na hrvaški meji in bo zato tudi sodelovanje med državami znotraj Evropske skupnosti še nekoliko bolj poenostavljeno. Več možnosti se kaže v sodelovanju manjših in srednje velikih podjetij, saj so časi velikih industrijskih gigantov mimo. Dr. Inzko ugotavlja, da je kvaliteta v manjših podjetjih boljša, predvsem pa so bolj prilagodljivi. Pohvalil je prizadevanja občine, da se je v Grosuplje naselilo toliko novih podjetij, na kar sta vplivala ugodna cena lokacije in sorazmerno ugodna infrastruktura za podjetniško okolje. Glede šolstva in učenja jezikov je predlagal, naj bi poiskali nekaj nadarjenih dijakov za tuje jezike, ki bi jih poslali v Celovec, kjer bi lahko stanovali v študentskem domu in bi se vpisali na tamkajšnjo gimnazijo. Dolgoročno pa je razmišljal, da bi morda v Grosupljem podobno kot v Celovcu ustanovili trgovsko akademijo, v kateri šolanje traja štiri do pet let. Poudarek na tej šoli je poleg strokovnega področja večjezičnost, šola ni preštevilna (od 200 do 300 šolajočih) in ne obratuje z velikimi stroški. Skratka: Bili so to pogovori o priložnostih in povezavah v naši in z našo občino. Med predstavitvijo občine Grosuplje se je župan močno oprl na naravno in kulturno dediščino v občini. April / številka 4 /2007 Grosupeljski odmevi ObČinSkl SVöt lH OdbOTl, IZ piSaTn 15 Namesto prispevka ob 3. maju, svetovnem dnevu novinarstva Iz kolumne revije MAG: Napačni dnevni red 18. 4. 2007 - Danilo Slivnik Prejšnji teden smo bili tako priča še enemu poskusu prepričevanja javnosti, da naj bi bilo z mediji v Sloveniji vse narobe in da sta resno ogrožena novinarski profesionalizem in avtonomija. Na nekakšni okrogli mizi, ki sta jo organizirala Mirovni inštitut in novinarski sindikat, se je zbralo več govorcev, ki so poskušali opisati tehnologijo obvladovanja medijev pri nas in javnosti dopovedati, da je nova oblast na medijskem področju nasilna in nedemokratična. Ne bi se spuščal v to, kako uspešni so bili, vendar sta motila njihova površnost in neobjektivnost. Niti toliko se niso potrudili, da bi zagotovili vsestransko obravnavo problemov in verodostojen vpogled v razmere, ampak so se zatekli k enostranskemu prikazovanju dogodkov, ki so bili propagandno prikrojeni, in si za večjo samozavest priskrbeli navzočnost nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Kaj naj bi ta tam razjasnil, mi ni bilo znano, vsekakor pa je potrdil, da bi se rad še naprej vtikal Boljši časi za šolo na Polici Po desetletju obljub smo se Poličani razveselili novice, da so v proračunu za leti 20072008 predvidena sredstva za nakup parcele in pripravo gradnje prepotrebne nove šole. Zelo smo hvaležni občinskim svetnikom, ki so prisluhnili potrebam tako hitro rastoče krajevne skupnosti, kjer ima šola poleg izobraževalne pomembno socializacijsko, povezovalno in kulturno vlogo. Kraju daje dušo, pomaga priseljencem, da začutijo pripadnost, in otrokom, da se bodo odgovorno vključili v življenje kraja. Končno bomo dočakali, da se bo tudi na Polici začela uresničevati ena od predvolilnih obljub župana g. Lesjaka. Iniciativni odbor za gradnjo nove šole je že sklical sestanek predstavnikov šole, KS, vodovoda Bistrina in vseh zainteresiranih, da se pripravi vse potrebno za gradnjo. Starši s Police v medijske odnose in da je bil bržčas tudi tihi pobudnik srečanja. Njegovi privrženci (javno so sicer na dolgo in široko govoričili o novinarski neodvisnosti) so se gnetli okoli njega, se mu prilizovali in mu obljubljali zvestobo, sam pa je na koncu dejal, da je bil pri obvladovanju medijev v primerjavi s sedanjimi oblastniki »pravi vajenec«. Ker po naključju poznam njegove posege v medije v obdobju prejšnjega sistema in tranzicijske oblasti, lahko rečem, da so bile njegove trditve daleč od resnice in so v bistvu razkrivale njegove manipulativne namene. Kot nekdanji partijski šef in dolgoletni vodja nomenklaturnega bloka je bil namreč vse prej kot strpni usmerjevalec medijskih razmer. Postavljal in odstavljal je urednike, kot se mu je zdelo, in se vmešaval v vse novinarske vsebine, od notranje politike do črne kronike. Pravzaprav je bil »glavni urednik« cele Slovenije in ni bilo kolikor toliko pomembnega novinarja, ki ga ne bi poznal in se vtikal v njegovo pisanje. V razpravi je večina udeležencev na vse to pozabila in se prepustila lahkotnosti domnevne aktualne novinarske podrejenosti. Ker to očitno samo po sebi ni bilo dovolj, so nekateri kot dodatek omenjali še ustrahovanje in izsiljevanje. Tehnologija obvladovanja naj bi bila namreč popolna in vseobsežna. Vendar je bila to čista izmišljotina peščice ljudi, ki so pri svojem novinarskem in uredniškem delu izgubili pravico, da bi še naprej enostransko politizirali in prirejali medijske vsebine. Lahko rečem, da je resnica prav nasprotna: posamezniki iz društva novinarjev in sindikata so tisti, ki že vrsto let ustrahujejo svoje članstvo in mu preprečujejo profesionalno delo. V bistvu so novinarski kolektivi njihovi talci in tudi omenjeni pogovor v Cankarjevem domu je na začetku tekel po tem represivnem vzorcu. Zato bi vsaj od mladih novinarjev pričakoval, da se bodo postavili na lastne noge in končno začeli razmišljati s svojo glavo. (Potem bo tudi precej hitro jasno, kaj je v resnici levo in desno v slovenskem novinarstvu.) ISKRICA: Miška in mamuti Šola je zelo pomembna učna in vzgojna ustanova, saj dobra sooblikuje ne samo učence, ampak tudi širše kulturno okolje. V obdobju gabrovskega kvazisvobodnjaštva - ko je ob pravicah in svoboščinah posameznika veljal predvsem še uspeh, in so zato součenci postali rivali - so bile vrednote: skupnost, sodelovanje, solidarnost pa tudi dolžnosti in odgovornosti, da ne govorimo o zvestobi in domovini, izseljene z uradnega vzgojnega horizonta. K deformiranju mladih so poleg takih političnih prioritet prispevale tudi velike, mamutske šole s tisoč in več učenci, ne ustanove, ampak industrije znanja, gluhih podatkov in odtujenosti, v katerih morajo red in mir zagotavljati poklicni varnostniki. Seveda so bile med šolami tudi izjeme, zlasti še tiste manjše in mičkene, kjer je učiteljica še osebna vzornica, zaupnica in svetovalka tako otroku kot staršem. In taka miška je nedvomno tudi podružnična šola na Polici. V njen okoliš se priseljuje vse več mladih družin, vendar nekateri novi na Polici in po okoliških vaseh samo stanujejo, kosijo trate ter režejo žive meje, otroke pa vozijo v šolo v Ljubljano. In zato ti otroci niso doma nikjer. Vendar na Polici ni problem šolskega naraščaja, problem je stara, dotrajana, v dveh stavbah, med katerima je glavna vaška cesta, razčeperjena šola. Ljudje, ki jim je mar za otroke in mar za Polico, si že desetletje prizadevajo za sodobno šolsko zgradbo, vendar v občinskem vrhu zanjo najdejo le prazne obete. Jaro mesto G. je v nekaj desetletjih dobilo dve novi šoli in še pol tretje povrhu, odlično športno dvorano, moderno knjižnico in se v marsičem urbaniziralo, v zadnjih letih pa vedno najde denar tudi za projekt mesto kipov, ki pa z domačimi ljudmi in domačimi kraji razen lokacij nimajo nič skupnega. Zdaj želita župan in njegov podžupan, ki je hkrati ravnatelj šole Louisa Adamiča, šolskemu mamutu L. A. prizidati še 9 oddelkov! Miška na Polici pa naj se morda ukine, tako da bi se šest- do devetletni otroci vozili v drugega grosupeljskega mamuta. Nasprotje med županom in svetom za razvoj občine in krajev gotovo ni koristno, vendar upam, da večina v občinskem svetu na tak scenarij ne bo pristala, Polici, nekdaj celo sedežu občine, zdaj pa kraju z vsaj tremi pomembnimi javnimi inštitucijami: šolo, župnijo in gasilskim domom, pa v proračunu zagotovila dovolj denarja za moderno učilno zidano. Jakob Müller i6 kultura Grosupeljski odmeri JXpri IV ilevilta4 / ¿007 Kratka predstavitev posameznih prispevkov Šmarska knjiga Naj uvodoma zapišem, da Šmarska knjiga ni samo knjiga o Šmarju in Š marcih, temveč v njej približno polovica prispevkov zajema vie ozemlje današnje občine Grosuplje. 2 nekaterimi poglavji pa posega tudi mnogo širše v slovenski in celo evropski prostor. LIKA ZGORAJ: "ednik Šmarske knjige Jakob MliUer je na 'edstavitvah 30. marca 2007 v ¿morskem jrenčku in 12. aprila 2007 v Mestni knjižnici -osptje med drugim omenil, da so v Šmarski ljigi prispevki napisani izvirno». Podlaga i praznovanje pa so bile štiri listine, ki so ■ ranjene v arhivu oglejske cerkve v Vidmu Italiji in pripovedujejo o gospodu Michaelu erlekarju, ki je ustanovil šolo v Šmarju. >la je zagotovo delovala Leta 1504, verjetno i tudi že prej in pozneje. Rektor te šole p s je I Štefan Peklar iz Ribnice. LIKA SPODAJ: :danji šmarski župnik dr. Bojan Korošak je i začetku prireditve pozdravit vse navzoče. : posebej pa bilk omenjeni naslednji: idja urada za verske skupnosti dr. Drago »par, župan ohčine Grosuplje Janez Lesjak, i bud ni (t proslavljanja SCO-let nice šole in daj že nekdanji) šmarski župnik Jože Mrvar, edsednik občinskega odbora za proslavo atjai Trem tel j, predsednik K S Šmarje - Sap inez Tomažin in KS Grosuplje Anton Žitnik, ivnatelj OŠ Loursa Adamiča Božidar Gabrijel ravnateljica OŠ Brinje Irena Kogovšck, idja P0Š Šmarje - Sap Renata Križman in ■eh avtorjev, ki je oddalo svoj prispevek v >0 strani zajetno Šmarsko knjigo. Jože MlkHč 0 500-Lelniči šole je urednik Jakob Miiller v uvodu v Šmarsko knjigo med drugim zapisal, da je »Štefan Pehlar priča, kako Bog piše ravno tudi po krivih črtah. In brez njegovega zaznamovanega rojstva ne bi o šmarski šoli[ ki jc delovala pred 500 leti, vedeli ničesar.« Nadalje je zapisal tudi nekai med nami manj Znanih ugotovitev kot na primer: Šmarski pokrajini se robovi alpskega sveta stikajo 2 začetki nizkega dolenjskega krasa, in se torej končuje evropski Zahod in začenja Balkan. Na Magdalenski gori je pred 2500 teti živeta rasno različna skupnosl v kateri je odstotek dinarsko-mediteranske rose zanemarljiv: ilirska teza je torej malo večerna. Štefan Pehlar leta 1504 rektor šmarske župnijske šole, sin Ivana Pehlarja, vi k s rja oz. župnika v Ribnici, je glede na poznavanje tedanjih razmer verjetno živet v urejeni čeprav uradno nepriznani družini: kako blizu modernim časom! Med pomembnimi domačini je predstavljen tudi Janez N. Pri mic, jezikoslovec, ki je prvi zagovarjat na dna rečno integracijo slovenskega knjižnega jezika rn prvi uporabil naddeželno ime Stovenci.« 0 knjigi pa pravi, da je »napisana strkovno trditve in ugotovitve so ob navedbi pred/iodnj/i razbira v podprte z dokazi in stvarnimi podatki, hkrati pa je p/sana pregledno in zanimivo, da jo bo z zanimanjem brat fako poznavalec problematike kot domačijski ljubitelj. Zaradi želje, da bi bila knjiga vsebinsko Zaokrožena in temaisfro urjmoteiena, pa ne preobsežna, je zunaj knjige ostalo še marsikaj - kar naj bo izziv za nadaljnje raziskave.« Narava Dr. Stanku Buser [zdaj že pokojni) - Geološka zgradba širše okolice Šmarja - Sapa [str, 11-20| - Prispevek podaja kamninsko sestavo širše okolice Šmarja - Sap, njeno geološko zgodovino in tektonsko zgradbo, na koncu pa navaja mineralne surovine in zgodovino njihovega izkoriščanja. Gno su petj ča n Ma u ro H rvat i n i n dr Maja Topo le - Naravna in družbena geografija Šmarske pokrajine [str, £1 -361 - Avtorja opisujeta relief, vodovje, kamnine in geološko zgodovino, podnebje, Lastnosti prsti, značilno rastje, rabo tal, spreminjanje števila prebivalcev, Jože Miklič - Ozemlje župnije Šmarje na zemljevidih tn v katastrih [sir. 37-651 Članek povzema 21 izbranih pomembnejših zgodovinskih zemljevidov od lel a 1570 do 1952, Iri zgodovinske katastre, poleg tega pa tudi katastrske podatke o posegih v prostor s cestami, železnico, prostorsko pozidavo in drugim družbenim dogajanjem, ki so močno spremenili nekdanji obraz »šmarske pokrajine«. Arheologija Snežana Tecco Hvala - Mag da lanska gora v prazgodovini [str. 69-80] - Avtorica na začel ku podaja zgodovino arheoloških izkopavanj ler časovni razpon najdb, nato pa na kratko predstavi grobne običaje, rezultate antropološke raziskave okostij, družbeno se slavo magdalenskogorske Skupnosti ter njeno gospodarsko osnovo. Dr, Biba Teržan - Pripoved srtulske umetnosti z Magdalenske gore pri Šmarju [str. 81 - 901 - Po za risu prostorske in časovne razsežnosti umetnosti in njenega ikonografskega repertoarja je pokazano kot »na šolskem primeru«, kako lahko beremo figuralno pripoved, upodobljeno pred 2500 lel v treh frizih si tu le z Magda le nske goro. Individualna pripoved v srednjem frizu je razložena kot obred dvostopenjske posvetitve lokalnega veljaka, ki je združeval funkcije posvetne, vojaške in sakralne oblasti. Gregor Štibernik - Magdalenska gora in okolica v rimski dob) [str 91-107) - šmarčan po rodu, zdaj pa Grosupeljčan Gregor Štibernik predstavlja rimskodobne predmete, ki so bili najdeni na področju današnje krajevne skupnosti Šmarje. Kljub lemu, da so bila izkopavanja narejena pred več kot 100 leti, je večina predmetov prvič objavljena. Večji del predmetov se nahaja na Dunaju, manjši pa v Ljubljani. Na koncu predstavlja domnevni April! številka 4 i 2007 GrosupeljsVi odmeirl kultura 17 potek rimske ceste,, ki je potekal (neverjetno! blizu današnje glavne ceste skozi Šmarje, natg pa se je pri Hrastju približala današnji avtocesti. Cerkvena zgodovina Dr, Jan« Hbfler - Nastanek župnije Šmarje [str. 111-11¿|- Glede na prvotno poimenovanje župnije, njeno enklavo Sostro in nekatere druge zgodovinske podatke avtor sklepe, da je župnija Šmarje s prvotno župnijsko cerkvijo v Laniscih nastala po Letu 1058 in pred letom 1228 na delu ozemlja pražupnije Šempeter pri M Ljubljani. Dr, Lilij ana Žnidaršič Goleč - Duhovniki župnije Šmarje v 15. in 16. stoletju [str. 117-128] - V Članku so zbrani in interpretirani na novo odkriti ali Že objavljeni podatki o 17 duhovnikih, ki so v 15. in 1¿. stoletju v župniji ima rje dejansko delovali ali bili v njej nominalno nastavljeni. Še zlasti izčrpno je obdelan biiogram župnika Mihaela Sterlekarja, v času katerega je delovala v kraju tudi večrazredna šola. Dr. Metod Benedik - Lfteiesitev (i nkor po racija) župnije Šmarje stiske mu samostanu 1 «7-1538 (str. 129-1381 - Po razlagi cer-kvenopravnega pojma utelesitve so z regesti objavljene štiri latinsko pisane listine oziroma pisma o formalni utelesilvi župnije Šmarje stiškemu samostanu v letih 1¿97-98 ter o njeni dejanski utelesitvi najkasneje leta 151?. P. dr. Anton Nadrah - Stiski duhovniki v župniji Šmarje [str. 139-147) - Po pregledu zgodovine povezovanja cistorcijanske kontemplacije [poglobljeno vživetje) z dušnim pastirstvom g. opat v članku predstavlja 21 Stiskih menihov, ki so kol župniki vikarji ali kol kaplani delovali v župniji Šmarje od njene vključitve v stiski samostan od leta 1497 do ukinitve samostana leta 1784, Dr France M. Dalinar - Vključitev župnije Šmarje v ljubljansko škofijo (str. 1 ¿19-159] -Članek obravnava ukinitev goriške nadškofijc leta 1787 in skoraj istočasno ozemeljsko razširitev ljubljanske nadškof i je, v katero je bila vključena tudi župnija Šmarje. Navedeni so tudi dokumentirani obredni, cerkvenopravni, dusnopastirski in premoženjski podalki o župnijskih cerkvah v dekaniji Šmarje ter njihovih podružnicah. Šolska zgodovina Dr. Jože Ciperle - Šolske ustanove Katoliške cerkve in elementarni pouk v Šmarju v začetku 1A, stoletja [str. 143-1711 - Zaradi skopih zgodovinskih podatkov o šoli v Šmarju v 16. stoletju je v tem članku narejena primerjava z drugimi šotami na Slovenskem in v širšem evropskem prostoru. Ker je od 16-do 18. stoletja v graški univerzi vpisan samo en dokument o Šmarski šoli. avtor sklepa, da je po smrti ustanovitelja šmarske šole le-ta prenehala delovali. Mag. France Baraga - Štefan Pehlar, prvi šmarski učitelj, v listinah 11504) (str, 173-132] - V prepisu in prevodu objavlja štiri listine, v katerih je omenjen Štefan Pehlar, v spremnem komentarju pa I udi njegov bi og ram, Na podlagi jezikovne analize pa je opredeljena njegova izobrazba, vefstopenjskost šole v Šmarju in utemeljena domneva, daje imel pri pouku tudi svojega pomočnika. Mag. Stare Okoliš - Stara šola v Šmarju (1774-1BA9) [str. 133-210] - Avtor obravnava delovanje stare šole od leta 1774 do leta 1069, ko so nadzor nad šolo prevzeti šolski sveti. Med prvimi desetimi učitelji, ki so bili vsi po vrsti tudi organisti. je še zlasti pozorno prikazan Matevž Kračman 11773 - 1853]. navedeni pa so tudi podatki o dohodkih učiteljev, šolskem okolišu m številu učencev. Tatjana Hojan - Šmarska šota v Avstro-Ogrski in Kraljevini Jugoslaviji [1869-1945] tstr. 211-2241 - Osnovna šola se je v tem Času razvila iz enorazredniee v osemrazredno Šolo s podružnično šolo na Škofljici. Zaradi nasprotovanja veČine Članov krajevnega šolskega odbora je bila nova šola zgrajenašele leta 1939. ki pa ni bila dokončana, med vojno pa je bila skoraj povsem uničena. V članku pa se je avtorica posvetila se posebej nekaterim izstopajočim učiteljem v tem obdobju. Olga Meglen - šmarska šola v socialistični Jugoslaviji in samostojni Sloveniji (19452004! [str. 225-240! - Na podlagi šolske kronike in dokumentacije vodja šmarske šole in domačinka [zdaj v pokoju) prikazuje razvoj osnovne šole Šmarje v tem obdobju: število razredov, prostorske širitve, upravni položaj šole, število učencev, navedeni so delavci šole, družbenopolitične in kulturne dejavnosti šole, šolske organizacije in interesne dejavnosti ter Športni in drugi uspehi učencev. Umetnostna zgodovina Dr. Robert Peskar - Stavbna zgodovina župnijske cerkve Marijinega rojstva v Šmarju - Sapu (str. 251 -269] - Ker je najvidnejši stilni pečat župnijski cerkvi v Šmarju - Sapu vtisnilo obdobje srednjega veka. se članek še zlasti pozorno ukvarja z nomaniko in gotiko. Na podlagi ugotovljenih gradbenih značilnosti, nekaterih prostorskih umestitev, predvsem pa stilne analize delaj lov sta najstarejši stilr.i obdobji šmarske cerkve tudi natančneje datirani, vendar ostaja veliko vprašanj še odprtih. Dr. Jure Mikuž - Positus in medio, quo me vertam nescio; freska dvojnega posredništva na pračetju župnijske cerkve v Šmarju I str. Župnik Jože Mrvar je med pozdravnimi besedami radostno na p Letel tudi naslednje itihe: 0, Šmarje, v srcu ljubečem le nosim,.. 0, šmarska lemlja sveta, skrivnostni bisefcv siiar; najlepša cvetja - zrela leta - položil sem na tvoj oltar Ti pila si ljubezen mojo, bridkosti, radost in gorje; ko gledat sem krasoto Ivojo. podarit tebi sem srce... Meni pa Stvarnik je tebe odkril, bisere tvoje mi v dušo i z ti I, Vdano goreče jaz Stvarnika prosim: MIR. BLAGOSLOV NAJ TI VEDNO DELI! Vrtnar naj Večni Suva te, napaja v neminljivi sreči, nezgod, bridkosti varuje? iFoto Brane Petroviči 271 -284! - Na freski je upodobljena priprosnja Marije, Božje matere, z razgaljeno dojko in priprošnja Kristusa s k rjaveči mi ranami. Avtor šmarski h korenin mol i v primerja s sočasnimi ikonografskimi in stilnimi upodobitvami na Slovenskem, nato pa postavljen v evropske časovne in prostorske koordinate: podana je družbena geneza motiva in njegov duhovni, teološki in simbolni razvoj, ki ga zaključuje zgodovina diskvalifikacije spolne sestavine motiva. Dr Peter Fister - Turenček ■ pomen prot¡turškega tabora v Šmarju - Sapu istr. 205-292! - Turenček je arhitekturni fragment pnotiturškega tabora ob župnijski cerkvi v Šmarju - Sapu, sestavljen iz stolpa in dveh stavbnih kril. Nastanek šmarskega V šmarskem Tureneku je v petek, 30, marca, na začetku predstavitve knjige zapet Moški pevski zbor Šmarje - Sap. - Foto S rane Petrovič iS kultura CTOtupc Ijski odmevi April/ itcvilia 4 / ZO07 Jezikovno je Šmarsko knjigo pregledala vsaj šestkrat dr. Jožica Mara t. Na «liki v pogovoru z mlad in oblikovalcem knjige Damjanom Mišmasem. Zadaj stoji blagajn ¡¿aTka Kultu rno-razi skovalnega društva Ture nitk Marjeta Zoran, - Foto Brane Petrovič taborskega kompleksa naj bi bil povezan s časom, ko je župnija inkorporirana stiske mu samostanu. V članku jc opisan tudi nekdanji videz in domnevni obseg tabora ter zgodovina njegovih funkcij: obrambe, gospodarske, stanovanjske in simbolne. Družbena zgodovina Dr. Stane Granda - Gospodarske in socialne ra z mere v Š ma rju v 19, stoletj u [str . 295- 3061 - Veliki dogodki 19. stoletja, ki so se dotaknili tudi Šmarja in okoliških vasi, so francosko -avstrijske vojne, revolucionarno leta 18¿8/49 in odprava podložništva. začetek občinske samouprave, deželno in državnozborske volitve in nastanek političnih strank. Lokalno najpomembnejša gospodarska panoga je bila kmetijstvo, še zlasti ker so pridelke lahko prodajali v Ljubljano. Iz sloja najpodjetnejših so izhajali tudi župani in kak deželni poslanec; oboji so bili poleg duhovščine najpomembnejši javni dcbvci Dr. Jurij Penovšek - Družben o-politična podoba Šmarja v obdobju med dvema svetovnima vojnama [str. 307-3231 - Med obema vojnama je bilo tudi Šmarje politično razdeljeno na katoliško in liberalno stran. Socialna demokracija organizacijsko ni bila prisotna in tudi komunistična stranka ne. Politična novost v Šmarju je bil prodor nove liberalne, v glavnem na podeželju delujoče stranke - Samostojne kmetijske stranke. Iz kroga njenih somišljenike v je izhajal dolgoletni 5lika spodaj: Zbrani v šmarske m Turenčku. šmarski župan Josip Škerjanc, ki je županoval v letih 1921 - 1936, nato jc bil župan pripadnik katoliške strani Anton Škerjanc. Politične razli ke kij u b včasih poudarjenim st ran ka rski m nasprotjem niso vodile k nepremostljivim prepadom med ljudmi. Dr. Andrej Vovko - Člani Družbe sv. Mohorja in Slovenske matice v župniji Šmarje do leta 191S [str, 325-340I - Po predstavitvi Družbe sv. Mohorja (ustanovljena 1860] tn znanstvene založbe Slovenska matico [ustanovljena 18641 jc prikazan številčni, osebni in stanovsko-poklicni sestav njunih članov v župniji Šmarje od leta 1861 do 1914 oziroma od 1B4£ do 1911. Dr. Peter Vertič - Šmarske prometnice (str. 341-3501 - V članku dr. Vertič, domačin in državni sekretar, oriše 3000-letni razvoj prometnic n3 območju Šmarja: domnevna smer jantarjeve poti, trasa ilinerarske rimske ceste, prestavitev tlaškega odseka deželne ceste, dolenjska železniška proga, hitra cesta, avtocesta in novejši razvoj lokalnih cest. na koncu pa predstavlja zamisel o primestni železnici. Dr. Eva Holz - Cestni promet in Šmarje v novem veku [do 1. svetovne vojne] (str. 351-3661 - V članku je obdelana zgodovina šmarskega odseka dolenjske ceste Ljubljana - Novo mesto od konca 17. dD začetka 20. stoletja skupaj z zgodovino šmarske cestne mitnice [1830-18921 in šmarske poštne postaje. Ob tem so navedeni tudi podatki o številu prebivalcev in hiš v Šmarju. Dodan pa je tudi prevod opisa meja katastrske občine Šmarje iz leta 1823- Jezik Dr. Vera Smole - Šmarski govor [str. 349-3921 - V prispevku i uvodnim razmišljanjem o obstoju in rabi narečne različice govorjenega slovenskega jezika so predstavljene z nač ilnosti dolcnsjkcga šmarskega narečnega govora na glasoslovni ter - v obrisih - na oblikoslovnt in leksični ravni, kakor jih je bilo moč ugotoviti iz petih ur posnetkov pogovora z domačini. Jakob Mliller - Topo ni mi šmarske župnije (str. 393-4231 - Župnija Šmarje -Sap - je v poznani zgodovini zaporedno obsegala 148 krajev s 509 imeni, variantnimi imeni oziroma soimeni. Na podlagi zgodovinskih zapisov so imena analizirana primerjalno, slovnično in etimološko. Osebnosti kulture Dr. Marjan S mol i k - Organist in učitelj Jožef Ainbrožič [1737- po 1793) [str. 431-4351 - Na osnovi pesemskih besedil so predstavljene življenjske postaje Jožefa Ambrožiča (Šmarje 1737 - neznano kje po 1793], podan je historiat njegovih rokopisnih pesmaric, ob slabem lilerarnozgodovinskem in boljšem g lasbenozg odo vinskem vrednotenju Am-brožičevih pesmi pa je poudarjeno, da predstavljajo enega od začetkov slovenske katoliške laiške teologije. Kozma Ahačič - Ljudski pesnik Matevž K racman (1773-1853) [str. 437-454] - V članku je orisan v svojem času popularen pesnik Matevž Kračrnan. organ ist in učitelj [Sap 1773-18531. o življenju katerega se je ohranilo tudi več anekdot. Objavljenih in analiziranih je 14 [verjetno! njegovih pesmi in pesemskih odlomkov. Dr Jožica Na rat - Jezikoslovec Janez N. Primici Branja 1813 in Bukvar 1814 (sir. 455472] - Orisu Primčeve življenjske in delovne poti sledi predstavitev njegovih dveh osrednjih del: Nemško-sloven skih branj [ 18131 in Novega nernško-slovenskega bukvarja (1614], in to z opismenjevalno-bralnega in visokošolskega študijskega vidika. Dr. Patricia Wals - Ivan Zor man [1809-1957): "Slove ne-American Cultural Leader of h is Generation" (str. 473-4861 - Ivan Zorman se je kol otrok s starši odselil iz Šmarja v ZDA. V članku je orisana njegova življenjska in poklicna pot, analizirane so nekatere njegove zborovske kladbe. predstavljena pa je tudi njegova slovenska poezija. Adrijan Lah - Pisatelj Ivan Lah (1B8T-1938I (str. 487-4971 - Biografski skici in kritični nazorsko-literarnozgodovinski umestitvi pj-satelja Ivana Laha sledi pregled njegovega bogatega opusa, snovno, fabulativno in idejno podrobnejepajepredstavljenanjegovaknjižna proza. Ljubc Vilar - Igralec Maks Furijan (19041993) (str, 499-501] - 0 gledališkem igralcu Maksu Furjanu je Ljubo prispevek napisal kot domačin, ki se je od leta 1966 srečeval z njim April i itsvilk.i 4 / juuy Grosupeljski odmevi kultura 19 Predsednik občinskega odbora za proslavo 500- Letnice, Matjaž Trontelj. se ji * ponosom spomnil vseli sodelujočih y odboru in preteklega prizadevanja in dogajanja ter izrazil veselje, da je zastavljeno delo 1 izidom knjige tudi zaključeno. na ljubiteljskem gledališkem odru v Šmarju, kjer je Furjan režiral dve gledališki deli in je v obeh tudi igral. Špela Valentinčič Jurkovič - Moj oče arhitekt Janez Valentinčič 11904-1994] Istr. b(J3-bi6) - V članku je prikazana njegova življenjska in poklicna pot. Dodan je tudi seznam njegovih del. Franc« Pibemik - Pisatelj L ud v« Potoka r (1923-19651 (str, 517-5311 - ob koncu druge svetovne vojne mlad literarni talent, je kot domobranski časopisni poročevalec pisal zlasti vojne reportaže, kol begunec - študent v Gradcu in kot izseljenec v ZDA ter Kanadi pa črtice in novele, polne bolečega domotožja m mučnih samodestruktivnih spoznanj. Njegovo osrednje delo je družbeno-psihološki roman Krivi vir, postavljen v pred vaj no Šmarje in okolico. Bibliografija in seznami Drago Samec - Šmarska bibliografija - (str. 535-5861 Grosupeljčan Drago Samec navaja obširno in natančno šmarsko domoznansko bibliografijo, ki pokriva Šmarje - Sap. Cikavo. Gojntče, Hrast je. Hudo polico, Magdalcnsko goro. Mali Vrh. Para d išče. Pleše, Podgorico. Sela, Tlake, Veliki vrh, Vino in Zgornjo Slivnico. Prvi del obsega domačo periodiko in domače monografske publikacije, drugi del je urejen tematsko, tretji del pa obsega tiske, zvočne posnetke in videokasete, kr so jih iždale domače založbe. Seznami (str. 587-657) Seznam osebnih imen, zemljepisnih imen. slik in risb, zemljevidov, tabel in grafikonov, avtorjev. Donalorji. Iz recenzij Dr. Boris Goleč - Dandanes redko nalelimo na tako celovit interdisciplinarni prikaz nekega območja od najzgodnejše dobe [geologija] do najnovejših dni [narečje! kot v Šmarski knjigi. Se posebej velja izposlavitt prodorno duhovno razlago podob na siluli z Magdalenske gore. točnejsc biograme šmarski h duhovnikov 15-in 16. slolelja, novo stilno utemeljeno dalactjo šmarske župnijske cerkve, izčrpno raziskavo prvega stoletja šmarske državne Šole [17321869), teme(jiti jezikoslovni študiji o šmarskem govoru in krajevnih imenih ter obsežno domoznansko bibliografijo, kt bo nadvse koristen in uporaben pripomoček tako za raziskovalno kakor tudi za publicistično delo. Dr Andreja Žele Šmarska knjiga obravnava sorazmerno t^ajhno zemljepisno območje Šmarja - 5apa, področje njegove zgodovinske župnije in njegove sodobne krajevne skupnosti, vendar ga obravnava celovito in izčrpno. Domala vse raziskave temeljijo na kritični presoji predhodnih dognanj, opremljena so s standardnim znanstvenim aparatom ter s lujejezienimi povzetki, v slovensko lokalno zgodovinopisje in domoznanstvo pa prinašajo vrsto novih podatkov in spoznanj. Knjigi na poti Urednik Jakob MülLer seje v uvodu dotaknil tudi morebitne vizije, kar smo nekateri že pred leti v Kult urno-raziskovalnem društvu Turenček tudi predlagali in kar bi se dalo kot posebnosti in zanimivosti ponuditi popotnikom in obiskovalcem naših krajev: »Evropskopomembna odkritja o gradiščanih so na Gori predstavljeno 5 kartami, risbami, fotografijami, arheološkimi replikami; številni obiskovalci posiusajo multivizijsko razlago v slovenščini in tujih jezikih, v bližnjem kiosku so na razpolago halštatske gorske replike, fotografije, brošure, monografije-. V čudov/to obnovljenem historičnem Tu-renčku z bogato likovno in etnoioškozbrrfco se poteg verskih vrstijo galerijske, glasbene, scenske, simpozijske. izobraževalne, promocijske in druge komorne prireditve. K* koncu prireditve v Grosupljem seje uredniku knjige Jaltohu Mullerju zahvalila s ŠDpkom rr>z direktorica knjižnice Roža Kek. Slika na naslovnici: Urednik Jakob Muller ob pisanju posvetila v prvih izvodih Šmarske knjige [Foto Brane Petrovif] Šmarje - Sap, dvojno ime. je poslalo ime dveh pojmov: Gore in Turenčka. Vizionarski aluziji? Pa /je gre samo za zgodovino in kulture, gre za materialno in duhovno ustvarjanje, gre za kvaliteto sveta in duha.n lpoudaril J. M.I Osebno pa menim, da Še ene tako izčrpne in pomembne knjige za območje župnije in krajevne skupnosti Šmarje, pa tudi za občino Grosuplje in širše, najbrž naša generacija ne bo dočakala več. Zato sem Šmarsko njigo I udi nekoliko podrobneje predstavil oziroma njene posamezne članke, ki 50 v knjigi razdeljeni na zaokrožena poglavja. Naj pa irkorislim lo priložnost, da se za sodelovanje v pripravah na proslavljanje tega tako pomembnega jubileja Še posebej zahvalim vsem sodelavcem v Kult ur no-raziskovalne m društvu Turenček \l Šmarja - Sapa, še posebej pa uredniku prof. Jakobu Mullerju, njegovi ženi dr, Jožici Narat in nekdanjemu šmarske mu župniku Jožetu Mrvarju. line MfkHc Prisotni v Mestni knjižnici Grosuplje ob predstavitvi Šmarske knjige, V kulturnem programu predstavitve je sodeloval Ženski pevski 2 bor Biser pod vodstvom Polone Strubelj. 20 kultura Grosupeljski odmevi April/ ítcvílka4 / 2007 Jože Trontelj, človek ustvarjalnih idej Težko ga je srečni i na ulicah našega mesta. Morda zadnje marčevske dneve v novi grosupeljski Mestni knjižnici, kjer je pripravil razitavo svojih likovnih del. Svoje življenje je zapisal delavnici, kovač niči svojih stvaritev. Tam je njegovo življenje napolnjeno $ čisto posebnimi vrednotami, tam je njegov svet, v katerem ustvarja in se obenem napolnjuje z novimi energijami. JOŽE TRONTBU. Človek, ki se je zapisal ustvarjanju, umetnosti. In pustil s svojimi deli neizbrisen pečat. Kipi, ustvarjeni iz iesa in kamna, rezljano pohištvo v stiškem samostanu s o samo del njegovega ustvarjanja. Človeka ljudje po ¿a bij o, njegovih del nikoli. Alenka Adamti Ga poznate? Take Le seje vide L skozi svoje oči. - Avtoportret Jože TronteLj »fio se kdaj pa kdaj oz res nazaj v rano mladost, lahko morda rečeš, da si bil dober učenec, kije mnogo obetal?« sem pobarala Jožefa, ko sva iisfaia zajelen album, v katerem skrbno hrani fotografije kipov iz tistega dela svojega ustvarjalnega obdobja, ko je bit Še zaposlen v Cistercijanskem samostanu Stična. »Moje življenje je enako že od otroštva dalje - zapisano umetnosti. Šola je bila pri tem povsem drugo poglavje. Ze v osnovni soli sem izražal le svoje interese, toda, ko danes o tem razmišljam, se mi zdi, da ni nihče imel občutkov Za ta moja nagnjenja. Razen vrste likovnih del, ki »50 jih postavi L i a na šolske razstave. Doma smo imeli pravo zakladnica najrazličnejših knjig in vedno sem izbral vse, kar je vsaj malo »dišalo« Píela V umetnikovi ti očeh in nje^OV&m doživlja nju. po umetnosti. M i kol i pa me ni nihče iorsiral, sam sem pomikal svoj voi napre|. Ker me je vedno navduševal občutek, da sem nekaj lepega naredil. In z otroško naivnostjo sem velikokrat razmišljal, da bo moje življenje zapisano umetnosti.« odgrinja Zaveso svojega otroštva. »Pa vendar, kdaj si. Ali pa s o zaslutili drugi, morda učitelji, da pa je v tebi nekaj več, da imaš v sebi talent, na katerem je treba graditi?« vrtam dalje v želji, da bi skupaj Je odkrita tudi nekaj tega. Toda, z umetniško trmo je neomajen; »Krivičen bi bil, če bi trdil, da niso opazili. So. Toda, da bi me kdo usmerjal, toga pa takrat ni bilo.. Kajti, osemindvajset Let nazaj, ko sem bil dvanajst Letnik, ki je rad po svoje vihtel čopič - takrat so bili tudi v šoli drugačni časi! Zdaj pa je to na veliko srečo naših otrok, in staršev seveda, veliko drugače I Tako sem bil kar sam svoj graditelj!« Zaznamovan z umetnostjo »Se morda spominjaš tistih svojih prvih instinktov in Želja, da bi svoje življenje zapisat ustvarjanju ?« S počasno kretnjo si popravi pramen las, ki mu zakriva del obraza in pove: »Takšni trenutki se človeku prav posebno zapišejo v spomin. Meni se je to zgodilo, ko sem služil vojsko. V Beogradu, na Belem dvoru v Titovi gardi. Park je bit poln Mestrovičevih kipov, to je bilo toliko lepote, da bi je nikoli ne nehal občudovati. In takrat sem se za trdno odločil, kam bo šla moja pot. Nisem sicer postavljal nekih datumov, toda cilj je bil jasen, Zato pa sem se dobro lelo zagrizel v knjige in se pripravljal za sprejemne izpite na Akademiji za likovno umetnost, kamor sem se namenil vpisati ob delu, kajti imel sem že družino, zato o rednem študiju nisem mogel razmišljati. Sprejemne izpile sem sicer naredil, a so potem izredni študij ukinili z obrazložitvijo, da ga ni mogoče organizirali ob delu, ker zahteva »celodnevno« delo. Vendar pa me to ni odvrnilo od mojih namenov, Sam sem vedel, kje moram gradili znanje. Eno leto sem tudi iz knjig, ki 50 namenjene študentom medicine, študiral anatomijo človeka- Za kiparja je to nujno. Poznati moraš vsako mišico, vse gibe .- Skratka, brez popolnega poznavanja anatomije bi ne mogel graditi svojih del!« jo prepričljiv, »Svoj10 poklicno pot si sicer po osnovni šeii usmerrt na Srednjo šolo tiska in papirja. Si se tam sptoh našel?« nadaljujem najino krmarjenje med valovi njegovega življenja. Prisiljeno se nasmehne, kot da je v tem sme/iu tudi nekaj grenkobe: »To je bila šola zgolj zaradi poklica, čeprav poklic ni imel prav nič skupnega z mojimi interesi- Sicer sem imelsmerfotografije, kar mi danes tudi prav pride.« Ko tako obračam List za listom zajetnega albuma, s katerim sva začela najin pogovor, ugotavljam, da je mnogo teh fotografij umetniških. Umetniške fotografije umetnin... In potem razpreda dalje: »Približno štiri Lela sem dela! v tiskarni Zavoda za slušno in govorno prizadele v Ljubljani, predvsem na področju fotografije, kjer pa me je ves čas preganjal občulek. da to delam le zalo. ker sem pačvslužbi, Intakojenekegadne vmeni dozorela odločitev: puslil sem službo, ne da bi vedel, kaj bom delal jutri. Danes vem. da je bilo tO povsem neodgovorno, toda lo delo me je tako utesnjevalo in obremenjevalo, da enostavno nisem mogel več. 5em pa Še isti dan v stiškem samostanu vprašal. aLi potrebujejo kakšno delovno moč. 5prejeli so me za vzdrževalca. Niti za trenutek pa nisem zanemaril umetnosti. Takrat sem večji del. posvečal slikarstvu. Po morda dobrem Letu dni mojega dela v samostanu pa smo nekega dne požagali prekrasen oreh, ki je rasel na samOstanskemdvorišču.Opatmejevprašal za nasvet, ali bi ga dali v razrez plohov,« pripoveduje in se za trenutek zamisli, potem pa nadaljuje: «Vse naprej je bil Božji načrt, Božja pota. Tako Lep oreh. škoda ga je za razrez, veliko pametneje bi biLo kaj narediti iz njega, Do lakral česa takšnega še nisem April / ilevillra 41 lOOl G rmupelji^odmevi kultura Novosti iz domoznanske zbirke ■ 19 ftiž - slan in sladek i (zbrala in uredila Tanja Fance]. - Grosuplje : Gralis iratie. 2007. - 64 sir.; 20 cm. - [MaLa kuhinja : najboljši vveekend recepti; 11]. "Kuhana riževa ima morajo padati kot biseri in morajo biti lahka kot pomladni cvet na sLivovem drevesu." je riževo kuhinjo na pot pospremil kitajski pesnik Tsio Lin. Knjižica nam ponuja vrsto receptov za sladke in slano riževe j odi. Jedi iz ponve / [zbral in uredil Svetozar Pancel. - Grosuplje : Grafis Trade. 2007. - 6A str. - (Domača kuhinja ; 3|. Knjižica ponuia domače in tuje zelenjavne in mesne jedi. POGUMNI ČOIMIČCK RUPERT Anžič, Renata Pogumni Čolnicek Rupert / [Besedilo in ilustracije) Renata Anžič. - Grosuplje ; samozaložba. 2006. - [20] str. ; iLustr. : 27 cm. Na Polici živeča avtorica otroških knjig Renata Anžič nas je spel razveselila z zanimivo zgodbo o maLem čotničku Rupertu, ki si žeLi obpluti svet. Svet pa je tako velik... Besede v vetru : deveti zbornik literarnega krožka 0rušiva Lipa ... . - Domžale : Društvo Lipa Univerze za tretje življenjsko obdobje, 2006. - 220 str.; 23 cm. Na straneh 71-74 je svoje pesmi predstavila članica grosupeljske "tretje univerze' Cvetka Lavrič, Pripravna Marija Samec delal, pa sem vendar čutil, da bom zmogel, Bilo je leta 1994. Najprej sem naredil načrt in se lotit dela: naredil sem 5 m visok kip Marije z Jezusom, Dobra dva meseca po najmanj 8 ur na dan sem obračal dleto... Vsi so bili navdušeni nad kipom in to je bila moja prva sam o pot rdite v. Naslednji dve leti sem nadaljeval svoje kiparjenje in v samostanski park postavil pet velikih kipov.« Trenutek tišine. Tišine, v kateri čutiš dih umetnin, vsega lepega, veličastnega. In potem nadaljuje, zroč v odprt album pred seboj: »Petnajst let dela v stiškem samostanu, prav toliko Let ustvarjanja. Okolje in ljudje, kjer najdeš tudi tisto globoko vero, iz katere črpaš navdihe, energijo. To je bilo prav posebno obdobje mojega življenja, preživeto tako intenzivno in ustvarjalno, da bi si več ne mogel želeti I« Prav tako ustvarjalno pa je njegovo delo tudi potem, ko jc nadaljeval delo kot samostojni podjetnik, že nekaj tet pa ima status svobodnega umetnika. To, kar delam, mi je dano »Če gledava tvoje umetniško ustvarjanje - kaj ti je najljubše?« mi njegove besede kar narekujejo nova vprašanja in nove radovednosti. »Pri vsakem ustvarjanju se trudim najti nit med umetnino, gledalcem in menoj. Gre za trikotnik, ko gledalec, ko gleda neko umetnino, začuti tudi umelnika. Samo tako daš gledalcu tisto, kar si želiš ob vsaki stvaritvi. Tako vsako sliko, ki jo nastikam, vsak kip, ki ga s klešem, nosim v sebi vse življenje, ne glede na to, kam ga namenim. Če pa izbiram med materiali, mi je les ljubši od kamna. Topel je. Čeprav je tudi kamen posebno poglavje umetnikovega dela.« »Od kod črpaš energijo, kako se rojevajo ideje? » »Iz sebe, iz Svoje notranjosti, To mi je dano. Vse, kar izvira iz notranjosti, nam je podarjeno. Tega se zavedam in to me tudi vodi pri mojem delu, Ideje? Za vsak krp. ki ga nameravam naredili, najprej temeljito preštudiram in se poglobim v osebnost, ki naj bi jo kip upodobil. Samo tako lahko nastajajo moji kipi. Kajti iz vsakega mora spregovoriti življenje, sicer bi za vedno odložil dleto, ker bi zatajil svoje ideje,...« pravi počasi, s poudarki na vseh teh besedah, kot bi hotel s tem še poudariti njih pomen. Ko ga povprašam po načrtih, se neprikrito nasmehne, rekoč: »Nikoli nisem imel velikih načrtov. Pa se življenje odvija brez njih. Kajti, če preveč načrtuješ, si nesrečen, ker se načrti lahko tudi porušijo, če pa jih nimaš, pa delaš, kolikor moreš in zmoreš, pa čutiš, da si uspešen in te to osrečuje. Jaz sem vedno dobre volje! Kako bi le prišel v Anton Martin Slomšek, eden izmed redkih) kipov, ki ga ni ustvarit iz Lesa. Tudi kamen mu jc blizu, čeprav pravi, da je les bolj topel. svoje zatočišče, kjer ustvarjam, če bi bil slabe volje, ves nesrečen in nečimrn... To bi ne bil več jaz!« Dokler ga bo spremljal optimizem, dobra volja in se bodo rojevale nove ideje, bo v njegovi delavnici dolgo v noč gorela Luč in bo iz nje slišati zven dleta, ali pa bodo oljne barve na platnu za seboj puščale različne motive... in bo še naprej gradil na rez bar si vu, po zlatarstvu, rezbaril različno pohištvo, izdelovat okrasne predmete, intarztje, popravljal in obnavljal umetnine. Tako bo umetnost še naprej način njegovega življenja. Jože ob križu, ki ga je posvetil svojemu očetu, in za katerega pravi, d 3 je to ena redkih siva rite v, ki nima cene, da bi jo prodal. 22 kultura OfKLipplj^U (MrtrilPvl April/ 41pviI1L.I 413007 Bilo je. Zadnja predstava otroškega abonmaja Pa smo pripeljali prvi otroški abonma Mi letimo na otroški abonma' ZKD 2006/200? do konca. Nekaj zamenjavam predstav se nismo mogli izogniti, vendar so mi kolegi, ki organizirajo podobne abonmaje, komenlirali, da brez tega pač ne gre. Kljub temu smo imeli občutek, da so bili otroci in starši zadovoljni. Ce bi spraševali po predstavi, ki jim jc bila najbolj všeč. predvidevam, da bi bi! odgovor.... Naj prepustim ime predstave neizgovorjeno, ker smo program oblikovali tako, da bi bila vsaka od predstav otrokom najbolj všeč, estetsko raznolika od vseh in zanimiva tudi po drugačnem načinu animacije. Upam, da nam bo uspelo ob koncu šolskega leta organizirali otroški ŽlVŽAV z delavnicami, kakšno otroško predstavo in S povabilom ter zaključeno vsebino abonmaja že za naslednjo sezono 2007/2008. Torej v naslednjih Odmevih bo dan našega druženja že znan. Pa še to. Otroci so pohvaljeni, ker so predstave lepo spremljali. In prav zato dodajamo slike, ki tokrat prikazujejo zbrano otroško publiko. Adamičev večer v Knjižnici Grosuplje V torek, 20. marca, na predvečer obletnice rojstva Louisa Adamiča (rojenega 21. 3. 1898 v Prapročah pri Grosupljem), smo v Knjižnici Grosuplje priredili literarni večer. Člani gledališke skupine GGNeNi so z odlomki \Z Adamičevih del, \z časopisnih člankov in razprav poskušali ponazoriti čas in dogodke, ki so spremljali in zaznamovali življenje slovenskega izseljenca v Ameriki, ki je skušal razumeti, kaj se dogaja v ameriški družbi in po svetu, in doumeti, kako bo to dogajanje vplivalo nanj in na življenje ljudi povsem svetu. Nastopili 50: Jan Pirnat, Gaber Drobnič. ŽePZ Lastovke ter jazz trio Torpedo. Osrednji dogodek večera je bil posvečen igralcu in sorodniku Louisa Adamiča Andreju Kurentu in njegovi interpretaciji Adamičeve novele Stari cerkovnik. Svoje branje novele je pospremil s temi besedami: "Danes vemo, da večji del Adamičevega opusa o priseljencih v Ameriko in namenjenega Američanom še nimamo prevedenega, češ, to ni naša snov. ni naša skrb. ludi, ko je po 19, letih spel prišel domov, so gaobstopili pesniki in pisatelji, uredniki, sam Oton Župančič, in so rekli: 'Glejte, naš človek in tudi pisatelj!' Nobeden pa ni pomislil, da Louisu Adamiču pisateljski sloves ni bil cilj, ampak sredstva za pomembnejši namen. Šlo je za trud za človeško spoštljivo sožitje manjših narodov, manjših jezikov med vsemi velikimi... Ta prizadevanja pa postajajo tudi za nas vse bolj aktualna in bodo pekoča posebno zdaj, ko smo združeni v Evropi. Lanski koledar Mohorjeve družbe je prinesel črtico Stari cerkovnik - niso pa omenili, da jo je napisal komaj 17-leten Alojzij Adamič za slovenski časnik v ZDA Glas naroda, nemara zato, da bi premagal čustvo domotožja, ki bi ga lahko ohromilo. N: primernejšega leposlovnega spisa za tale spominski spomladanski večer in ne kraja na širnem svelu, kot je ravno naša hližnja Gatina ... pred sto leti." In pDtem je igralsko doživeta prebral o starem cerkovniku, ki je bil strog mož, da so se ga vsi bali. Vsaj okali cerkve je imel glavna beseda. Zvonil, posebej pritrkaval pa je tako lepo, da je mladi Lojze povsod pogrešal gatinske zvonove. Spoprijateljila sta se, da je lahko hodil z njim v zvonik. Ob neki taki priliki je stari cerkovnik zaspal in šele, ko ga je Lojze zbudit, je odzvanil. Potožil je, da je star in ne bo več dolgo. Težko se je Lojze list i krat poslovit od Ga line in še dolgo, ko ni več videl cerkvenega zvonika, so ga spremljali glasovi zvonov, ki jih je poganjala roka starega cerkovnika. Ko seje mladi študent čez mesec dni vrni! s šolanja v Ljubljani, je izvedel, da so starega cerkovnika pokopati. Dolgo je žalovat za njim. Nihče več ni znal tako zvoniti. Večer so s prijel no džezovsko glasbo označili tudi Luka Gluvič - kontrabas, Luka F\jš -klarinet in Janez Zrnec - bobni, ki sestavljajo jazz trio Torpedo. V pogovoru je gospod Kurent povedal, da Lauis Adamič ni bil samo novinar, prav ta Črtica dokazuje, da je bil tudi pisatelj. Med Slovenci je premalo poznan, saj se pri nas nihče ne trudi, da bi ga prikazal večplastno, kakršna je ludi bilo njegovo ustvarjanje. V Ameriki ga se vedno berejo, pri nas pa mu očitajo cela pomanjkljivo znanje angleščine. Če jezika ne bi obvladal, ne bi mogel v angleščino prevajati tako zahievnega besedila, kot je Cankarjev Hlapec Jernej in njegova pravica. Lepo bi bilo, če bi novelo ilustrirali, prikazali kraje, kjer se je vse to dogajalo. Ta mehka dolenjska pokrajina bi pomagala razumeti pisateljevo domotožje. Prav ta njegova črtica pa je tudi jezikovno zanimiva. Louis Adamič je ohranil nekatere dialekt i zme, ki jih ne srečamo več, vsaj ne tako pogosto: kloleta - okrogel klobuk; mračnica - zgodnja jutranja maša, šnebe -star pomečkan, klobuk. Obleka Cerkovnika je tako natančno opisana, da bi lahko obnovili nošo tistega časa. Gospod Andrej Kurent je v zapuščini strica dr. Franceta Adamiča našel rokopis te novele ¡n podaril ga je knjižnici v hrambo. To je lepa gesta in bogato darilo za domoznansko zbirko, ki nastaja v Knjižnici Grosuplje. M arija Samec Materinski dan 2007 Marec je mesec "ženskih praznikov". Vse se prebuja, narava s svojim "ponovnim, a vedno novim rojstvom' tudi v ljudeh vzbudi upanje, vsesplošno radost, veselje nad življenjem. Mnogi bi radi le praznike zanikali, celo nekatere renske bi v imenu enakopravnosti z moškimi najraje te praznike odpravile, vendar jim ne uspe. Kot se vsako leto pomlad vrne, se vrnejo v naše domače in tudi družbene koledafje ti mančevski prazniki, dan žena in materinski dan. ki jim nihče ne more odrekati ženskega značaja. Letošnji malerinski dan so nam poskušali polepšati Ženski pevski zbor Magdalena, Moški pevski zbor KD Vokal Grosuplje, otroci WZ Kekec Grosuplje, Glasbena šola Grosuplje, male balerine KO Teater Grosuplje in harmonikar Tomaž Kup len k. "Jutri je vaš praznik, drage mame. Naše zveste prijateljice, ki nas z varno roko vodite skozi življenje, ki je vsak dan bolj zahtevno in zapleteno. Mislim, da se tega ne zavedamo in ni dovolj samo en dan v letu, da vam povemo, kakoneizmernDvasimamoradiinvascenimD. In kako varno se počutimo v krogu družine, svojih dragih staršev, dedkov in babic, bralov m sestne. Danes pač življenje hitro teče mimo na s. Vsak s svojimi sk rh m i hodi rno dr ug mimo drugega. Mama pa je lista, ki nas zna umirili, potolažiti, vsaj malo ustaviti čas, ko za nas pripravi dobro kosilo, večerjo, ko nas bodri ob naših neuspehih in z nami trpi, kadar nas pesti bolezen. Ta skrb se nam zdi samoumevna. Maj bo ta dan namenjen posebej vam," je za uvod povedal moderator prireditve gospod Janez Jakopin. Na oder so pridrobencljali najmlajši nastopajoči Slončki iz vrtca Kekec pod vodstvom Melite Gale in Mojce Podržaj- S pravo baletno April t StivflU^ 12007 CTOi upiljtLI od mevi kultura 23 virtuoznostjo na izbrano glasbo 50 nam pričarali pomlad, cvetje, veselje. Eva Gerl in Laura Jaklič, učenki Glasbene šole Grosuplje, pa sta pod mentorstvom Polone štrubelj zaigrali na klavir štiriročno. Moški pevski zbor KO Vokal Grosuplje pod vodstvom Primoža Cedilnika je za ta večer pripravil štiri pesmi: Pleničke je prala. Rože je na vrtu plela, Slovenska dežela, Spomin. Plesno balelna skupina TeGiblo KO Tealer pod mentorstvom Spele Repar vidno napreduje. Z vsakim nastopom so deklice bolj elegantne, samozavestne in zato vedno bolj očarljive. Na Vivaldijevo glasbo Štirje letni časi so zaplesale Otroško rajanje. Ženski pevski zbor Magdalena z zborovodjem Emilom Kovačcem veliko nastopa. Sposobne organizatorke v zboru vabijo v goste druge zbore in tudi same pogosto gostujejo na nastopih drugih. Prejele so tudi Zlati ključ mesta Grosuplje v kategoriji Naj društvo. Tega večera so nam zapele: Mali zakliče, Mi pličea zapoje. Nocoj in Rože. Pri zadnji pesmi jih je na harmoniki spremljal Tomaž Kuplenk. Skupaj z MPZ KD Vokal Grosuplje so zapele še pesem Slovenska dežela. Napovedovalec Janez Jakopin je ob zaključku prijetne in dobro obiskane prireditve, saj je bila dvorana polna, kljub temu daje bila sobota in dan pred praznikom, prebral se pesem. Kaiolhia Zakrajiek Večna ljubezen V hišici na oknu rdeč nagelj ji cveti. Samo da ga pogledam, se lice mi 2resni. Spomin me obletava tam vzad, dekle moje veni, ki sem srčno jo ljubil, da me še zdaj boli Ko danes že ves siv sem in srečava se kdaj, želim si: Roko mi podaj, -a tiho mimo grem. Se vedno pa spomini na tiste dni žive. -na fantovske večere, prelepe urice. Ko fantje smo pod oknom zapeli na vso moč ZSljubljenim dekletom ¿8 sladko, lahko noč. Največja radost na svetu je družinska sreča. Zavest, da imaš zmeraj nekoga, ki te ima rad, je največji zaklad. Zato je življenje lepo. Tako je izzvenela p rije l na in vzpodbudna misel, neke vrste rdeča nit te prireditve, ki je nas, zadovoljne obiskovalke in tudi obiskovalce, zopet z nageljnom v noki in lepim večerom v duši, spremljala na poti domov in upam, da tudi še vse naslednje dni, Marija Samot Premiera domačega gledališča Salingerjeve »Ribe bananari-«« na grosupeljskem odru Gledališka skupina GGNeNi je konec marca pripravila zanimivo premiero v grosupeljskem kult u mem domu. Kratke zgod be am er iš kega pisatelja Jeroma D. Salingerja, ki ga med drugim poznamo po večno aktualnem mladinskem romanu Varuh v rži. je prav za to predstavo z naslovom Odličen dan za ribe bananarice dramatiziral Goran Gluvič. Uprizoritev, ki ima naslov po eni izmed kratkih zgodb, je režirala gledališka igralka, režiserka in mentorica Simona Zore Ramovš. Po številnih uspešnih predstavah za otroke ter lanski Plešasti pevki je skupina mladih Gnosupeljčanov letos pristopila k zahtevnejšemu projeklu v smislu gledališke igre. Predstava nas je presenetila s svojim močnim in jasnim besedilom, ki - kljub oddaljenosti dogajanja v Ameriki na sredini prejšnjega stoletja - ponuja številne sodobne asociacije. Mladi igralci so se dramskega dialoga lotili zelo živo. saj so prepričljivo odigrali vse osebe, ki se zelo močno prepletajo. Čeprav so njihova življenja nepovezana, pa so s krajšimi srečanji v hotelskih sobah in na hotelski plaži pokazali na možnosti odnosov med posamezniki ter na usodne posledice, ki jih ti odnosi sprožijo. Pred nami se kalejdoskopsko prelivajo kratki pribori, v katerih spoznamo nenavaden zakonski par, Fredija [Jan Pirnat) in Muriel Glass lAjdd Cevc). preko telefonskega pogovora mamino nadvlado [Katarina Oblaki nad hčerjo Muriel, brezskrben uživaški odnos prijateljic Ginnie Mano« [Larisa DauguU in Se lene lAnila Ferčakl, prijateljsko navezo med Fredijem in malo Booper (Maša Tiselj] na plaži, različnost značajev Seleninega brala Franklina I Luka Gluvič I in Ginnie. energičost Fran kli novega prijatelja Erica (Luka Ruš! in nazadnje družino [mama - Katarina Oblak, oče - Luka Pusl. ki ne pozna razumevanja za svojega genialnega sina Tedija [Gaber Drobnici. Karakterno izrazito igro. dobro režijo in opazen dramaturški pristop, natančen posameznikov 24 kultura Grosupetjsh odmnevi Apnil'Jlevllka 4/3007 >gib (Primož Bezjak], dovršeno masko in Časovno ustrezne kostume je oslabila le za moje pojme skromna scenografija, ki je sicer z minimalistifnimi belimi kockami omogočila hitre menjave prizorov in tehnično zanimive rešitve - vendar pa bi hotelskemu notranjemu vzdušju pristojala kakšna bolj izrazita scena, morda le kak fleksibilen rekvizit (npr, stojalo za obleke na kolesih, damska mizica z ogledalom, posteljno pregrinjalo), ki bi pripomogel k intenzivnejšemu občutju mondenega letovanja in blišča. Edini, ki odstopa od atmosfere užitkov, ki išče nek globji smisel, ki se zaveda močnega toka življenja, ki nas nese nekam daleč stran, ki se ne zna prilagoditi v smislu večne ljubezni, ki ne pristaia na golo udejstvo vanje. je s preteklostjo obremenjeni Fredi GLass. Njega »odnese« v smrt osebna vojaška zgodovina in pa zavedanje, da smo kot ribe bananarice, ki se najedo drugih rib v votlini, iz katere ne morejo ven; prav tako je človek ujetnik samega sebe in svojih misli, Če se z njimi pravočasno ne sprijazni. Ljubezen med svežima zakoncema, med prijateljicama, med mamo in Tedijem je ključna povezava med vsemi osebami ter se pokaže v pravi luči le, če si pari ne postavljajo pogojev po prilagajanju. Mladina pa še napre| neobremenjeno vztraja v uživa n ju i z dan es na jutri, Barbara Rigler Srečanje otroških gledališč - izb o t Osrednja regija Srečanja Javnega sklada Republike 5lovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivane na Gorica, so v razcvetu. Dogajajo se kot po tekočem traku. Po ohmočnem srečanju v marcu 2007 - gostili smo enajst gledaliških skupin, poleg naših tudi iz sosednjih Dbčin Dobre polje in Ivančna Gorica - smo pred kratkim. 16. in 17. aprila 2007, gostili še izbrane predstave iz osrednje slovenske regije. Bito je lepo, tudi zato, ker smo imeli v izboru našega predstavnika. Gledališče Hiška OŠ Louisa Adamiča, ki ga mentorsko in režijsko vodi Irena Žerdin, je tudi olvorilo srečanje Čestitamo jim za Lep nastop. Predstav, ki so si jih lahko ogledali šolarji in otroci iz vrtcev, je bilo trinajst, natančneje v ponedeljek sedem in v torek šest. Mentorji so bili videti za dovolj n i. Z K D Grosu pije pa srno kotgostitelji poskrbeli, da so udeleženci dobili majhen spomin na Grosuplje propagandno knjižico Občine Grosuplje, Z željo, da se k nam še kdaj vrnejo. Prireditev sta duhovito povezovala Glili[Larisa Daugull in Glal [Gaber Drobni:!, ki sto iz Kosovirije priletela prav za to priložnost. Veseli smo bili. da nas je pozdravil tudi podžupan □ hči ne Grosuplje, sicer tudi ravnatelj OŠ Louisa Adamiča, g. Božidar Gabrijel. Organizator revij je bil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Ivančna Gorica, v novi preobleki. Po odhodu ge. Tatjane Lampret zdaj delovanje kulturnih društev in njihovo izobraževanje spremljata strokovni delavki, vodja Barbara Riglerin Simona Zorko. dogaja V okviru kulturnega sodelovanja obljubljansknb občin smo se vključili v Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije (ali s kratico PRA LURI. v katero se vključujejo kulturni producenti in predstavniki lokalnih skupnosti z namenom vzpostavitve sodelovanja. Možnost tega sodelovanja je v prihodnosti tudi črpanje sredstev iz strukturnih skladov EU. Seveda, če bomo občine stopile skupaj z jasno, skupno in transparentno kulturno vizijo. Pobudniki kulturnih storitev so Gledališče Ane Monro, Založba Sanje. Mini teater in Študentska založba. Projekt »Kulturno poletjem bomo na ulicah našega mesta spremljali v obdobju 2007 - 2009, Na ZKD Grosuplje smo v ponudbo priključili dve naši skupini KD Big Band Grosuplje in Gledališče GGNeNi, KO Teater Grosuplje. Upamo, da bodo naši gostovali po sosednjih obljubljanskih občinah, tako kot bomo mi gostili omenjene ljubljanske nekomercialne ulične pnoducente. Mogoče nam bo uspelo prav z njimi povišati utrip mestnih ulic. Trenutno usklajujemo datume njihovih in naših gostovanj. Udeleženci lilmske delavnice PoEtika, ki jo vodi Janez Lapajne. pravkar snemajo dva filma pD predloženih scenarijih Luke Gluviča. Držimo pesti, da bodo dokončali oba kratka filma. V delavnici, ki bo trajala polnih osem dni, se bodo spoznali s produkcijo in organizacijo celotnega snemanja filma - od organizacije ekipe, dela, tehnike in montaže. Povabljeni sle na projekcijo, v nedeljo, 29. aprila 2007, ob 20- uri, v dvorano Kulturnega doma Grosu pij e. Lahko si boste ogledali dva filma: prvi ima naslov Pianist, drugi pa se imenuje Močvirje. vabimo... Maja 2007 odpiramo vrata ljubiteljskim ustvarjalcem i Z sosednjih občin - seveda Z upanjem, da bodo tudi naši ustvarjalci gostovali pri njih. Začenjamo kar na 1. maj, ko bo Godba Dobrepolje na praznični dan igrala budnico pri Adamičevem spomeniku in pD mestnem drevoredu. Njihova turneja je že tradicionalna, le da lokrat bolj intenzivno nastopajo tudi po občini Grosuplje. Začnejo ob 6.30 zjutraj na Turjaku, nato v Št. Juriju, ob 7. uri bodo igrali pri nas. nato gredo v Račno, Čušperk [tu igrajo okoli 7.30j, na llovi Gori igrajo ob 6. uri in potem do 11.30 obiščejo še sedem vasi po dobrepoljski kotlini. Naslednjo leto bo Godba Dobrepolje praznovala 75. obLelnico. Vodi jih Roman Gačnik. So dobri muzikantje, pa tudi radi se družijo in z glasbo prinašajo veselje in sproščenost med ljudi Godba Oobrepolje je bila ustanovljena leta 1933. Do leta 1974 je delovala Z manjšimi prekinitvami, od lega leta naprej pa deluje nepretrgoma uspešno do danes. Njihov sedanji dirigent- kapelnik je g. Roman Gačnik, njegov pomočnik pa je g. Karel Bradač- Godba Dobrepolje trenutno šteje 50 članov in članic. Zelo so veseli, da so si pred leli izborili oddelek glasbene šole v Dobrepolju, s katerim dobro sodelujejo. To se jim zdi nujno za pridobivanje mladega rodu godbenikov. Godba Dobrepolje ima Letno od 25 do 30 nastopov i n o kol i BO vaj, Redno se u de le ž uj ejo revije godb in pihalnih orkestrov Dolenjske in Bole Krajine, šentviškega Tabora pevskih zborov, prvomajskih budme, velikonočnih procesij in raznih prireditev v domaČem kraju in tudi drugod po Sloveniji. Že vrsto let godbeniki pripravljajo prireditev pod imenom DAN GODBE. katere se udeležijo godbe in pihalni orkestri iz sosednjih občin in od drugje. V letu 2007 bo ta prireditev dvanajsta po vrsti, m sicer bo 26. maja 20D7. Godbeniki gojijo navado skupinskega druženja v o h Lik i smučanja, piknikov, iilelov in raznih srečanj z drugimi društvi in si prizadevajo vključevati mlade ljudi in krepili kulturno zavest. Diuan Ctrtitrniart 26 kultura Grosupetjsh odmnevi Apml'iletflka 4/3007 g lasba tega časa - torej iz leta 1926 - j e v svet u romantičnega značaja, pri Slovencih pa je bila tokrat no višku moči t. i. furmanska pesem, ki so jo prepevati furmani, ki so s svojimi vozovi včasih skrbeti za transport Maga iz enega kraja v drugega, baje so od Trojan do Trsta potrebovali približno petdeset ur. No. nam bodo «Kranjski furmani« peti približno petnajst minut, saj več publika v jami, ki ima redno precej nizko temperaturo (okoli 10 stopinji ne bi zdržala. Spoštovani obiskovalci, pripravite se na 50Q stopnic, ki vas bodo pripeljale do prireditvene dvorane, imejte oči polne kraških lepot, ki bodo za zvenele ob zanimivi vokalni vibraciji, kjer se bo mešal glas dolenjskih in gorenjskih pevcev. Gostovanje Gledališča Koper Maj bomo zaključili s predstavo, ki si jo hrepeneče želi igrati vsak mlad igralec. Gre za dramo Tramvaj Poželenje, delo velikega dramatika ameriškega juga Tennesseeja Williamsa. Nekaj notic iz njegovega življenja, ki so vplivale na nastanek de (a. Seveda je tu dan. ko |e pri ve ka l n a s ve t v d rža vi M issi ssi p pi, 26. marca 1911; že kot otrok je bil označen za nevrotičnega tn introvertiranega, pri dvanajstihzačne pisati pesmi in kratke zgodbe - pisanje postane zanj beg iz resničnega sveta. Po študiju novinarstva na univerzi v Missouriju je obiskoval ludi washing tonsko univerzo v St. Lou i su, prav takrat, leta 1937, je niegova sestra Rose h os pita L izi rana zaradi shizofrenije. Na materino zahtevo ji zdravniki opravijo lobotomtjo. Ker se operacija ne posreči, sestra preživi veČino življenja v sa na lori jih. N j e na boleze n Wi II iamsa ne nehn o drži v strahu, da se bo tudi njemu omračil um. Leta 1945 doživi prvi uspeh, ko prejme nagrado newyorškega združenja dramskih kritikov za dramo S tek (ena menaženja Siciljanskega Američana Franka Herla spozna leta 1947 in kmalu za tem postaneta ljubimca - njuno štirinajstletno razmerje Williams označi kol srečno dob d svojega »odraslega« življenja. Istega leta dokonča Tramvaj Poželenje, ki ga krstno uprizorijo v New Yûrku. Predstava doživi 855 ponovitev in požanje na j prestiž ne jšo Puli t zerje vo na g rad o Režiser Eli a Kazan je dramo postavil na oder z legendarnim Stan Ley em Marlon a Branda, ki je kritike navdušil z neprikrito čutnosljo - baje je njegov odrski magnetizem pri občinslvu naletel na odobravanje tudi pri najbolj grobih pri zon h. Sicer pa predstava sama predstavlja enega pomembnejših dogodkov ameriške povojne ku(ture. In slovenski igralci Koprskega gleda Lisca, ki so dobili možnost odigrati sanjske vloge: Blanch - Nataša Matjašec. Stella - Mojca Fatur. Stanley - Sebastjan Ca vaz za, Mitch - Gregor Zore ter zdravnik - Brane Grubar; režiser predstave je Boris Cavazza. Vabljeni torej na vrhunski gledališki dogodek, neskončno željo po strasti, v Četrtek, 31. maja 2007, ob 19.30 uri. Polj sita sanjarjenja Pianistka Marina Hoi rak je pred dobrim mesecem uspešno f gostovala v ZDA. i [ Predstavita se je kol profesorica in vo- I\ _ m diteljica mojstrskih ^ delavnic na univerB " fc^ zahvGlassboru|New Jersey), Lubbocku K [Texas], Los Ange- ^ lesu, Con cord u in Davisu (California] ter nastopi(a na samostojnih recitalih v Los Angelesu, kjer jo je publika počastila s stoječimi ovacijami, Davisu (2 koncerta) in Middletownu (New Jersey I, kje rje turnejo zaključila s programom "Slavic Dreams and Dances". A za to, da bi poslušali Marino Horak, vam ni treba potovali v daljne kraje, celo v Ljubljano ne. saj se bo predstavila v Grosupljem v četrtek, 10. maja, ob 19.30 uri, v dvorani Kulturnega doma Gnosuplje. Prepusti mo be&edoe vropski kriti ki, k i ji pri znava »intenzivno notranje doživljanje« (Bero. Švica], »tehnično izbrušenost« [Ljubljana, Slovenija], »prefinjeno muzi-kalnost« [Beograd, Jugoslavija], »plemenito poezijo« [Rim. Italija), »globok in poln ton« (Malmoe, Švedska), »inteligenco in imaginacijo« [The Times, London), »individualen stil igranja« (Reykjavik, Islandija) ter jo označuje za »prefinjeno in izkušeno virtuozinjo« (Bruselj. Belgija) in »zreId umetnico« [Oslo, Norveška]. Študirala je v Ljubljani, Munchnu, Parizu in Londonu. Je nag raje nka m nogih med -na rod mh tekmovanj in gostja številnih festivalov. Nastopala je po vsej Evropi, v Avstraliji, Novi Zelandiji, Indiji, v ZDA in na Kitajskem. Živela in delovala je kot koncertantka in pedagoginja vHolandiji. v Londonu in v Munchnu. Leta 2001 se je vrnila v domačo deželo. Je docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Marina Horak ni le Cenjena glasbenica, ampak piše tudi poezijo. Zato bo na tem večeru poleg izvajanih skladb Chopina in 5zymanowskega. s katerimi se bo poklonila spominu svoje malere. na Poljskem rojene priznane pianistke in profesorice Hilde Horak. na sporedu izbor njenih poezij, ki jih bo recitirala igralka Simona Zore. Več o pianistki na spletni strani www, ma rinahorak.com François Frédéric Chopin, ki se je rodil 22. februarja 1810 v Zelazowi Woli na Poljskem in sklenil kratko življenjsko pot v Parizu 17, oktobra 1849, je do danes ostal eden priLjubljenejših skladateljev romantičnega obdobja. Vendar se njegovo poljsko bistvo pogosto podcenjuje. V pismu, ki ga je z Dunaja posla( staršem v Varšavo julija 1831, je zapisal: » moj klavir mi ne daje nič drugega kot samo odmeve mazurk ...« Ne gre pa le za neposreden vpliv ljudske glasbe, v kateri so njegove mazurke našle svoj izvor, ampak za skrivni kodeks njegove glasbene pisave, za pn/Dbitne motive in pn/inske ritmične temelje, za dihanje njegove glasbe. Vpogled »za kulise« njegovega komponiranja nam odstre dejstvo, da je vseskozi celotni Chopinov opus pojavljajo iste melodične in rilmične celice, skrivnostne rune. ki ga povezujejo S poljsko domačijo, in s katerimi obenem ustvarja univerzalni jeiik, nosilec sporočila, ki je obenem starodavno in sodobno, ki je del preobrazbe naših misli in čustev skozi stoletja: izpoved o strahu in korajži, bolečini in sreči, lahkotnosti in žalovanju, svobodi in ljubezni preveva Chopinovo izraznost. Pireludiji op. 28 so zvočni »metulji«, rahli in Lebdeči, Strašni in nežni obenem. Karol Szymanowski, ki seje rodil 6. oktobra 1882 v Ukrajini, umrl pa je v sa n at ori j u za jetič ne b Din i k e v š vi ca rski Lausanne 24. marca 1937, je po rodu Poljak in eden velikih glasbenikov tega naroda, ki so naslediLi Chopina. Veliko je potoval po Evropi, mnogo časa preživel v Parizu in vse bolj črpal navdih iz sodobnih tokov impresionizma in modernizma. Navdušila gaje tudi ljudska glasba hribovitega predela Gorale, polna ostrih d i son a nc, ki jo je odkril med bivanjem v letovišču Zakopane v južnih Tatrah. Sam je v članku O glasbi iz Gorat zapisal: »Moje odkritje srž i lepote glasbe, plesa in arhitekiure iz Gora! je zelo osebno: v precejšni meri sem to Lepoto vsrkal v najgloblje predele svoje duše.« Vsi ti vplivi so končno privedli do originalnega rapsodičnega, harmonsko bogatega sloga, ki je Svoj modernistični višek dosegel v klavirskem ciklusu Métopes. Vendar pa je prva faza njegovega ustvarjanja dodobra zasidrana v romantiki in se se ozira nazaj k velikemu poljskemu predhodniku Chopinu, delno pa je sorodna Skrjabinu. Preludiji op. 1 so prvo delo od mnogih, ki jih je ustvaril za klavir. Napisal jih je z osemnajstimi leti. polni so romantičnega zanosa, zasičene trpko-sladke zvočnosti, ki ponazarja nostalgic no vzdušje evropskega »lin de sičela« prepleteno s tipičnim poljskim občutjem, ki mu pravijo »zal«. 26 kultura Grosupeljski (vlmnpvj Apnl ! ir#i/1]k.i 4 ! ia" s kruino pečjo In mizo pod Bogkovim kotom. Tiste srede, 28. marca, ko sem si razstavo ogledal, sfer bi Ji ofristovaicem na voljo z razlago v svojlh »opravah* Marija Janežič in Ana Culjkar. J« i« Miklič kultura CTOsupeljsVt odmevi April/ iteirilka411007 Turški vpadi na slovensko ozemlje 10. de J O slovenskih »zgodovinskih relikvijah« Zmago nad Turki teta 1593 50 nato vsako teto turjaški gospodje skupaj 2 ostalim p rs? b i valst vom v svo jo m p o m or i ju praznovali pri cerkvici sv. Ahaca rad Malim Ločnikom, kamor se je na romanje nato podalo tudi veliko prednikov iz naših krajev. □ turških vpadih na slovensko ozemlje lahko danes kljub večdesellelnemu poza bije nju najdemo več različnih zapisov. Nedvomno je več napisanega o dogodkih, ko je branileljem šlo dobro. Številna gradiva so bila zabeležena že takoj po dogodkih, nekatera pa so narejena pozneje. Precej zapisanih dogodkov pa so nato obravnavali tudi zgodovinarji. Takšen je ludi zapis, ki ga je napravil ob 400 letnici bitke pri Sisku proučevalec in znanstvenik dr. Branko Reisp. bibliotekar v Narodnem Zastava kranjskega viteškega poziva z tel a 1621. ki je bita narejena kot posnetek originalne hoj ne zastave, so nazadnje kot dediščino in veliko slovensko arbivatijo branili na hoštanjskem gradu. Potem jo je med drugo svetovno vojno s seboj v Spodnjo Avstrijo odpeljat baron Ludvik Lazarini. {Fotografijo je dr Franc Laza rini s Smlednika dal osebno dr Branku Reispu, bibliotekarju v Narodnem muzeju, le-ta pa je eno kopijo nato osebno dat meni teta 1996.1 muzeju Slovenije, ki je v članku Zastava kranjskega plemiškega poziva iz bitke pri Sisku leta 1593 zapisal: »^ nadaljevanju bom opozorit na redke danes Znane in ohranjene predmete-muzealije. neposredno povezane z bitko pri Sisku, na mašn i plašč, /zdelan iz ogrinjata Hasanapaše. na poslikani bronasti relief bitke pri Sisku, in posebej na zastavo kranjske plemiške konjenice iz bitke pri Sisku. Masni plašč in bronasti relief bitke sta bila v literaturi razmeroma pogosto omenjena, zastava pa že dotgo ni bila v evidenci, oziroma na tj način prihaja iz pozabe. O Hasanovem plašču posnemam po članku Viktorja Stcske v Kroniki slovenskih mest iz teta 1937, do jc dal ljubi/3nski škof Tomaž Hren po bitki pri Sisku iz plašča premaganega Hasanapaše napraviti kazulo (masni plašč) in dva levita, to je dve levitski obleki, imenovani dalmatika lliturgično obtočilo diakonovj za mašo v ljubljanski stolnici dne 22. junija na god sv. Ahaca, ki so ga začeli lakral slovesno praznovati. Btago je bilo svilnati broka t kardinalsko rdeče barve z zlatimi nitkami in vdanim vzorcem granatnega jabolka v nekdaj modrih, rumenih in zelenih ionih. Je grientatskega ali itatijanskega izvora.« V nadaljevanju piše o podrobnostih hranjenja in uporabe tega plašča pa tudi o zgodovinskih zapisih v zvezi 2 njim, ki pa se je pd francoski revoluciji manj pojavljal in pozneje na prehodu v 20. sloletje že izgubil. Nadalje dr. Reisp piše: »Spomin na bitko pri Sisku ohranjajo poleg slovesnih praznovanj22. junija, pesmi in opisov tudi razne upodobitve. Verjetno najstarejši je bakrorez Oktavijana Lanettija, omenjen v deželnih protokolih ati sejnih zapiskih že 24. septembra 1593. Vrsto starejših upodobitev navaja v knjižici z naslovom Pokus bibliografije pwjesti pobjede kod Siska njen avtor Mirko Breyer. Bibliografija vsebuje 100 enol. v katerih je pisano o bitki in je bila tiskana v Križcvcih leto J893 v 75 primerkih. Zgodovina predmeta je precej zamotana. Za časa Janeza Vajkarda Valvasorja sta hrti dve veliki tabli na ogled v Ljubljani. ena v stolnici, druga v deželnem dvorcu. Valvasor je bitko posnel za vetiki bakrorez v Die Ehre deB Hertzogthums Crain. Velika oljna slika bitke pri Sisku na tanjenem bakru je pod števMo 65 vpisana v nadaljevanju seznama za muze/ pridobljenih darov, ki ga jc objavljat kuratorij kranjskega deželnega muzeja v illyrisches Blatt leta 1838. Izročita jo je ticejska knjižnica z dovoljenjem deželnega gubemija z dne 2Ä. februarja 1833.... No plošči so predsiavilyeni I nje, sicer vsebinsko povezani, vendar časovno in krajevno ločeni dogodki; bilka 22. junija v prvem planu, desno spodaj triumfalni vhod Andreja Auersperga v KartovaC 28. junija in desno zgoraj obleganje trdnjave Pelnnje naslednjega teta, Na zgornjem robu stike so upodobljeni Zapovrstjo od leve proti desni sv. Ahac, sv. Janez Krstnik, trije angeli, Kristus v gloriji in sv. Lovrenc. Na plošči spodaj desno je tudi omenjeni napis s kronogramom. ki s svojim besedilom, tako kot Hasanov plašč, zaradi znanega dogajanja po bitki, ponovno nakazuje neko zvezo predmeta s Turjačani. Tretji predmet, ki je v neposredni zvezi z bitko pri Sisku, jc zastava ali prapor kranjske plemiške konjenice, ki se v literaturi eksplicitno omenja le enkrat. Tudi je v seznamih za muzej pridobljenih predmetov ni bilo mogoče ugotoviti. Pač pa med muzejskimi predmeti najdemo zastavo ali prapor kranjskega vileštva iz leta 1621. Zastava je iz češnjevordečega svilenega blaga z zlatimi plamcnčki, na eni strani je Kristus na križu in napis »1621 Duce crucifao Deo«. ¡Pod vodstvom Križanega -pnevod l_yka Vidmarl na drugi kranjski grb Z napisom »Filr das Valer/and« IZa domovinoI m spodaj»erit allera merces« (Eno aH drugo bo moja nagrada« ati »Eno kakor drugo ,..«. s čimer je mišljeno, da bo vojaku ljuba tako smrt [za Boga) kakor zmaga (prav tako za Boga - prevod Luka Vidmar], Muzeju naj bi jo posredoval, kakor je razvidno ¡2 Dezmanovega vodnika po muzeju ¡2 leta 1888. grof Otto Barbo. Takrat je bila zastava razstavljena v VII. dvorani ob bakreni tabli s prikazom bitke pri Sisku.... V Narodnem muzeju v Ljubljani je bita s hranjena rumena zastava, ki jo je daroval grof Ignacij Btagaj v spomin, da je njegov prednik Štefan Blagaj 2 Jakobom Prankom zastavil most čez Kolpo, da Turki niso mogli Listek k muzi sin venski preteklosti. govorijo o slavni April / itcvilka 4 / 30U7 Grosupeljski odmevi kultura Za materinski dan ^ii iv^J i1 evez reko... Zastava pa ni ostala v muzeju, lastnik jo je moral leta 1333 očitno le posoditi, nato 150 Let ni bila v evidenci. Pred nedavnim pa mi je sedaj pokojni baron dr Franc Lazarini prinesel sodobne fotografije te zastave z željo, da jih z nekaterimi podatki objavim, kar je storjeno s pričujočo obravnavo. Zastava je namreč ostala na gradu Šoštanj, najprej v lasti rodbine Blagaj in po prehodu gradu v fast Lazarinijev, v tej rodbini. Fotografije so iz septembra 1987, Z zastavo slikani baron Ludwig Lazarini-Zobelsperg je Boš tanj med drugo svetovno vojno zapustil in se preseifi vZwettl na Spodnjem Avstrijskem, kjer zastavo hranijo še danes. Zastava je temno rumene barve, podobne barve so plamenčki. Kristus na križu in kranjski grb na drugi strani sta v rjavih tonih, čezprsna zapona ali polmesečni orlov pasje rdeče šah i ran, rdeč je tudi orlov jezik. Za mere zastave dajejo nekaj opore razmerja osebe in predmetov na fotografiji, ohranjenost pa ni najboljša. Take zastave s križem so dobre vidne na Valvasorjevem bakrorezu v Die Ehrt deB Hertzogthums Crain, poreklo zastave dokumentirala tudi na drogu pritrjena Lističa z natipkanim besedilom... [glej sliki] ... so imele pevke LASTOVKE zopet Lep in z navdušenjem sprejet nastop. Povabljene so biLe v DOM STAREJŠIH OBČANOV v Grosupljem. Že precej pred začetkom nastopa je bila dvorana v domu povsem polna. Seveda so LASTOVKE v domu že dobre znanke, zato so jih gostitelji pozdravili s ploskanjem. Po dogovoru naj bi iapele štiri do pet pesmi; no, ko so jih odpele že še enkrat toliko, so jih želeli se sLisali. Na končuje zapela tudi »dvorana«. Tedni je biLa v domu postavljena tudi ra zslava starih kmečkih orodij. Zanimiva, pa poučna, saj |e na vsakem orodju visel tudi listek z domačim imenom orodja. Domiselno! Mislim, da so gostovanja, podobna nastopu teh pevk, v domu dobrodošla. Marjan Trobec Del masnega plašča, kije bil narejen iz Hasan paševega šotora, Nazadnje bi samo omenili tudi podatek v zapuščinskem inventarju po škofu Tomažu Hrenu z dne 1B. februarja 1630. Škof je hranil v dvorcu v Ljubljani v spodnjem delu omare, kakor je zapisano, bakren pozlačen, pološčen [geschmolztel »birsigan«. ki je izhajal od Hasana paše in so ga podarili gospodje Turjaški. Omemba tega, za zdaj sicer nedoločenega predmeta iz skupine, ki je v zvezi z bitko pri Sisku, v tem primeru še bolj jasno kol pri prejšnjih izpričuje turjaški izvor. Tu obravnavani predmeti, mašni plašč iz ogrinjata Hasana paše, bronasti relief bitke pri Sisku in zastava kranjskega plemiškega poziva iz bitke pri Sisku Leta 1593, s d za slovensko zgodovino zaradi pomena dogodka, s katerim so povezani, izjemno dragoceni in tudi časovna zelo zgodnji predmetni viri.« V bitki pri Sisku je. kot že napisano, padel okrutni in častihlepni Hasan paša. Ze dve leti za tem, leta 1595, je sultana Murata nasledil njegov sin Mehmed lit., ki pa tako kolnjegovočeniuspelpremagatiAvstrijcev. Po dokončnem pregonu protestantov leta 1620 seje sicer vedno holj kazalo plemiško koristoljubje, pomembno vlogo pa je kljub temu ta organizacija odigrala v obrambi zoper Turke, Še več1 Prizadevanja različnih liudi so se začela kazati na vseh področjih življenja in dela. Osebno menim, da bi se bilo treba na občinski ravni potruditi, da bi prišli v stik z Lazarimjevimi dediči in povprašati, kako bi prišli do zastave ali pa da bi si vsaj napraviti primerno repliko, Jože MikHč, prihodnjič konec P.S. Luki Vidmarju se zahvaljujem za prevod napisov na zastavi. Dragu Samcu pa za pomoč pri iskanju prevajalca. Letos se je nekaj tednov pozneje kot lani ponovno na staro gnezdo v Zagracu vrnil par štorkelj. Štorklja že več kot cn teden sedi na gnezdu, štrk pa ji občasno prinaša hrano. Pa Še to! Pred tem so bile »prave ohceti«, vam pravim! Ko se bod o i z va L i Li» štork L j i ni piščanč k i«, vas spet obvestimo. Jaslice 2006 v škocjanski cerkvi z zanimiva postavitvijo cerkva v okolici. Ha levi strani je upodobljena cerkev sv. Ahaca. oglasi Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 f Mercator Praznik kruha ^ od 29.3. do 30.4. vas naši izbrani izdelki čakajo v posebni ponudbi. Predstavljeni so v posebni brošuri, ki ste jo prejeli na dom oz. vas čaka v vseh živilskih prodajalnah Mercator. V njej dobite tudi kupon za sodelovanje v nagradni igri. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi oglasi 35 «•TIS d.o.o. - TUDI TO SEZONO SMO V NASI VRTNARIJI PRIPRAVILI SADIKE: s> ^ PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN MM® OD PONEDELJKA DO PETKA OD S DO 19- URE Tj^jil® V SOBOTO OD 8. DO 15. URE. Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Kulturna društva in posamezniki občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica se bodo v spomladanskem obdobju udeležili naslednjih revij: MAJ 11. in 12. maj 2007, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in Jakličev dom v Dobrepolju - območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin, 1. in 2. del 14. maj 2007, Jurčičeva domačija na Muljavi - dopoldne, otroški ex-tempore 2007 19. maj 2007, Stara Vrhnika Pod lipo - Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 26. in 27. maj 2007, Jurčičeva domačija na Muljavi - Ex-tempore Muljava 2007, Območno srečanje odraslih likovnikov JUNIJ 16. in 17. junij 2007, Šentvid pri Stični Tabor pevskih zborov Za posamezne razpise in dodatne informacije, prosimo, pokličite na telefonsko številko: 01/7869-070 (Simona, Barbara) ali nam pišite na elektronski naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si. Pripravila: Simona Zorko Vodja JSKD OI Ivančna Gorica: Barbara Rigler Nad cetullt s pomočjo kaviarja, alg ali čokolade I Imamo pravo rešitev za odpTavo odvečnih kilogramov OX|. Ne obupujte sami, pridite k nam! Skupaj z nami bo lažje. Nege obraza in dekolteja, pedikura, mani kura. / " 'i. g. i Fizioterapija na koncesijo ali samoplačnlško. VRTNARIJA GROSUPLJE 031 /213-626 PKI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU SALF d.ao. Cesla na Krta n.h. Grosuplje VABI K SPOMLADANSKIM OBISKOM OD 2, 4. 2007 DALJE Delovni Čas: ponecleljek-petek 7-1 i)h, .sobota 7-1 I-h SO61 VANJE Z NARAVO NUDIMO VAM: - trajnice, - balkonske rože, - rože za vrtove, - dišavnice, - substrat za sajenje, gnojila In še kaj. - Na vašo željo vam posadimo cvetlična korita. JE OSNOVA ZA PRIJETNO VZDUŠJE V VAŠEM DOMU IN VRTU. f FizioFit Med i ko FiKicterapija. kornicukii in [Mjdiliuri Dedni dol 33 1294 Višnja Gm te), 01 7B 84 631,78 03 069 www.TnedilQ.jjL; vwp"w.tico. s-i/medilto,. t-mail; mw]ioo@sk>l.«ei Županova jama spet vabi k obisku jame v aprilu ob nedeljah in praznikih ob 15. uri; od maja naprej pa vsako soboto, nedeljo in praznik ob 15. uri. Za skupine nad 5 odraslih oseb organiziramo ogled jame po dogovoru na tel. 01 786 13 23 ali 041 407 705. Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje oglasi, kultura Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Ob praznovanju našega jubileja Vas vabimo na KONCERT ob 20. obletnici Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, ki bo v petek, 18. maja 2007 ob 19. uri, v avli OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški 14. Vabljeni! V maju 1987 je takratni ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Marjan Sajovic ustanovil Pihalni orkester. Že po mesecu dni vaje je orkester nastopil v glasbeni šoli in na zaključni prireditvi Osnovne šole Louisa Adamiča. Takrat je orkester štel trideset članov, slovenski prostor pa je presenetil z najmlajšo zasedbo nasploh. Ves ta čas orkester aktivno deluje in sooblikuje družabno-kulturno življenje kraja. Na sliki: Orkester Glasbene šole leta 1995, ko je (še vedno) bil eden od najmlajših pihalnih orkestrov v Sloveniji. Odlične uvrstitve učencev Glasbene šole Grosuplje V marcu so potekala državna tekmovanja mladih glasbenikov. Udeležila sta se ga tudi dva naša učenca: Simon Smrekar na klavirju in Janja Omejc na flavti. Oba sta dosegla odlični uvrstitvi, saj sta osvojila: Janja Omejc, mentorica prof. Nikolina Kovač Juvan, 3. nagrada Simon Smrekar, mentorica prof. Eva Sotelšek, 3. nagrada Uspešno opravljeni sprejemni preizkusi na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani Mesec marec je bil pomemben tudi za učence, ki so opravljali sprejemne izpite na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Uspešno so jih opravili: Ana Prebanda na klavirju/jazz smer, pod mentorstvom prof. Mateja Kovačiča, Maša Prebanda na klarinetu, pod mentorstvom prof. Mitje Dragoliča, Lucija Erčulj na kitari, po mentorstvom prof. Barbare Škrjanc. Učencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. Vodstvo Glasbene šole Grosuplje Hop v pravljico - in zmagali Za regijsko srečanje otroških gledaliških skupin osrednje Slovenije, kije v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ivančna Gorica potekalo 16. in 17. marca v Kulturnem domu Grosuplje, je bila izbrana gledališka skupina HIŠKA OŠ Louis Adamič Grosuplje z mentorico Ireno Žerdin. Mladi igralci so nastopili v priredbi besedila T. Lapajneta HOP V PRAVLJICO med trinajstimi skupinami iz Logatca, Litije, Kočevja, Stare cerkve, Brezovice, Škofljice, Grahovega in iz Trbovelj. Vsem nastopajočim in njihovim mentorjem čestitamo! Za JSKD OI Ivančna Gorica, Barbara Rigler April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi vetrnica W Bo človeštvo uničilo samo sebe? Večina ljudi se ne zaveda, kakšne posledice bo povzročilo segrevanje ozračja, a kaj kmalu se bomo morali soočiti z njimi. Največje onesnaževalke ozračja so: Kitajska, Južna Koreja, Japonska, ZDA, Indija in Avstralija. Vse te države izpustijo veliko večino vseh toplogrednih plinov, porabijo pa kar 48 odstotkov vse energije na svetu. Evropska unija v ozračje izpusti približno 22 odstotkov toplogrednih plinov. Člani mednarodnega zbora za podnebne spremembe napovedujejo, da naj bi se zaradi povišanja temperature v prihodnosti morska gladina dvignila za 28 do 43 centimetrov, ozračje pa naj bi se segrelo za od 1,4 do 5,8 stopinje Celzija. V letih od 1993 do 2003 je hitrost dviganja narasla na 3,1 milimetra letno. Naraščanje gladine je posledica širjenja vode zaradi segrevanja, ostalo pa pritekanja vode zaradi taljenja ledenikov in snega. Dvig morske gladine bo povzročil množično seljenje ljudi v notranjost. Zaradi segrevanja se bo do leta 2030 povečalo število bolezni, suše in poplave bodo za seboj pustile hujše posledice, pitne vode pa bo le za vzorec. Skupno naj bi zaradi pomanjkanja vode trpela kar šestina svetovnega prebivalstva. Jernej Potokar, 8. c - OŠ Louisa Adamiča Območno srečanje mladih novinarjev 2007 Javni sklad za kulturne dejavnosti -Območna izpostava Ivančna Gorica - je tudi letos pripravil območno srečanje mladih novinarjev. Sodelovali so učenci osmih in devetih razredov grosupeljskih osnovnih šol Brinje in Louisa Adamiča ter Osnovne šole Dobrepolje. Dobili smo se predzadnji petek v marcu v prostorih Kulturnega doma Grosuplje. Najprej smo podrobno preučili zgodovino novinarstva in ugotovili, da začetki segajo davno v preteklost. Predhodniki današnjega novinarstva so že v antični Grčiji zapisovali dogodke, z iznajdbo tiska v 15. stoletju pa so po Evropi že krožile na roko napisane časopisne novice. Spoznali smo definicijo novinarstva in novinarske zvrsti. Posebej smo se posvetili novinarski etiki in povedali, kakšna so pravila obnašanja v novinarstvu. Spoznali smo dobre primere upoštevanja etičnih načel in seveda primere, ki niso ravno zgled profesionalnemu in kakovostnemu novinarstvu. V drugem delu našega štiriurnega druženja se nam je pridružil televizijski snemalec s profesionalno kamero. Podrobno je pojasnil, kako deluje ta naprava in kakšna so pravila za kakovosten posnetek. Mladi novinarji so izvedeli, da je za dober televizijski prispevek ključna stalna komunikacija med novinarjem in snemalcem, z velikim zanimanjem so tudi pogledali skozi objektiv kamere. Seveda televizijskega prispevka ni brez mikrofona, saj z njim snemamo izjave na terenu, kar so udeleženci srečanja tudi preizkusili. Sprva nekoliko sramežljivi in zadržani, potem pa so drug drugega spraševali in snemali, kot da bi to delo že dolgo opravljali. Srečanje mladih novinarjev pa ni prineslo le novih znanj in izkušenj, pač pa tudi prave novinarske prispevke. Ti morajo biti seveda čim bolj aktualni, zato smo za temo določili okolje. Segrevanje ozračja, ki je posledica onesnaževanja, ozaveščenost ljudi o pravilnem ravnanju v okolju in razmere nasploh v naših krajih so teme, o katerih so spraševali in pisali mladi novinarji. Prepričana sem, da boste ob branju njihovih prispevkov uživali. Tadeja Anžlovar, univ. dipl. nov. vodja območnega srečanja mladih novinarjev 2007 vetrnica Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Intervju z županom Občine Dobrepolje - Janezom Pavlinom Monika Prijatelj, Anja Blatnik, Anja Prijatelj, Renata Meglen - OŠ Dobrepolje Mentorica: Sonja Lenarčič 1. Kaj vam pomeni beseda ekologija? Ekologija je lepo ravnanje z okoljem. Danes je onesnaževanje zelo pereča zadeva vsega sveta. Besedi ekologija dajejo danes velik poudarek države Evropske zveze in občine posvečajo razne konference tej temi. Našo malo Zemljo je treba varovati, da jo ohranimo takšno, kot je, za naše zanamce. 2. Kakšno je stanje onesnaženosti v občini Dobrepolje? Občina Dobrepolje je zelena in še ni onesnažena dolina. To potrjujejo tudi Ekologija Ekologija je vse večji problem v današnji družbi. Klub mnogim za to napravljenim odlagališčem, veliko smeti konča v gozdovih, ob cestah, ob jezerih in to so tako imenovana divja odlagališča. Velikokrat so odložene tudi zelo strupene in zdravju škodljive snovi, ki se zelo počasi razkrajajo in pronicajo v podtalnico, uničujejo polja, zaradi teh snovi umrejo mnoge živali, uničujejo in onesnažujejo pitno vodo. Glede na razmere v drugih državah imamo v Sloveniji še vedno zadovoljive količine pitne vode, vendar se moramo zavedati, da se iz leta v leto te količine zelo hitro manjšajo, tudi pri nas v Sloveniji. Človek si v današnjem življenju (lahko) privošči veliko razkošje. Ob tem pa vse premalokrat mislimo, da z izdelavo in uporabo (nekaterih izdelkov) onesnažujemo ter uničujemo naš planet, segreva se tudi podnebje, te spremembe so vidne in opazne. Velikokrat se ne zavedamo, kako resne so lahko posledice in vse prevelikokrat pozabljamo nanje. Žan Kadunc 8.d. gostje, ki pridejo v našo občino, saj se takoj zaljubijo vanjo. 3. Kako v občini skrbite za ohranjanje čistosti okolja? Za ravnanje z odpadki imamo javno službo - Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki odvaža smeti. V nekaterih vaseh imamo individualni odvzem odpadkov. V nekaterih vaseh je še skupinski, ampak v doglednem času bomo vsepovsod prešli na individualni odvzem. Poleg tega imamo še dvakrat letno kosovni odvoz. Kosovni odvoz se bo nekoliko spremenil, saj bodo občani kosovne odpadke pripravili pred hišo en dan pred odvozom. 4. Ali menite, da se ljudje dovolj trudijo, da bi ohranili čisto okolje in kako se trudijo? V zadnjem času se v naši občini čut za varstvo okolja povečuje. Postavili smo ekološke otoke, kjer občanom omogočamo ločeno odlaganje odpadkov. Ljudje upoštevajo navodila in odlagajo čedalje več odpadkov v ločene zabojnike. K urejenosti okolja pa je pripomogla tudi akcija pod okriljem TDD »Urejena domačija«. 5. Ali v občini organizirate čistilne akcije? Ravno letos bomo organizirali čistilno akcijo, ki bo 21. 4., ob svetovnem dnevu Zemlje. Povabili bomo vsa društva, šolo in upajmo, da bo uspešna. Že prejšnja leta so bile organizirane manjše čistilne akcije. S čistilno akcijo želimo očistiti predvsem področja ob cestah. 6. S čim vse pa ljudje onesnažujemo okolje? Največ onesnaževana je ob prometnih cestah, ko ljudje vržejo skozi okno avtomobila razne stvari. Nekateri pa kljub dejstvu, da imamo organiziran odvoz smeti, le-te puščajo kar ob cestah. Omeniti je treba še gradbene odpadke, ko ostanke podiranja stavb odpeljejo kar v dolino. Drugače pa ni pretiranega množičnega onesnaževanja. 7. Kako je v občini z zabojniki na ekoloških otokih, ali so vedno polni? Količinskega podatka ni, toda v vsaki vasi je en ali dva ekološka otoka, ki ju praznijo enkrat na teden. 8. Ali so v Dobrepolju črna odlagališča in kako je z njimi? Črna odlagališča se pojavijo v povprečju enkrat na leto. Ko jih ljudje opazijo, to sporočijo na občino. Imamo komunalnega inšpektorja, ki je tudi zadolžen, da kontrolira te zadeve. Drugače pa imamo v proračuna zagotovljen denar za tovrstne zadeve. V zadnjem času je črnih odlagališč čedalje manj. 9. Kam se odvažajo odpadki iz občine? Odpadke odvažajo v Špajo dolino, v občino Grosuplje. Tam je deponija, namenjena trem občinam: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Občina Dobrepolje je 10 % lastnik tega odlagališča. 10. Ali imate kakšne težave glede čistosti vode? Je voda pitna? Zadnji podatki analiz vode kažejo, da je voda iz pipe zelo čista. 11. Kako je z onesnaženostjo v Sloveniji? Slovenija je majhna država, pa vendar ima različno razvitost. V nekaterih regijah je ekologija zelo pereča zadeva, v nekaterih pa ne. Seveda so v vsaki državi stvari, ki so problematične, kar se tiče okolja. Tekoče vode so že kar onesnažene, tako da je problem posebno tam, kjer je težka industrija, vendar se ta umika. 12. Kakšno je vaše mnenje o segrevanju ozračja in težavah, ki se zato pojavljajo? V zelo kratkem času so se pojavile podnebne spremembe kot zelo pereča stvar. Prišlo je tudi do določenih naravnih nesreč, ki jih prej ni bilo. Slovenija prej s takimi stvarmi ni bila ogrožena. Ta ogroženost se je povečala, tako da to ni samo naš problem, to je dejansko svetovni problem. Tega se zavedajo mnogi strokovnjaki in na srečo tudi politiki. 13. Ste novi župan občine. Kakšne cilje imate v prihodnosti glede ekologije? Vsekakor se bom na tem področju zelo trudil, da bo naša dolina ostala zelena, kjer bodo turisti uživali v lepotah in urejeni naravi. Zavzemal se bom, da težke industrije tukaj ne bo. Ta košček raja je treba dobro ohraniti. 14. Kaj bi želeli sporočiti vsem mladim v Dobrepolju? - Odpadke mečite v koš! - Ločeno zbirajte odpadke! - Šolo jemljite resno! Zahvaljujemo se vam za vaše sodelovanje in vam želimo veliko uspeha tako v poklicnem kot tudi v zasebnem življenju. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi k vetrnica t^P »Ne ločujemo odpadkov, ker tega še nihče ni zahteval.« 23. marca 2007 sva se v sklopu območnega srečanja mladih novinarjev odpravili po Grosupljem in nekaj naključno izbranih mimoidočih povprašali, kako so seznanjeni z varovanjem okolja, če ločujejo odpadke in uporabljajo varčne žarnice. »Varčnih žanic sicer ne uporabljam, drugače pa sem ekološko osveščen in odpadke vestno ločujem.« RAMIČ ZUDHIJA (VESO) »S tem sem seznanjena. Doma imam kompost in skrbim za razgradnjo organskih odpadkov. V Paradišču, kjer živim, imamo ekološki otok, tako da sem z ločevanjem odpadkov striktno seznanjena.« IRENA DAUGUL »Da, pri nas doma ločujemo odpadke.« ERIK PLAVŠIČ »Da, ločujem odpadke, varčne žarnice uporabljam redkeje, z energijo pa varčujem tako, da ugašam luči, kjer jih ne potrebujem.« BOŽA KRAJCER Anketa je pokazala, da veliko ljudi ločuje odpadke. Prav tako večina meni, da so seznanjeni z varovanjem okolja, kljub temu pa bi lahko ljudje vedeli še malce več. Porabo energije lahko zmanjšamo že, če pokrijemo lonce med kuhanjem, znižamo temperaturo v stanovanju za 1°C, ugasnemo luči, kjer jih ne potrebujemo, polnilnika za mobilni telefon ne puščamo v vtičnici, uporabljamo energijsko varčne žarnice. Vsak posameznik lahko za okolje naredi zelo veliko, samo vedeti mora, kako. Sara Primec, 9. d, in Tjaša Grum, 9. b, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje »O varovanju okolja vem kar nekaj stvari, ker tudi pri nas doma ločujemo odpadke, ne uporabljamo pa varčnih žarnic.« ANA CEGLAR »Varčujem z energijo in ločujem odpadke. Na splošno sem z varovanjem okolja zelo dobro seznanjen, saj sem živel v Nemčiji, kjer ekologijo zelo poudarjajo.« ERIK KNEZ »Doma ne ločujemo odpadkov, imamo pa kompost za organske odpadke. Za varčne žarnice ne vem, ker za to skrbi moj oči. O varovanju okolja pa sem se veliko naučila v šoli.« RENATA HORVAT »Pri nas ne ločujemo odpadkov, ker tega še nihče ni zahteval.« ANA ŠPAROVEC Grosupelj-čani razvrščamo odpadke! Ekologija je vedno aktualna tema. Ker se v občini Grosuplje izvaja razvrščanje odpadkov, sva prebivalce OBČINE GROSUPLJE povprašali, kako so seznanjeni z razvrščanjem odpadkov. Tu so izjave nekaterih vprašanih. Jožica: »Vedno sem razvrščala odpadke, odkar pa smo dobili nove zabojnike, pa nalogo opravljam še bolj zvesto.« Franci: »Sam ne razvrščam odpadkov, a za vse to poskrbi moja žena.« Polona: »Razvrščam odpadke, ker se mi zdi pomembno, da jih ločujemo, ker s tem varujemo okolje, v katerem živimo.« Jure: »Z razvrščanjem odpadkov sem sicer seznanjen, vendar jih redno ne razvrščam, saj bi mi to vzelo preveč časa.« Alex: »Sam razvrščam odpadke, ker imamo doma posebne kontejnerje za papir, steklo, organske odpadke in podobno.« Taja: »Odpadkov niti ne razvrščam, ker se mi to ne zdi tako pomembno.« Špela: »Sama se dogovora držim, ven-dar pa me jezi dejstvo, da se veliko sokrajanov premalo zanima za razvrščanje odpadkov.« David: »Odpadkov nikoli nisem razvrščal in jih vsaj za zdaj tudi ne nameravam.« Anketa je pokazala, da se 80 % vprašanih občanov drži dogovora, medtem ko 20 % Grosupeljčanov naloge ne izvaja. Pomagajmo obvarovati naravo in raz-vrščajmo odpadke! Navsezadnje moramo poskrbeti za okolje, v katerem živimo. Maša Sterle, 8. a, in Tjaša Ceglar, 8. b OŠ Louisa Adamiča Grosuplje vetrnica Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Z mladimi ekologi Konec marca smo bili člani Turistično- ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI, okoljskega društva ŽUPANOVA JAMA sicer iz projekta EKO šola osveščanja. To povabljeni v Osnovno šolo Brinje na je organiziralo nekaj učencev 9. razreda čisto pravo malo »tiskovko« z naslovom: osnovne šole, pod vodstvom mentorice Anketa o ekologiji O ekologiji smo spraševali učitelje in učence na OŠ Brinje Grosuplje 1. Kako bi vi učence prepričali, naj začnejo ločevati odpadke? (Z. Adamič): Opozorila bi jih na naravne katastrofe, ki se nam lahko pripetijo, in jim povedala za pomanjkanje surovin. (J. Gros): Predvsem bi pritisnila na njihovo ekološko zavest in jim povedala, kakšno raven onesnaženosti okolja smo že dosegli s škodljivimi odpadki. (E. Kovačec): Posebej bi jih opozoril na to, naj upoštevajo tistega, ki jim kaj reče glede ekologije in naj poizkusijo to tudi izpolniti. 2. Kaj bi vi storili za Grosuplje, če bi bili direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje? (Z. Adamič): Ne bi dosti spreminjala, saj je že sedaj veliko poudarka na ekologiji. (J. Gros): Se direktor že sedaj zelo trudi, seveda pa morajo biti predvsem ljudje tisti, ki skrbijo za čisto okolje. (E. Kovačec): Uvedel bi še več ločevanja, recimo organskih odpadkov, skušal pa bi tudi spodbuditi njihovo ozaveščanje. Vsi ostali, ki smo jim ta vprašanja zastavili, niso imeli skoraj nič drugačnega mnenja, vsi pa so bili zadovoljni s sedanjim direktorjem Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Š. Prijon, M. Boštjančič, P. Zaviršek, E. Zupančič; 8./9., OŠ Brinje Grosuplje gospe Tanje Vičič. Z veseljem smo se je štirje člani udeležili. V šolski knjižnici za ovalno mizico se je začel pogovor z vprašanji o našem društvu: koliko smo »turistični« in koliko »okoljski«. Zadovoljni s spoznanjem o našem delu in poslanstvu društva smo nadaljevali o ekologiji na splošno, o odnosih do razvrščanja smeti, do onesnaževanja zraka z izpuhi in kurišči, o »neprizanašanju« naši mestni rečici z raznimi kemijskimi izlivi, smetmi in odsluženimi artikli, o smetenju okolice in naravnih, danih lepotah, o pasjih »kupčkih«, o... Skratka, z vprašanji so drezali ti mladi in osveščeni šolarji in iskali odgovore o zdravem in prijetnem življenju v PROSTORU, ki nam je na tem koščku ZEMLJE ponujen! Spomnili smo se tudi 22. aprila, ko je svetovni dan ZEMLJE. In si obljubili, da za ta dan temeljito pospravimo okolico, ter si pridobimo čim več somišljenikov. Šolski zvonec, nove obveznosti in prijeten občutek ob slovesu, da je projekt EKO že dobro zasidran med mladimi. Besedilo in foto Marjan Trobec Srečanje mladih novinarjev 2007 V petek, 23. marca 2007, smo se v prostorih Kulturnega doma Grosuplje zbrali učenci iz dobrepoljske in grosupeljskih šol. Televizijska novinarka Tadeja Anž-lovar nam je podrobno predstavila novinarski poklic. Poučila nas je o zgodovini novinarstva, načinu pisanja in objavljanja ter nam po najboljših močeh prikazala novinarsko delo. Obiskal nas je tudi snemalec, tako da smo se lahko tudi sami preizkusili v vlogi televizijskega novinarja. Vsekakor najboljši del srečanja pa je bilo kosilo v piceriji. Tema letošnjega srečanja je bila ekologija, zato smo učenci v sklopu srečanja naredili tudi nekaj anket in intervjujev ter člankov o tej trenutno zelo aktualni temi. Namen srečanja je bil vsekakor dosežen, saj nam bo pridobljeno znanje v prihodnosti zagotovo koristilo. Sara Primec, 9. d OŠ Louisa Adamiča April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi 41 Čakate na najbolj ugoden trenutek za nakup novega avta? O kateri znamki ste razmišljali? Če upoštevamo neverjeten porast tržnega deleža znamke Nissan v Sloveniji, je vredno vsaj na testni vožnji ugotoviti, od kod to navdušenje. Avtohiša Real v Ljubljani je ob koncu leta 2005, poleg dolgoletne tradicije pri prodaji in servisnih storitvah znamke Renault, postala pooblaščen prodajni in servisni center vozil Nissan. Uspešno prodajno pot so začeli s prihodom novega, zelo priljubljenega modela Nissan Note. To vozilo je zelo primerno za mlade družine, saj se lahko pohvali z neverjetno prostornostjo, izvirnostjo in zelo dostopno ceno. V mesecu marcu in aprilu vam nudijo pomladni popust v višini 200 €, Nissan Note tako dobite že za 1 1.709 €. Lahko pa se odločite za nakup Note-a preko Nissan financiranja in izkoristite ugodnost: pol plačate takoj, drugo polovico pa šele čez eno leto. Brez obresti! Ko že omenjamo prodajne akcije, ne smemo izpustiti izjemne, omejene serije Micra 4U, ki nudi zelo bogato opremljeno vozilo po odlični ceni oziroma že od 9.599 € dalje. Če se boste te dni peljali po Vodovodni cesti, boste opazili, da je pred salonom Nissan v Avtohiši Real neprestano gneča. Številne obiskovalce je privabilo težko pričakovano novo vozilo Nissan Qashqai. Vozilo, ki ga imenujejo tudi urbani car, nedvomno postavlja nove mejnike v svojem razredu! Meseca marec in april sta v Avtohiši Real meseca pomladnih akcij. Zagotovo se vam splača oglasiti v njihovem salonu ali vsaj dobiti informacije na telefonski številki: 01/ 5891 320. Navdušeni boste! Sprejemajo tudi naročila na brezplačne testne vožnje. Privoščite si urico čistega užitka in se zapeljite z Micro, Note-om ali novim Qashqajem. Vabljeni! Diagonals 32 cm, ločljivost 1366s?A3 px, kontrast 1600:1. svetilnost 500 cd/mr, HDMJ, H D ready- 699,°° € 167.503 SIT SONY 3x opticm zoom 174p9° € 41.913 SIT Digitalni fotoaparat Sony DSC-W35 Ločljivost 7,2 ffiio točk, 5 tin LCD laston, 3k op lični in 6x digitalni zoom, makro že od 2 cm. ISO 1000, Podpira MS Duo pomnilniške medije. Ohišje i; aluminija. Priložen polnilec z Li-ion baterijo, Kartica MS DUO 512 MB: 22,99 £ - 5.509 SIT 89, 2 .565 5 T 74, 17.771 S T SONY MP3 predvajalnik Sony NWEQ03 1 GB Pomnilnik 1 GB. Predvaja MP3MAW/WMA/ATRAC3plu* formate. Li-ion baterija. O LED zaston, U5B vhod. 512 MB polnilnika; 59,99 € |U.37i SITI 2 GB polnilnika: 109,99 € I26.35B SITI SONY Avtoradio Sony CDX-GT20 Moc: ¿5 W MOSFET, Predvaja: CD-R/MP3AVMA formate, RD5 sprejemnik. Snernljiva prednja ploščica. VQC Computers Core 2 Duo 1,8 GHz Računalniški komplet PCX Calisto Procesor Intel Core 2 Duo E4300 1,8 GHz 2 MB, pomnilnik 1 GB DDR2, trdi disk 250 GB sata2, DL DVD±RW rapisovalnik, gr. kartica Nvidia GF7600G5 256 MB tv-out, miška in tipkovnica. Garancija 1 leto. 19" široki t.CD zaslon Samsung 931BW Ločljivost 1440x900. Odzivni čas 2 ms, kontrast 2000:1, DVI vhod, HDCP. 869p00€ 208.247 SIT BIG BflllG VEDNO NEKAJ NOVEGA WWW.BIGBANG.SI Big Bang Rudnik TC Supernova, Jurckova cesta 228, 1000 Ljubljana, tel.: 01 420 25 60 ■jofe* dno sfcupnu Hcrtair. Ljubi^nr J3n,i-3t)s Kija od Qt. 2007 do pnoS^e /aloq.Viticiesovfi f vsebujc/i DCV " skiKEfe na n^k-? n ro rh .i .lit^e. Cene Sli so pirtjfičg rwfle po ttiflju jamer;n« l£ > 239.6/- Si i. Core Z April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi kultura, oglasi 11 11 Gledališče pod mostom začelo z novo sezono Gledališka skupina Velike in Male Loke je tudi letos že kmalu po novem letu začela z vajami za novo premiero. Tokrat so se odločili za igro "Kako iz zadrege?" Franza Streicherja. Od letošnje sezone naprej skupina deluje pod novim imenom "Gledališče pod mostom". Ime so si člani nadeli po vaški značilnosti - železniškem mostu.Za njimi je uspešna lanska sezona,v kateri so nastopili v kar petnajstih krajih v občini in izven nje, njihove predstave pa si je ogledalo okoli 2000 gledalcev. Kristina Zajc Letos so ponovno pripravili dve otvoritveni uprizoritvi. Druga je bila namenjena počastitvi materinskega dne in člani skupine so skupaj z domačimi gasilci pripravili zanimiv program s pogostitvijo. Obe predstavi si je ogledalo veliko število ljudi, ki so lahko uživali v odlični igri igralcev gledališke skupine. Gre za komedijo v treh dejanjih, katere osrednja nit se plete okoli nezakonskih otrok in ljubezni. Trgovec in posestnik (Peter Brlan) se svoji ženi zlaže, da ima nezakonsko hčer (Klara Brlan) ter tako od nje vsak mesec izsili pet jurjev. Namesto da bi denar pošiljal svoji hčerki, ga s svojim prijateljem (Stane Zabukovec) zapravi za pijačo. Ob praznovanju njegovega 50. rojstnega dne pa ga žena (Ditka Menard) preseneti z obiskom hčerke, ki ji naj bi ves čas pošiljal denar. Sledijo zapleti in obisk matere nezakonske hčerke (Zlata Brlan), ki v idiličnem okolju prepozna pravega očeta svoje deklice. Razgibana in humorja polna predstava popelje gledalca v preteklost, v vaško okolje, kjer ne manjka skrivnosti... Gledališka skupina je uspešno nastopila že v Škocjanu, Zagradcu in Žalni, kjer so 12. 5. pa jih boste lahko videli nastop tudi posneli. Poleg tega so gostovali na odru na Gatini in Slivnici. še v Grosupljem. mladi upi CiosupeljoVí odmeri April/ 5tevil>j 412007 Š J^11 v. World organization of tli e Sí out Movement {Svetovna organizacija slcavtikega gibanja} Druítvo tabornikov Rod Lovit Adamič (RLA> Z veía tabornikov Slovence (m) Taborniki - skavti sveta praznujemo 100 let jo o - ¡etnica svetovnega skavtskega gibanja / 7907 - 200j Pripravi 11 Taborniki rod L A Grosuplje, povzeto po; - Maj dobav, Zupan. (1003). Tabornikov priročni ti. Ljubljana. ZTS. - www.rut1ca.net / uradna stran Zveia tabornikov Slovenije ■ taborniki Rodu Louit Adamičbttp://r1a,rutka.net Začelo se je z razvojem meščanstva in industrije konec 19. stoletja. Ljudje so bežali iz zadušljivih mest in se vračali na podeželje, kjer so iskali oddih in mir. Hkrati se je pojavila tudi ležnja po vzgoji mladih, ki bi bila povezana z življenjem v naravi. To je bil glavni vzrok za nastanek mladinskih gibanj, ki so pričela uresničevali znamenito Rousseaujevo misel »Nazaj k naravi!« V zgodovini so se večkrat pojavili Ljudje, ki so na takšne in drugačne načine propagirali življenje v naravi. Tako sta čisto rta začetku 20. stoletja dva moža zaznamovala gibanje, kalerega del smo danes taborniki in skavli celega sveta Ernest Thompson Se ton -gozdovnifka organizacija Gozd o vniš ko orga n i z ac ij o jc usta no vi L E rn ost Thompson Se ton. Bil jc angleškega rodu, vendar se je z družino že v otroštvu preselil v Kanado, kjer se je navdušil nad gozdovi, rekami, živalmi lef naravo nasploh-predvsem so ga zanimali indijanski rodovi. Na teh potovanjih so nastala tudi njegova odlična dela, kot so Rolf Gozdovnik, Winipeski volk. Črni kljusač. Leta 1900 jc kupil farmo blizu New York a. Tam se je srečava I z okoLiškimi dečki, ki so mu sprva nagajali, pozneje pa postali njegovi najboLjši prijatelji Pripravil jim je tridnevno taborjenje, na katerem jim je predstavil lepote narave, življenje Indijancev in nenazadnje tudi zamisel gozdovniške organizacije. Prve dni junija leta 1902 jc ustanovil enoto Woodcraft Indians in to je bil začetek gozdovništva. Za označbo svoje nove vzgojne metode je vzel besedo »woodcraft«, kar pomeni spretnost živeti v gozdu oziroma naravi. Sodeloval je tudi z Baden-Pawellom, poznejšim ustanoviteljem skavlske organizacije. Kasneje se je Z njimi raz še I, ker se ni strinjal 5 takratno privrženostjo skavtov vojaški vzgoji in urjenju. Za vzornike je vzel severnoameriške Indijance, ki so se učili od narave in se od nje še niso odtujili. Gozdovniške organizacije niso bile nikdar povezane v mednarodno zvezo, ampak so delovale pod različnimi vplivi in v raznih oblikah. Vezala jih je Ljubezen do narave ter vzgoja mladine v dobre Ijudi- Robert Baden-Powell (Bi-Pi)- skavtska organizacija Robert BadenPowell se je rodil v Londonu v zelo ugledni angleški družini. Že v mladosti so mu veščine, kot so postavljanje šotora, vozlanjcalikurjenje ognjev, šle dobro od rok. Uglednost družine ter njegova spretnost, vzdržljivost jn moč so mu omogočale, da se je z vojaško kariero konjeniškega oficirja v kolonialni Indiji povzpel zelo visoko. Sodelovanje s Selon o m pa je dalo skavlstvu piko na i. Gozdovništvo, kot si ga je zamislil Seton, se mu je zdelo preveč novotarsko, zato je vpeljal nekaj sprememb. Začetki današnjega svetovnega skavtskega gibanja tako segajo v leto 1907. ko je BadenPowell organiziral svoj prvi poskusni tabor na Brownsca Islandu.kjerjepreizkusilsvojo zamisel. Zbral je dečke različnih starosti in slojev ter jih učil taborniških veščin. Razdelil jih je v vode, pri čemer je najstarejši deček prevzel funkcijo vodnika. Ta je bil odgovoren za ravnanje svojega voda ves čas v taboru in izven njega. Pozneje je BadenPowell rekel, da je biLa taka organizacija skrivnost njegovega uspeha. Organizacijo je poimenoval Boy Scout Association. Še isto Leto je tako slekc L vojaško suknjo in se v celoti posvetil skavtskemu gibanju. Potoval je po celem svetu ter pomagal skavtom pri ustanavljanju in organizaciji njihovih novo nastali h enot. Medprvo svetovno vojnososeangleškiskavti odločili, da bodo priredili velik madnarodni tabor. Zaradi vojne so ga organizirali šele Leta 1920 v OLympiji v Londonu. To je bil prvi skavtski jambore? Udeležilo se ga je 5000 skavtov iz 33 različnih dežel. Iz Anglije se je tako skavlstvo zelo hitro razširilo po celem svetu ter kmalu postalo največja prostovoljna mladinska vzgojna organizacija, S skavtski m gibanjem - s spoznavanjem narave, s prak li čno i n špor t n o usm erjenosljo. je Baden-Powell želel v mladih, predvsem pri dečkih, zbuditi številne, nekako pozabljene in s strani uradne okrnele šolske vzgoje zapostavljene človeške vrline. V skavtih je hotel vzbuditi iznajdljivost, vztrajnost, hrabrost, zanesljivost, čast, predvsem pa spoštovanje do sočloveka, ki ga mora skavt izkazovati vsak dan, tudi tako. da postori dobro delo aLi usLugo.. Zato naj bi se, kadarkoli je možno, skavtske dejavnosti odvijale na prostem, v stiku z naravo, kajti ta ustvarja idealno okolje, v katerem Lahko poleka harmoničen in celovit razvoj mladega človeka. V Sloveniji so se najprej - v letu 1922 - pojavili skavti: v Celju. Ljubljani in Mariboru. Leta 1925 je iz skupine skavtov, ki je že delovala, izšla ideja o ustanovitvi gozdovniške organizacije. Ustanovila se je v Ljubljani, najbolj razvila pa v Mariboru. Med gozdovniško in skavtsko organizacijo v takratni Sloveniji v vsebinskem konceptu delovanja ni bila bistvenih razlik. Gozdovniška je bil3 organizacijsko bolj svobodna, gojila in zelo poudarjala je sožitje z naravo, skavtska pa je bila trdno organizirana in je imela natančno Opredeljen način ravnanja. Obe organizaciji sla se razmahnili po vsej Sloveniji, številčno krepili in organizacijsko širili. Ni bilo pomembno, kateremu političnemu prepričanju so skavti aLi gozdovniki pripadali, zlasti pri skavtih je bil edini pogoj upoštevanje skavtskih zakonov in prisege. April t itcvilka 11 iooy G nosupclji ki odmevi mladi upi 45 Naziv »tabornik« je bil prvič omenjen leta 192d v Narodnem dnevniku. Z njim so poimenovali pripadnika obeh gibanj, izraz se je nato pojavit leta 1925 v imenu Združenja slovenskih tabornikov, ki je biLo čistogozdovniško usmerjena organizacija. Po 2. svetovni vojni, 22. aprila 1951, so nekdanji skavti in gozd ovni ki skupaj u stano vili orga n i za c i j o Zd ružen je ta bor n i k o v Slovenije. Kasneje se je združenje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije i ZTS). S pestrimi in za mlade privlačnimi aktivnostmi je hitro narasla od Začetnih 783 no preko 15.000 članov. Gibanje se je razširilo in organizacije So našla le ludi v drugih republikah prejšnje Jugoslavije, nato pa še skupna - jugoslovanska - zveza. Ta in z njo ludi ZTS zaradi političnih razmer v prejšnjem sistemu nisla bili članici svetovne organizacije. Vsako Leto 22. apnla taborniki v Sloveniji praznujemo Dan tabornikov. V primerjavi z drugimi je Zveza tabornikov Slovenije ohranila svojo taborniško idenliteto, ki se je izražala z značilnim slovenskim taborniškim grbom, posebno organiziranostjo, šegami, poimenovanjem enot in oznak ter z drugimi posebnostmi, kii so jo razlikovale od taborniških organizacij v ostalih republikah. Šege in navade obeh predvojnih gibanj so se močno ukoreninile v ZTS. Poteg tega se je v organizaciji Leta 1989 pričel proces vračanja k izvirnim idejam in uvajanja višjih skupnih standardov organiziranosti in delovanja taborniških rodov. Vse to je hotrovalo temu, da je bila ZTS Leta 1994 sprejeta v polnopravno članstvo kot nacionalna skavtska organizacija v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja [ang, WOSM - World organisation of scoul movementTa združuje preko 28 milijonov skavtov in skavtinj iz več kot 216 dežel in teritorijev, od tega 151 držav, V Sloveniji od Leta 1990 deluje tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov [ZSKSSl. Namen in skavtska metoda sta enaka kot pri Zvezi tabornikov Slovenije, oblike delovanja in aktivnosti, ki se jih organizacij poslužujeta, pa se nekoliko razlikujejo. Zaradi skupnih značilnosti in spreiemanja različnosti sla se organizaciji odločili, da bosta sodelovali in sta o tem sprejeli poseben dogovor. Namen taborniške organizacije je predvsem prispevati k vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema in tako pomagati graditi boljši svet, kjer se Lahko ljudje polno uresničijo kot posamezniki in tvorno delujejo v družbi. Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna, mladinska, vzgojna in nestrankarska organizacija, odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero aLi prepričanje. Sloni na načetih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma, svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot-idealov, zapisanih v taborniški prisegi in zakonih. Delo v organizaciji lemelji na združevanju v majhne skupine - vode, kjer se otrok nauči Samostojnosti, pomena povezanosti i vrstniki in medsebojne pomoči, pripravljenosti pomagati pomoči potrebnim, pa tudi prevzemanja odgovornosti in nalog. Ker organizacija vzpodbuja osebnostno rast posameznika, je oblikovala stopnjevani sistem preizkušenj in veščin, ki otroku približa pomen slaLnega učenja in razvijanja značaja, znanja in raznih spretnosti, da bo kot državljan in človek sposoben svoje življenje samostojno oblikovati in usmerjati svojo pot. S spoznavanjem narave, bivanjem v naravi in doživljanjem njenih lepot in izzivov, pa tudi negosloljubnosti, se posameznik približa sebi in se zave usodne povezanosti in celovitosti sveta. In zato se lahko v naravi na najbolj naraven način prihliža pomenu sobi vanj a in duhovnosti ter preizkusi svo|o usposobljenost - pripravljenost. Tudi geslo organizacije »Z naravo k bo Ijšem u Č lo v e k L« (p o vzeto po g Dzdovni kih I poudarja povezanost tabornikov z naravo in Odločenost organizacije, da ji je celovitost narave in človeka vodilo pri oblikovanju programa in izpolnjevanju vzgojnega poslanstva organizacije. Temeljni vzgojni cilj, h kateremu je usmerjeno de Lova nje ZTS, je vzgojiti mladostnika, ki bo s pozitivnim pristopom odgovorno vstopal v odraslo življenje in se zavedal potrebe po svojem nadaljnjem razvoju. ZTS razvija vse vrednote in ne Le posamezne, saj šele njihova prepletenost zagotavlja celovitost. Njen bistveni del so temeljna načela, ki poudarjajo skladen osebni razvoj posameznika: telesni, čustveni, socialni, intelektualni in duhovni. Ta slonijo na samozaupanju in sam o z a ve d a n j u i n se iz roža j o v dolžn ost i za duhovni in družbeni razvoj ter v dolžnosti za svoj osebni razvoj. Pri tem v ZTS dodatno izpostavljamo vrednote; strpnosti In odprtosti, solidarnosti, pripadnosti duhovnim načelom, svobode, demokracije, zdravega življenja, trajnost nega razvoja, ustvarjalnosti, prostovotjstva, enakosti priložnosti za vse, prijateljstva, poštenosti. Dolžnosti in vrednote so izražene v prisegi in taborniških zakonih. Načeta in metode ter smer vzgojnega delovanja, ki ga s programom in kulturo ravnanja >er obnašanja uveljavljamo v organizaciji, so zapisana v Vzgojni izjavi, ki je tudn deklaracija, s katero je jasno izražena vzgojna zaveza taborniške organizacije družbi; okolju, v katerem živimo - lokalni skupnosti, državi, mednarodni skupnosti. mladi upi Grosupeljski odmevi April/ itevi IVa 4 / 2 007 ' Šmarska Pika praznuje Janez Fin t ar V sončnem sredinem popoldnevu so se na uvodni prireditvi v šmarskem Družbenem domu S svojimi večinoma krstnimi nastopi pred tako številčno publiko najprej predstavili otroci, ki v šolskem lelu 2006/ 07 obiskujejo vrlec Pika. Teh malčkov je v tekočem šolskem letu 62, stari so od 3 do i let, zanje pa skrbijo iri vzgojiteljice (Irena Granda. Alenka Bralun in Breda Pirnat) ler tri pomočnice vzgojiteljic (Barbara Porenta, Barbara Jaketič in Vera Gruden], Že vse od začetka svojega delovanja (torej od i. aprila 1977j, je smarski vrtet ena izmed organizacijskih enot WZ Kekec Grosuplje, ime po neustrašni in pogumni Piki Nogavički pa je dobil leta 1992. Vrtec Pika ima svojo lastno kuhinjo in pralnico. V vrtcu Pika se je zamenjalo že veliko strokovnih delavk, dve pa sta v njem zaposleni že vseh trideset let - Alenke Bratun in Vere Gruden se je v. d. ravnateljice WZ Kekec Grosuplje Majda Fajdiga spomnila s simboličnimi darili. Kot je v svojem nagovoru poudarila ga. Fajdiga, je posebnost organizacijske enote Pika predvsem v lesni povezanosli s krajem. Slednje vsako leto na Lastni koži občuli ludi Komisija za sprejem otrok v vrlec. odrazilo pa se je tudi v števiLu obiskovalcev prireditev, med kater irni so prevladovale mlade družine Z otroki. Uvodne prireditve pa so se udeležile tudi strokovne delavke iz enot vrtca Kekec, nekdanje zaposlene v vrlcu Pika, člani svela WZ Kekec Grosuplje, župan Janez Lesjak, podžupan Božidar GabrijeL ter prva generacija otrok šmarskega vrtca. Mnogi izmed slednjih imajo v vrtec Pika vključene že svoje otroke. Župan Janez Lesjak je v kratkem nagovoru izrazil zadovoljstvo, da so biLi v občini Grosuplje v s 1.2006/07 v vrtce sprejeti prav vsi otroci, k aterih s tarši so si I o že tel i. Poudaril je. da Občina Grosuplje sedaj nadaljuje z investicij a mi v šole, vedno bolj aLi na novo pa se kažejo ludi potrebe po investicijah v komunalno infrastrukturo, varstvo starejših občanov... Zupan je zaključil z mislijo, da bo dovolj dela počakalo fin se pokazalo na novo) tudi malčke, ki so sedaj šele v vrtcu. WZ Kekec Grosuplje je ob prazniku vsem Šm a rsk i m ot ro kom podaji pou Č n o i n vzgo jno predstavo v Ve veri če k posebne sorte«. Igrico S. Makarovičje uprizorilo Gledališče Drzne in Lepi. ki deluje v sklopu KO Stična, šmarski malčki, ki obiskujejo vrtec Pika, so s praznovanjem nadaljevali še v četrtek dopoldne, V spremstvu vzgojiteljic in n^hovih pomočnic so si v šoli ogledali kulturno predstavo, ki so jim jo ob jubileju njihovega vrtca pripravili zaposleni ler učenci in učenke šmarske šole, na »torti velikanki« so upihnili trideset svečk, pravo torto pa so razrczali in se z njo tudi posladkali Seveda ^ 30-letnico delovanja *M Šmarje - Sap, april 2007 - Otroci, ki s o vključeni v katerega izmed treh oddelkov vrtca Pika v Šmarju - Scrpu, so skupaj s svojimi vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami že od novega leta sem posebno pozornost namenjali obeleževanju obletnic ter praznovanju osebnih praznikov. ' Če malčki lahko leta, ki so jih dopolnili, pokažejo s prstki na rokahrso za nazoren prikaz starosti njihovega vrtca potrebni natančno trije pari rok - vrtec Pika namreč praznuje letnico svojega delovanja. Ta jubilej Je šmarski vrtec obeležil s tridnevnim praznovanjem. Apiril! ítenlVa J12007 üros.u|jeljs>i odmevi mladi upi 47 Varno v prometu S vel za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije že drugo leto Sodeluje v mednarodnem projektu EUCHIRES, katerega namen je spodbujanje pravilne uporabe varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Otroci v Sloveniji poznajo akcijo pod imenom priljubljene figurice PASAVČEK. Projekt EUCHIRE5 temelji na pozitivni spodbudi, saj bodo otroci, ki bodo v osebnem avtu pripeti, nagrajeni. Nagrada, figurico Pasavček, je narejen tako, da se lahko Z ježki pripne na varnostni pas in jo ima otrok tudi v avtu ali v prostem času kot igračo. Lik pasavca So izbrali, ker ima ta žival v jezikih vseh sodelujočih držav v svojem imenu tudi besedo pas in z besedno igro še poudarja uporabo varnostnega pasu. Naši Otroci iz vrtca Kekec So se aktivno vključili v omenjeni projekt EUCHIRES. Preko igre, prebiranja knjig in 2 zgledom odraslih, so spoznavali: pravila varne vožnje v avtomobilu kot potniki. praviLa vožnje s kolesom in roLerji . Otroci se vsakodnevno vključujejo v promet, zato smo veliko aktivnosti namenili tudi vključevanju v promet kot pešci. Spoznanja smo pridobivali neposredno na cesti. Ob pomoči in nasvetih policista smo Spoznavali varno, včasih pa tudi nevarno udejslvovanje otrok. Svoje znanje in spretnosti smo dokazali v sklepnem delu projekta, na katerem jc bil prisoten tudi policist. k praznovanju sodita tudi vesela pesem in sproščeno rajanje. Pikina jahalna šola Ig. in ga. Pire s svojim konjem], s konjički naokrog - vožnja s kočijo Ig. Potoka r|, Pikin sreče Lov [številni sponzorji], Bar pri Piki [s palačinkami in dr ugi mi slasč icari i t e r brezalkoho Ino pij a č o so stregli učenci in učenke 9. razreda OŠ Šmarje - Sap], Pikin lepotilni salon Učenje v Pike Nogavičke], z živo glasbo na ples s Piko [gospodični Kovač - Polka punce ter gdč. An j a iz Plesnega mesta). Pikin cirkus (zabavne igre za otroke in njihove staršel, Vila Čira-Čara [izdelovanje sov! in Pika praznuje (izdelovanje igračk] so s petkovim popoldnevom zaokrožile praznovanje ob 30-letniči smarskega vrtca. V okviru praznovanja 30-let niče vrtca Pika potekajo v Knjižnici Grosuplje, v ZO Grosuplje ter na pošti v Šmarju - Sapu razstave Likovnih izdelkov šmarskih malčkov. Srečno, Pikal Pa ne pozabi, da te starši, vzgojiteljice in njihove pomočnice, vodstvo WZ Kekec Grosuplje, svetniki KS Šmarje - Sap. občinski svetniki, župan in še kdo v formalnih in neformalnih pogovorih pogosto omenjamo. Vemo, da bi za začetek rada neoporečno mivko v svojih peskovnikih in zdravju nenevarno streho, nato večje igrišče, pa jaslične oddelke... Vse to nekoč bo. Ti, Pika, pa Šmarčanke in Smarčane spodbujaj, da se bodo še naprej odločali za življenje - za otroke. Tako ne boš nikoli samevala. Še enkrat: Srečno. Pikal M elita Cale mladi upi GTOtupcIjiki odmevi April/ Številk j 4/ !M7 Mladinska sekcija Ribiške družine Grosuplje: Čistilna akcija Grosu-peljščice in ob njej v soboto, 37.3.2007, ob g. uri, smo se zbrali mladi ribiči in mentorji Ribiške družine Grosuplje, da bi s skupnimi močmi očistiti del našega potoka Grosupeljščica, Grosupeljsčica bi lahko bila biser našeobčine in ne kanal za razne odplake, ki jih spuščajo nekateri v njo. Zgradi tega jc zelo ogrožena naša avtohtona vrsta potočne postrvi (salmo trutta fariol. Namesto ogledala čistoče je naš potok Grosupeljščica ogledalo ne kult ure in neosveščenosti ljudi, ki živimo ob njej. Onesnaževanje vode. oskrbno pomembnih vodnih virov, kol so npr. po lok i, izviri, talna voda, vodni tokovi, postajajo temeLjni vzrok pomanjkanja pitne vode. Naša naloga jc, da ohranjamo čistočo v naših vodah.. Skrb za čisto in pitno vodo mora postati naša vsakdanja naloga na državni, občinski kakor tudi na osebni ravni! Če se tega ne bomo kmalu začeli zavedati, se bojim, da bo prepozno, Zalo m en lo rji in oslali ribiči RD Grosuplje osvesčamo mlade ribiče, kako pravilno ravnali 2 našimi vodami in kako ohraniti naše vode čiste. Akcijo smo izvedli v skladu z našim letnim načrtom v sezoni 2006/2007. Čiščenje smo začeli pri Kovinaslroju, pa ob vodi vse do Jerovc vasi. Oela jc bilo veliko, ker so umazanija in raznovrstni predmeti ležali tako ob brezi na h kakor tudi v sami vodi. Marsikaj smo našli v vodi in ob vodi, od pivskih steklenic, mobilnega telelona, akumulatorja, dežnikov itn. Veliko ljudi nas je pozdravilo pri lej akciji in niso skoparili s pohvalami. Po njihovem mnenju bi lahko bilo leh akcij veliko več. Ne samo s strani ribiške družine. ampak tudi vseh zainteresiranih občanov, ki poznajo problematiko na£i h voda. Ob naselju Dvori se nam jc pridružila ena občanka in pomagala pobirati smeli ob vodi. Ostalo pa nam je se veliko dela. saj imamo še veliko drugih voda v naši občini, ki bi jih bilo treba očistiti tako v samih strugah kot tudi v njihovi neposredni okolici. Iskreno se zahvaljujemo Javnemu komunalnemu podjetju Grosuplje za vreče in kontejner za smeti. April y Številka 4; i007 Grosupeljski odmevi mladi upi Lutke iz domače delavnice Enaindvajseti marec, prvi pomladni dan. Ali ste vedeli, da je poleg tega enaindvajseti marec tudi svetovi dan lutk? Letos poteka že šesti Svetovni dan lutkovnega gledališča in lutk. To sem ugotovila, ko sem dobila vabilo na lutkovno delavnico in hkrati predstavitev nove knjige Lutke iz domače delavnice, avtorice ge. Darje Zoreč; V počastitev svetovnega dneva lutk so številna gledališča po Sloveniji organizirala brezplačne oglede predstav Dvajsetega marca ob šestih popoldne pa je v Knjižnici Grosuplje potekala predstavitev knjige in lutkovna delavnica V knjižnico sem prišla malo pred začetkom. Avtorica ga. Darja Zoreč je vsa nestrpna in vidno zadovoljna čakala na začetek. Otroci in njihovi starši so prihajali. Otroci so se takoj posedli za mize. Besedilo In fotografije! mag. Branka Skufr M3I0 po šesti uri jc direktorica knjižnico ga. Roža Kek predstavila avtorico knjige. Večina otrok jo je že poznala, saj je zaposlena v vrtcu Kekec kol vzgojiteljica. "Danes ho ura pravljic nekaj posebnega, saj jo bo vodila naša gostja, avtorica knjige ga, Darja Zoret," je povedala ga. Roža Kek, Zahvalila se ji je za izdajo knjige in ji podarila čudovit pomladni šopek. Ga. Darja |e vidno zadovoljna povedala; "izid moje knjige je rezultat večletnega dela in izkušenj. V knjigi je prikazana izdelava preprostih Lulk, ki jih Lahko naredi vsak, v vrtcu, v šoli ali doma. Upam. da bo moja knjiga marsikomu navdih za izdelavo raznovrstnih Lutk." Potem pa so končno prišli na vrsto najmlajši, ki so že komaj čakali, da se jim ga. Darja posveti. Razložila jim je in pokazala, kako se naredi Lutko iz kuhalnice. Otroci so navdušeno začeli z delom, mamice pa so jih spodbujale in |im pomagale. Med delom sem malce zmotila sestrici Ano in Katarino, ki: sla zavzeto izdelovali vsaka svojo Lutko. Ana je povedala, da običajno obiskujeta ure pravljic in da sta tokrat prav zadovoljni, saj je današnja ura pravljic malce drugačna. Na koncu so se vsi otroci slikali s svojo lutko in avtorico knjige go. Darjo Zoreč. Tudi sama sem z njo spregovorila nekaj besed. Vprašala sem jo po občutkih po končani prvi delavnici in po načrtih za naprej. Povedala je: "Vesela in zadovoljna sem, da iti i je uspelo svoje izkušnje predstaviti v svoji knjigi, da so Lutke dovolj enostavne in hkrati zanimive za izdelavo, da je bil obisk na delavnici velik. Moji načrti za naprej? Morda izdaja še eno knjige Lutko iz domače delavnice 2. pa ustvarjalna knjiga z izdeLki. Idej imam vsekakor še velika." Pogledala sem tudi na njeno spletno stran in zasledila avtoričino predstavitev knjige: "S pomočjo le čudovite knjige boste z lahkoto vsiopili v čudoviti pravljični svet lutk in izdelali več kot štiriintrideset različnih Lutk, od najpreprostejših na prstni h Lutk do nekoliko bolj zahievnih ročnih lutk. Izdelava vseh lutk je predstavljena korak za korakom, pri čemer številne fotografije dopolnjujejo izčrpno besedilo. Uporabljeni so vsakdanji materiali in pripomočki, poslopki pa so tako preprosti, da Lutke iz te knjige lahko izdela vsakdo. Knjiga je še posebej primerna za vzgojiteljice in učiteljice v vrtcih in osnovnih šolah ter seveda za ustvarjanje doma." Upajmo, da se bomo kmalu spet srečali na kakšni podobni lutkovni delavnici, ali pa predstavitvi nove knjige. ZGORAJ: Otroci 50 se slikati s svojimi luikami in avtorico knjig«. SPODAJ: Direktorica knjižnic« ga. Roža Kek 5« je zahvalita avtorici knjige s šopkom. 1i vrtca Kekec 1 Jorico in Judlto BfliblCA 113. OljlSlCU Vnuki so dedkom in babicam v izredno so dodali 1 udi zrna koruze ter fižola. veselje. To smo občutili tudi mi. ob obisku Babico Vero smo vsi z navdušenjem poslušali in babice Vere - Sari ne ba bi. N a naše po vabi Lo opazova Li, saj n am je način ig re d emonslri rala. se je prijazno odzvala in nas v mesecu Celo ves material nam je pustila v vrtcu. Tako marcu, ko smo se v skupi ni Sovič pogovarjal i ga z veseljem vsak dan vključujemo v igro. 0 družini, obiskalo. Verjemite, kar veliko vztrajnosti in spretnosti Povedala nam je veliko zanimivih stvari in je potrebno pn ustvarjanju, vendar smo zelo doživetij iz svoje mladosti. Razložila nam je ponosni, ko nam uspe. tudi, kako so se v tistih časih igrali. Nameslo Seveda ni šlo brez pravljic. Ne ene, kar lego kock, ki jih imamo vsi tako radi, so veliko nam jih je povedala. Dolgo časa smo uporabljali preproste predmete - Lesene ji z zanimanjem sledili. Čisto na koncu nas je paličice, katere jo njen oče uporabljaL pri presenetila še s sladkimi dobrotami, izdelavi grabelj. Iz tega so nastajali stolpi. Veseli smo biLi vašega obiska. V vaši družbi je hiše, hlevi... Da je biLa igra še bolj zanimiva, bilo prijetno in poučno. Babi Vera, hvala vam! ¡B' Ul ! F r\ i 0 v h» ¿y m j TBIJu f*J» «jj mladi upi Gru m pelj i^i me vi April/ilevilVa 4/1007 Drugi paket sprememb v osnovni šoli V razpravi je drugI pakel sprememb v osnovni soli, ki naj bi začel veljati si.?. 2008. Razprave na najrazličnejših nivojih bodo prav gotovo vroče, saj tisti, ki so bili avtorji prenove devetletne osnovne šole. nikakor nc razumejo, da je nekatere zadeve nujno potrebno spremeniti. Prenova osnovne šole in uvedba devetletke je potekala od vrha navzdol. Spremembe, ki jih želimo sedaj uveljavili, pa gredo od spodaj navzgor, Pri lem aktivno sodelujejo učitelji, ravnatelji, starši in tudi vrhunski strokovnjaki, Šolski sistem je eden najpomembnejših podsistemov vsake družbe in mora slediti izzivom časa. Neizogibno se je potrebno soočiti s trenutnim stanjem, ugotoviti pomanjkljivosti in ustvariti še bolj kvalitetno šolo, ki bo v polni meri zadovoljevala potrebe otrok, staršev in lokalnih skupnosti. Samo šola, ki bo ukrojena po meri človeka in njegovih pričakovanjih, bo lahko v bodoče kakovostno ustrezala vse večjim zahteva časa. Verjamem pa. da ta izobraževalna in vzgojna ustanova tudi v bodoče nc more nadomeščati vzgoje družine ter ostalih primarnih sodalizacljskih faktorjev in njihovih vrednot. Vse predlagane spremembe, ki so v javni razpravi, sledijo naslednjim ciljem: večja avtonomija ravnateljem, učiteljem, skrb za dobro organizacijo celotnega vzgojno-izobraževalnega procesa, kvaliteta pouka, delna razbremenitev učencev, skrb za celostni razvoj otroka, boljše sodelovanje s starši, lokalno skupnostjo. In prav zato društvo Pobuda za šolo po meri človeka, predlagane spremembe podpira. Prav obdobje vrtca in osnovne šole da temelje slehernemu otroku za njegov celostni razvoj na intelektualnem, moralnem, čustvenem, delovnem... področju. Od trdnosti teh temeljev je odvisen nadaljnji razvoj vsakega posameznika, zato je še kako nujno sodelovanje šola - starši. PRV1 PAKET SPREMEMB JE BlLŽE IZPELJAN in se že izvaja. Spremembe na področju nivojskega pouka, na področju nacionalnega preverjanja znanja, nov Pravilnik o potrjevanju učbenikov, dve ocenjevalni obdobji, ukinitev ocenjevanja do deset, nova sestava Sveta zavoda in spremembe postopka o imenovanju ravnatelja, poskusno pa se uvaja fleksibilni predmetnik.Tudi takrat so bili nekateri zelo glasni in so nasprotovali tem spremembam. V praksi pa so bile dobro sprejete. DRUGI PAKET SPREMEMB, ki je v javni razpravi, pa prinaša - Dopolnjen je drugi člen Zakona o osnovni šoli, ki govori o CILJIH osnovne šole. Tu je veti k poudarek na celostnem razvoju otroka: učiti se, da bi vedeli, učiti se, da bi znali. Veliko pa je dodanega na področju učiti se, za dobre medsebojne odnose, za osebnostni razvoj otroka. -S 1.9.2007 s i bodo lahko vsi učenci in učenke od 1. do vključno 6. razreda v šoli brezplačno izposodili učbenike v okviru ŠOLSKEGA SKLADA. - Fleksibilni predmetnik t» prispeval k boljši organizaciji pouka, manjšemu številu ur na teden, - Izbirni predmeti. Učenec naj bi v bodoče izbral dve uri izbirnih predmetov, lahko pa tudi še tretjo uro, če to želijo starši. Učenci, ki obiskujejo glasbeno Šolo, bodo lahko oproščeni izbirnih predmetov v šoli, -Več interesnih dejavnosti za učence na šolah, ki so brezplačne. Šolske telovadnice naj bi bite do 17. ure na razpolago šolskim otrokom. Društvo je predlagalo višje plačilo učiteljem za vodenje interesne dejavnosti v šoli, saj nam je znano, da večina učiteljev športne vzgoje vodi dejavnosti v okviru različnih kluhov, ki jih bolje plačujejo. Skrb šole mora biti, da je vsak otrok vključen v&aj v eno interesno dejavnost v šoli ali zunaj šole. - Opisno ocenjevanje. V prvi triadi še ostaja opisno ocenjevanje, od 4. do ?. razreda pa je ocenjevanje številčno, učitelj pa po potrebi oceno obrazloži, Društvo Pobuda za šolo po meri človeka je predlagalo, da bi bito opisno ocenjevanje le v prvem razredu, v drugem že opisno^ in številčno, v tretjem pa samo številčno. Zal naš predlog ni bil sprejet. - Ukinile v splošnega učnega uspeha. V devetletni osnovni šoli je v primerjavi z osemletno mnogo več odličnih učencev. To mnogokrat omogočajo številčne ocene pri vzgojnih predmetih, pri izbirnih predmetih. Ukinitev splošnega učnega uspeha je dobrodošla po zgledu drugih evropskih držav. Učenci si naj prizadevajo, da imajo pri vseh predmetih najboljše ocene glede na njihove sposobnosti in prizadeva nje. - Ponavljanje razreda. lh"e'iei'. b^ lahko v soglasju s starši in tudi brez soglasja staršev ponavljal razred, kadar bodo izvedene vse oblike pomoči učencu. - Prešolanje učenca. Skrajni možni vzgojni ukrep bo tudi prešolanje učenca na drugo šolo brez soglasja staršev. To te v primeru, kadar je šota izpeljala vse možne predhodne postopke. - Dva tuja jezika v osnovni šoti. Učenci naj bi se prvi tuj jezik začeli učiti že v 1. razredu, saj strokovnjaki dokazujejo, da so za učenje tujega jezika I na nivoju komunikacije) najbolj ugodna leta od 5- do leta starosti. Drugi tuj jezik pa bi se učenci učili v zadnji triadi .Spremembe se predvidevajo tudi v Zakonu o organizaciji in financiranju (ZDFll, ki bo dal možnost ustanavljanju različnih šot. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka si od vsega začetka svojega delovanja prizadeva, da bi tudi v Sloveniji imeli; javne, zasebne, modelne, cerkvene... šole. V demokratični družbi mora biti dana možnost izbire. Zdrava konkurenca jo tudi na področju šolstva zelo zaželena. Za vse šole je potrebno zagotoviti enake pogoje financiranja. V ta namen je društvo napisalo IZJAVO za javnost in jo posredovalo 17 medijem. Objavila sla jo dva. V Sloveniji Smo še daleč od objektivnega poročanjavmedijih! Zelo pomembna novost pa je VZGOJNI NAČRT ŠOLE in PRAVILA ŠOLSKEGA REDA. Ukinil se bo obstoječi Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ki je v naših šolah naredil veliko škode. Mnogo preveč so bile poudarjene pravice učencev, v premajhni meri pa odgovornosti in dolžnosti. 5 pripravo vzgojnega načrta in pravil šolskega reda bo iz naših šol izginila »konfekcija« in delo po strogo predpisanih receptih. Ravnatelj, učitelji, učenci in starši bodo skupaj oblikovali Pravila šolskega reda in spremljali njihovo uresničevanje. Enako bodo skupaj pripravljali Vzgojni načrt In jasno opredelili, katerim ciljem in vrednotam bodo sledili. Tu se bodo izpostavljali novi. pristnejši odnosi med učenci, učitelj i in Starši. Ne smemo pozabiti, da so v prenovi tudi vsi učni načrti, ki naj se raz hrome nijo nepotrebnih vsebin. Po mnenju društva bi morali imeti prednost pri prenovi učni načrti zgodovine m učbeniki zgodovine. Tu so nujne spremembe, saj dogajanja po letu 1950 niso vključena v zgodovino, večji poudarek je potrebno dati tudi domovinski indržavljanskivzgoji. Na pragu tretjega tisočletja klasično šolsko vzgojno-izobraževalno delo ne ustreza več temu, kar prinaša prihodnost, saj je ta vse manj in manj predvidljiva. Pri mladih, še posebej pri tistih, ki vstopajo v šolo. je zelo pomembno oblikovati tiste lastnosti, ki podpirajo vseživLjenjsko učenje; to pa so: kritičnost, samostojnost, iznajdljivost, izvirnost, kreativnost in poštenost. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka pa je prepričano, da morajo v ponovno strokovno presojo še naslednja področja: - Pra vilnik o preverja nju i n o cenje va nj u z na nja je potreben velikih popravkov. Prizadevamo si. da se ponovno ocenjuje vedenje, saj je za obdobje odraščanja vedenje zelo pomembno. - Pravilnik o pedagoški dokumentaciji; še v večji meri je potrebno razbremeniti učitelje z administracijo. - Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti ravnatelja potrebuje spremembe. - Prva triada v ponovno strokovno presojo; društvojeoblikovaloposebnoskupinoučiteljic, ravnateljev in staršev, ki bedo pripraviti predloge s preme m b- Predmetnik v osnovni šoli mora iti v celoti v pregled. Preveč smo zanemarili področje tehnične vzgoje. V Sloveniji je v velikem razmahu strokovno in poklicno šolstvo, ki ga zelo podpira tudi EU. Pri nas gre preveč otrok v gimnazije, tudi listi, ki programa ne zmorejo. Zato je potrebno vrniti tehnično vzgojo v osnovno šolo. April t itevilVd 4f it»? Grui i/peljiki odmevi mladi upi E-učenje pri pouku tujih jezikov Šolski vsakdan potrjuje. da smo pošteno zakorakali v s vel informacijske družbe. Vse □snovne šole v Sloveniji so opremljene Z najmanj eno računalniško učilnico, na šolah je najti številne digitalne foloaparate, kamere, ponekod interaktivne table. Skorajda ni vzgojno-izobraževalne ustanove brez splelne strani, mnogo jih ima lastne strežnike, na kalerih v zadnjem času poslavljajo splelne učilnicc- IJ stvar jeni so pogoji ne le za uvajanje računalniške pismenosti, pač pa tudi za razvijanje medijskih kompetenc pri pouku računalniških predmetov kot tudi pri splošno-izobraževalnih in vzgojnih predmetih. Pridobivanje znanja s pomočjo informncijsko-komunikacijskih tehnologij IIKT) se imenuje e-izobraže vanje. Za izvajanje tovrstnega izobraževanja obstaja več orodij in načinu v. Eno od njih je spletna učilnica. Tovrstna učilnica fizično ne obstaja, pač pa obstaja povsod, kjer je omogočen dostop do svetovnega spleta, to je interne ta. Spletne učilnice za pouk nemščine kot izbirnega predmeta uporabljajo tudi učenci podružnične šole Šmarje - Sap. Izgradnje treh učilnic, za vsak razred v tretjenn triletju. sem se lotila jeseni leta 2006. Danes se v njih nahajajo različna gradiva, organizirana po temah. To so interaktivne vaje. učni listi, testi, seznami uporabnih povozav, tematske zbirke, povezane z običaji in prazniki (božič in novo leto, materinski dan, velika noč ipd.l. Pridobivanje znanja z reševanjem interaktivnih vaj je za mnoge učence privlačno, saj jim računalnik po potrebi nudi pomoč npr. izpiše se pri/g pravilna Črka rešitve, računalnik takoj izračuna procent pravilnih rešitev in javi napačne vnose. Brez radiranja, kot je potrebno pri večkratnem reševanju nalog v delovnih zvezkih, Se učenec vrne k posamezni nalogi. Pri določenih vajah učenci poslušajo zvočni posnetek in nato vnesejo rešitev. Zanemarjena ni niti komunikacija. Učenci preko klepeta zbirajo podatke ter tako urijo slovnične strukture in utrjujejo poznavanje in rabo besedišča, V spletni učilnici rešujejo celo teste, pišejo splelne dnevnike, sestavljajo krajše filme, aktivno sodelujejo pri nastanku slovensko-nemskih tematskih slovarjev, ki so na voljo tudi registriranim uporabnikom in gostom. Vse aktivnosti lahko učenci izvajajo ne le v šoli, temveč tudi doma. v knjižnici in nae-ločkah. v času pouka ali počitnic. Učenci devetega razreda, ki se učijo nemščino, sodelujejo v mednarodnem projektu Mediterrania. v okviru katerega partnerskim državam predstavijo svofo domovino, kra(, šolo. običajen delovni dan, Projekt je zasnovan na mitu o Odiseju, ki je iskal svojo rodno deželo. Učenci pa iščejo kraje, iz katerih prihajajo tuji vrstniki. Izdelki iz lanskoletnega projekta so objavljeni v spletni učilnici in nudijo izvrstno izhodišče za letošnjo izvedbo. V aprilu in maju bodo šmarski devetošolci spoznali tri razrede učencev iz različnih evropskih držav. Komunikacija bo potekala v nemščini, vsa pisma pa bomo letos sproti objavljali v spletni učilnici, lolokopiranje ne bo več potrebno. Poučevanje z uporabo IKT zahteva velik vložek časa, a je ves trud poplačan, ko opaziš navdušenje učencev, ko radovednost razpre krila. Potrditev. da delamo dobro, je bilo ludi vabilo na konferenco KONFeT-G7, ki je potekala 2. aprila v hotelu Mons v Ljubljani. Udeležencem sem predstavila vsebino spletnih učilnic ter izkušnje pri poučevanju in učenju vvirtualnem okolju. Nobena tehnologija ne bo ogrozila učilelja in njegovega poslanstva. Računalnik je le orodje, ki naj ga pedagog uporablja, kot je do sedaj uporabljal tablo in kredo, kasetofon in video. Šola namreč stoji in pade z učiteljem! Če vam radovednost ne da mirti, pokukajte v nasvirlualnisvet. Nahajamo se na slovenskem izobraževalnem portalu http://info.edus.si/ predmeti/ v kategoriji Osnovna šola. Ključ za vpis je 'smarje'. Janji Zupančič ptof. angleškega in nemgkega jezika na podružnični iolt Šmarje - Sap 0 nabiranju znanja v spletni učilnici so povedali sledeče: - »Všeč mr je. da ne pišemo le na tiste, ampak medsebojno komuniciramo. V redu je tudi. da imamo prost dostop do interne t o.« - »Naloge na internetu rešujemo sami. Všec mijc, da vse ure niso enake-« - »Nemščino se učimo na bolj zanimiv način. Ko smo na interoelu. ura pouka hitreje mine.« - y>Učilnica jc zelo zanimiva. Pa zelo dobro jc, ker v njej veliko pišemo - »Všeč mijc, d j na zanimiv in zabaven način spoznavamo nemški jezik. Učilnica je zelo zanimiva rn ponuja veliko aktivnosti. Pouk mine hitreje, pa še lažje je komunicirati preko spleta.« - Na področju izobraževanja učiteljev so potrebne spremembe. Izobraževanje mora preiti v vseživljenjsko učenje, učencem ne smejo v toliki meri odpadati ure pouka na račun izobraževanja učiteljev, - Spremembe na področju pripravništva in strokovnega izpita. - Potrebno je uvesti svetovanje in nadzor- kontrolo učiteljevega dela in šole. Dobri učitelji, ki jih ni malo, si zaslužijo javno pohvalo. Reorganizacija Zavoda RS za šolstvo in šport v svetovalno-nadzorno služho. Zdajšnjo Inšpekcijsko službo združiti z Zavodom SR za šolstvo in šport - racionalizacija. - Prav bi bilo, da razmislimo, če resnično potrebujemo Šolo za ravnatelje - takšno kot je. Ravnatelji imajo veliko možnosti za dodatno izobraževanje ludi drugje. Sedaj se šola za ravnatelje v veliki meri ukvarja s seminarji za učitelje in ravnatelje. To morajo v večji meri prevzeti fakultete, inštituti in Zavud RS za šolstvo. Tu bi bil velik linančni prihranek, ki bi ga namenili učencem in učenkam. - Razmisliti bi veljalo, kako razbremeniti ravnatelje, da bodo v večji meri pedagoški vodje in skrbeli za kvaliteto vzgojno-izobraževalnega procesa, - Čas jeza ustanovitev Prosvetne zbornice. - Društvo si od vsega začetka prizadeva, da I j učenci devetletne osnovne šole, katerih starši so zelo zaposleni -(evropski delovni časi, ali starši, ki ne znajo pomagati svojim otrokom pri učenju, imeli možnost v šoli po pouku - pod kontrolo učitelja - delati domače naloge, se pripravljati za naslednji dan tn delati projektne naloge. Na šolah imamo bogate knjižnice, računalnike-. Otroci bi morali mnogo več dela opraviti v šoli. Današnja osnovna šola preveč bremena nalaga staršem. Društvo Pobuda za šolo po meri človeka si prizadeva, da se v devetletni osnovni šoli izpeljejo vse tiste spremembe, ki bodo zagotovile, da bo šola še v večji meri postala resnično vzgoino-izobraževalna institucija, kjer bodo življenje in delo načrtovali učitelji, učenci in Starši skupaj z vodstvom šole in lokalno skupnostjo. Šola je dolina starše in učence seznanjati s Spremembami na področju poklicnega šolstva, tu je zelo veliko novosti. Preveč naših otrok se usmerja v gimnazije in mnogi imajo tam velike težave. Prav je, da te otroke usmerimo v poklicne šole, saj na področju našega gospodarstva primanjkuje tega kadra. Tudi na področju poklicnega šolstva bodo imeli otroci možnost dodatnega izobraževanja po različnih modulih, če bodo to želeli. Na lem področju bo v bodoče veliko sred sle v za štipendije. Glavna skrb staršev in osnovnih šol mora biti v lem. da učence navdušimo za delo, učenje in veselje do življenja. Angelca Likovič, podpredsednica dnutva Pobuda za Solo po meri človeka med ljudmi CTOsupeljsVt odmevi Api i IV itovilk □ i i 1007 Z novimi znanji do boljše turistične ponudbe Mestna občina Ljubljana ter občine Grosuplje. Ig. Škofljica in IvanČna Gorica aktivno sodelujejo pri izvajanju skupnega razvojnega programa podeželja »Sožilje med mestom in podeželjem*. Glede na oblikovana izhodišča skupnega razvojnega programa je ena izmed prioritet tudi ohranjanje tradicionalnih dejavnosti na kmetijah, spodbujanje turizma in kvalitetnejše turistične ponudbe na podeželju. Koordinator tega programa je CI ZA, Zavod za razvoj podeželja, ki skrbi za uresničevanje zastavljenih ciljev. Tako smo v ponedeljek, 5. marca, ob 1&. uri. v galeriji turističnega kompleksa Šoštanj pri Grosupljem organizirali delavnico z naslovom: Osnove strežbe, kjer smo se seznanili s pravilnim pristopom do gosta, s pripravo pogrinj kov, 5 pravilnim &erviranienn hrane gostu in seveda, kako na eleganten način odpremo in natočimo pijačo ter jo v pravem kozarcu tudi ponudimo. V nadaljevanju so sledile delavnice: » 13, 3, 07 Dekoriranje jedi - tu smo izdelovali dekoracije iz sadja in zelenjave ter na zelo zanimiv in izviren način pripravili kanapeje. obložene kruhke ter narezke. > 19. 3. 07 Pri mešanju alkoholnih in brezalkoholnih pijač smo se seznanili z osnovami &a rman siva in spoznali skrivnosti kombiniranja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, izbiro pravih kozarcev terdekoriranja. * 26 3 Vzdrževanje tekstilij - tu smo se naučili prepoznavali različne vrste tekstilij. branja oznak ter pravilnega vzdrževanja. Delavnice iz gostinstva so vodili profesorji Višje šole za gostinstvo in turizem Bled, ki so poskrbeli tudi za učno gradivo in na koncu, tistim, ki se se udeležili vseh delavnic, podelili potrdilo o opravljenem tečaju iz osnov strežbe. Delavnico za vzdrževanje tekstilij pa je vodila magistra tehniškega varstva okolja iz 5SPŠ Celje. V«na Ča t ei-firma ti, Cfia Zavod i* razvoj p c deželja Modrost stare mame v deželi jagod »Kdaj sle se nazadnje prepustili pustolovskim podvigom? Predvidevam, da je že dolgo tega, zato pot pod noge. Ponuja se vam edinstvena priložnost, da podoživi te čas pravljic in otroštva z odkrivanjem modrosti Stare mame v deželi jagod.« Tako se je glasilo vabilo, namenjeno lokalnim koordinatorjem vseli petih občin, združenih v projektu Sožitje med mestom in podeželjem. Željni pustolovščin, sprostitve ter spoznavanja dobre prakse, smo se dobili 1. marca, ob 3.30 pred zadružnim domom v Zadvoru ter nadaljevali pol z avtobusom proli dolini Besnice do Janč- najvišjega vrha v Mestni občini Ljubljana. V predstavitvi vzhodnega dela Ljubljanskega podeželja smo se seznanili z geografskimi značilnostmi, kulturno dediščino ter nekaterimi značiLnimi Legendami. Snov je bila spretno vpeta v pravljico o zmaju, ki je pojedel vse jagode velikanke. Med sprehodom skozi gozd smo iskati zmajeve stopinje, reševali naloge vaških posebneže v, sestavljali sestavljanke in reševali križanko. Da pa smo zmogli vse te preizkušnje, smo med iskanjem zmajevih stopinj našli tudi zaklade, s katerimi smo si nabrali novih moči oziroma energije za nadaljnje iskanje. Sp rehod do vrha s mo zak L j uč i li v pod ru ž n ič ni šoli Janče in preizkusili svoje ročne spretnosti v izdelovanju papirnatih rož. Res da je ta turistični paket oblikovan in namenjen za prvo triado devetletne osnovne šole, pa smo se tudi mi z lahkoto vživeli v pravljično-poučni izlet in ugotovili, da je še kako primeren za družinske izlete. Vsa pohvala in zahvala organizatorki in tudi avtorici tega izleta Marjani Marn, V« ni CatBT-fHrmiTi, Ct» Zavod h laivoj podeželja April i itcvilka 412007 Crosupcl|ik i odruevi med ljudmi 53 O dveh grosupeljskih salamijadah: Salamijada na Grajskem vrtu Bostanj, 2j. marca in salamijada Pr' Martinet v iufah.jo. marca. Dve prireditvi 1 enakimi motivi, pa vendarle obe različni. Na obeh so ocenjevali salame, obe sta bili na petek, pri obeh salamijadah sta različni komisiji ocenjevali po enakih kriterijih - zunanji izgled (prerez, barva, vsebina), vonj, največ točk pa pri točkovanju doda okus. Na obeh je bil ob razglasitvi prisoten tudi grosupeljski župan Janez Lesjak, obiskovalci pa so vse salame lahko tudi brezplačno poizkusili. Na salamijadi pod Boitanjem so izdelovalci prinesli v ocenitev 37 salam. Konti sijaje prisodila mesto Marku Vergu, 2. mesto Janezu Šporarjuin 1. mesto Ivanu Dolčiču (fotografija v sredin ¡J. Za trud in sodelovanje pa je bil s strojem za vakumiranje poplačan z žrebom Janez Ande. Podeljene glinene In poslikane krožnike je izdelal Boitjan Dobovšek. Na salamijadi Pr' Martinet v tučah je stroga komisija ocenjevala kar 46 salam. Največ točk je prisodila salami, ki jo je prinesel Ivan Car bas, takoj za njim se je uvrstil Uroš Cuštanj, tretje mesto je zasedel Igor Barto t. na (nehvaležnem, a vseeno odličnem) četrtem mestu pa sta pristala z enakim itevj'/csm točk Marjan Steklačič in Janez Semoiič ¡fotografija spodajI. Prvim petim zmagovalcem so podelili stilno oblikovanega grosupeljskega konjička, ki ga je avtorsko zasnoval Andrej Brezec. J bi« Miklii Pod Bosta nje m je v ocenjevalni komisiji sodeloval Grosupeljčan etnolog dr. Boris Kuhar, ki je nato vsem prisotnim povedal nekaj o delu komisije pa tudi o zgodovini salam. Ker jc bila letošnja zima preveč topla, so izdelovalci tudi nekoliko bolj solili salame, eni pa so dodajali tudi nekoliko več popra . Dr. Kuharje povedal, da nekateri pripisujejo besedo salama latinski besedi salis, kar pomeni sol. Večina pa jih trdi, da je beseda nastala po starogrškem mestu Salamis. Salame so izdelovali že stari Rimljani, ki so bile kljub temu, da so jih dajali v tanka čreva, zaradi jeter in pinjolc se najbolj podobne po okusu tlačenki, le da v njih ni bilo mesa, ki izluži več žolče- Bile so nekoliko bolj sladke in precej podobne klobasicam. kijih ponekod na Primorskem še delajo. Prt nas so salame začeli izdelovati šele v začetku prejšnjega stoletja. V vsaki slovenski pokrajini pa so se nato izoblikovale lastne posebnosii. saj poleg soli, česna in popra ponekod dodajajo majaron, drugje rožmarin, tretji meto in na Gorenjskem celo žajbelj. Salame v Sloveniji ocenjujejo že 42 Let. Z ocenjevanjem so začeli v Sevnici, zdaj pa so se ta ocenjevanja razširila pravzaprav po vsej Sloveniji. Na teh salamijadah prihaja tudi do kreativne izvirnosti, ko mesarji izdelajo posebno dolge aLi debele, skratka velike salame, pa tudi razstavljajo jih v posebnih aranžmajih, kot na primer pod Boštanjem, ko so jih »spletli« v poseben lestenec. Priložnosii pa ponujajo tudi raznovrstne kulinarične in širše kulturne in turistične predstavitve. V Lučah je bil v ocenjevalni komisiji poleg starih mačkov kutinarike in izdelovanja salam tudi znani novinar in nekdanji GrosupcljČanUroŠSLak.Prcdrazglasitvijoje predsednik Društva slovenskih salamarjcv Stane Krnc iz Sevnice povedal, da imajo prt njih tekmovanje vedno 10. marca na dan mučenikov. Na začetku so več kol 20 Let sami orali ledino na tem področju, v zadnjih 20.-ih Letih pa se jc pojavilo se in še organizatorjev razen na Primorskem, kjer salam ne dimijo. Lani je 11 društev ustanovilo Zvezo društev salam a rje v Slovenije. Cilj zveze je. da pridejo do čim boLjsih kriterijev na tekmovanjih in je zato tudi finalno državno tekmovanje bo tj uravnoteženo. Ker je večina tako izdelovalcev kot ocenjevalcev predvsem ljubiteljev, sd skupni dogovori in sodelovanje pri ocenjevalnih komisijah nujno potrebni. Organizator salamijadc bar Pr' Martinet je kandidat za vključitev v Zvezo, česar so pri Zvezi zelo veseli in kar pomeni, da se bodo potruditi zmagujoče mu omogočiti sodelovanje na državni ravni. Letos je to tekmovanje 5. maja v Braslovčah. 54 O dvigu TOČITIOStl Grosupeljski odmevi Ap-H/ ircvilV.i 4 / 3^7 Javna razprava o dvigu rodnosti Kol je bilo zapisano v zadnji številki našega časopisa, so v zadnjih lednih številne civilne družbene organizacije naslovile na javnost ponovno pobudo pd javni razpravi o dvigu rodnosti v Republiki Sloveniji, V zadn^h mesecih se je I a razprava malce umaknila z oči javnosti, kljub temu pa je problem ostal. V torkovi prilogi dnevnika Delo 110. k. 2007, FT] so prikazani nalančni podaiki o pereči problematiki. Na io le moje bilo pripravljenih že veliko dokumentov (resolucij, strategij in podobno], najbolj vsebinsko dodelano gradivo pa je iz lanskega leta, ki ga je pripravilo ministrstvo za delo in jc bilo objavljeno ter jc za mnoge civilne družbene skupine omenjeno gradivo primerno za izhodišče za nov krog javne razprave. V nadaljevanju zato povzemam najpomembnejše vsebinske sklope, ki bi lahkD v primeru dopolnitve, podpore in sprejetja ustreznih organov pomenili i ud i dejanski premik v reševanju tega problema. Drugi del omenjenega gradiva je namenjen ukrepom za dvig rodnosti. i, TEMELJI za dvig rodnosti v RS 1.1. Namen Norme in vrednote so vtkane v institucionalno strukturo dane družbe in se izražajo prek nje. Iz tega sledi, da nosijo dejansko podlago za spremembe v normah in vrednotah samo spremembe v teh strukturah. Ukrepi, ki bi Želeli spremenili rodnostne norme in vrednote, morajo bili zato usmerjeni v obstoječe družbene institucije. Potrebno je vzpostavili mehanizme za povezovanje in koordinirano delovanje med seboj ločenih sfer življenja: med »moderno« ter^postmodemo* družino in drugimi podsistemi družbe. Med njimi v našem primeru predvsem usklajevanje starševske in poklicne vloge. 5 to usklajenostjo pa so nenazadnje pozitivno povezane motivacije, norme in vrednote za večje število otrok. Osnovno vodilo pn odločanju za vpeljavo ukrepov za zvišanje rodnosti v RS je predpostavka, da današnja organizacija sistema prcbivalstvenega obnavljanja ni zgolj privatna zadeva dvojice, oz. njune družine, ampak je tudi javna zadeva. To pomeni, da je potrebno odpraviti miselnost, po kateri je družina v teh zadevah sposobna povsem sama poskrbeti zase. Družina je prva institucija, ki se ukvarja s kompleksnostjo in tveganji obnavljanja celotnega prebivalstva. Vendar lega bremena ni sposobna v celoti nositi sama, se posebej v določen i h življenjskih obdobjih ne. Na podlagi predstavljene statistike, raziskav ter strokovnega pogleda na problematiko se se oblikovale (erneijne smernice, na podlagi katerih se je oblikovalo 5 temeljnih ciljev ter konkretni ukrepi za zvišanje rodnosti. Ukrepi družinske politike, ki sledijo v nadaljevanja tega dokumenta, dvojno vplivajo na rodnost. Kralkoročno pomagajo listi m slaršem, ki želijo še enega otroka, a ocenjujejo, da si ga ne morejo pnvoščili. Dolgoročno pa spreminjajo rodnostne norme in vrednote, s tem ko pri ljudeh ustvarjajo občutek varnosti in zavest, da so otroci zaklad in vrednota celolne družbe in niso samo individualno zaželeni. 1.2. Temelj 1 i Življenje je vrednota Sprejema se temeljno stališče, daje življenje od trenutka spočetja do naravne smrli vrednota. Pri tem je potrebno poudariti, da je vrednota vsako življenje, tudi tisio, za katero so zdi, da ne odgovarja standardom, kriterijem in normam, postavljenim s strani modeme družbe. Vsako življenje, ludi na videz nepopolno, ima smisel n ga je potrebno zaščititi. Potrebno je zaščitili tudi življenja najšibkejših, še posebej tistih, ki se sami ne morejo braniti, 1.3. Temelj 2; Družina je naše upanje Zagovarja se stališče, da so trdne in trajne družine tiste, ki predstavljajo upanje za preživetje naroda. Družina je temelj družbene skupnosti, njene trdnosti in trdoživosti. Brez trdnih družin ni trdnosti družbe in ni dolgotrajnega razvoja. Raziskave kažejo, da se pari, ki živijo v trdnih in trajnih partnerskih skupnostih, lažje odločajo za večje število otrok, statistika pa jasno prikazuje, da se večinoma zakonski pari odločajo ne samo za rojstvo drugega, ampak tudi tretjega, četrtega in vsakega nadaljnjega otroka. Prav laki pari omogočajo zvišanje rodnosti na nivo enostavnega obnavljanja prebivalstva. Na tem mestu se poudarja ludi dejstvo, da vrednoto za celotno družbo predstavljajo tudi osebe in pari, ki si želijo, vendar ne morejo imeti otrok. S svojo pozitivno naravnanostjo do življenja zmorejo na svoj način bogatiti skupnost. Med drugim tudi s pomočjo tistim, ki življenje lahko dajo, zanj pa ne zmorejo zadostno poskrbeti. 1A, Temelj 3; Otroci so na» prihodnost Ptolrebno je zavedanje, da so otroci naša prihodnost. Prav tako sc moramo zavedati pomembnosti reprodukcije prebivalstva Slovenije po naravni poti, za ohranitev naroda kot takega. Zato je potrebno, da sc na vseh nivojih družba zaveda lega skupnega bogastva ter sprejme vse odgovorno spoštovanje. Otroci so vrednota celolne družbe, zato smo vsi, z vsakim svojim dejanjem, odgovorni za vzgojo, izobraževanje in oblikovanje prihodnjih generacij, i. Temeljni cilji za dvig to dn os ti v Republiki Sloveniji V nadaljevanju so predstavljeni temeljni cilji za dvig rodnosti v RS, ki bi jih ob sprejetju s številnimi ukrepi zasledovala država v naslednjih letih. 2-1, Izboljšanje r«mer za mlade družine in družine z več otroki Z več ukrepi na področju družinske politike je na prvem mestu potrebno izboljšali položaj mladih družin in družin t več otroki. Za gotovo prihodnost celolne skupnosti je potrebno povečati število rojstev in pogumno sprejeti posledice lega tudi na ravni širše skupnosti in celotne države. Žcdolgojeznano,daslabckonomsko-socialni položaj ni konstantno stanje nekaterih družin, ampak periodični položaj skoraj vsake družine v določenem življenjskem oz. družinskem obdobju, še posebno po rojstvu drugega ali tretjega otroka [ali več! ter v obdobju starosti. Če torej velja, da je blaginja velike večine posameznikov povezana s spremembami v njegovih domačih razmerah, potem lo dokazuje, da [postjmoderne družine niso samozadostne. Družinam je potrebna podpora drugih družbenih institucij pri pokrivanja stroškov reprodukcije. Ta potreba je še zlasti iirazila pri mladih družinah, pri katerih je obseg osnovnih investicij še posebno širok. Starši so večinoma na mnogokrat negotovem začetku novega obdobja: služba, stanovanje, načrtovanje lastne družine. Otroci so tudi investicija in to dolgoročna. Ko se starši odločajo zanje, ocenjujejo svojo Irenutno situacijo in potencialne možnosti za pokrivanje stroškov, ki jih prinašajo otroci v prihodnosti. Če pri tem lahko računajo le nase, na svoje omejene vire, se gotovo ne bodo odločili za večje število otrok. Ukrepi za dosego tega cilja so zato najbolj potrebni in najpomembnejši- 2-2, Vzp ostavite v sist ema zatažjeusklajeva nje družinskega in poklicnega življenja Demografskim spremembam botruje tudi spremenjen način življenja ljudi. Nujnost današnjega časa je, da mora posameznik svojo pozornost in Čas nujno porazdeliti tudi med druge družbene skupine in se ne more več večinsko posvečali le družini. Posamezniki niso več lojalni le svojemu ozkemu socialnemu krogu v družini, ampak tudi drugim družbenim skupinam, katerih člani so. In majhna norma družine je tako izraz uskladitve pravil obnašanja posameznika med konlliktnimi zahtevami njegovega okolja in kol taka ustreza potrebam različnih družbenih skupin. Pri tem pa jc seveda najzahtevnejšo prav posvečanje časa in pozornosti sami zaposlitvi, delavnemu mestu, ki mnogokrat zahteva od posameznika še kaj več, kot le osem urni delavnik. Pri usklajevanju med temi različnimi družbenimi skupinami seveda nujno trpi družinsko življenje. Izpolnjevanje norme majhne družine dovoljuje posameznikom udeležbo v aktivnostih različnih družbenih skupin in prek tega omogoča zadovoljitev njihovih različnih potreb. Na neugodne demografske trende, ki so posledica tudi tega dogajanja, pa ne smemo gledati kot na bolezen družbe, ampak April / i Levillia 4 i J0C7 C roiupeljslti odmevi o dvigu rodnosti predvsem kol na posledico neustrezne prilagoditve družbe na nov način življenja ljudi. Zato so predlagani ukrepi za poslopno vzpostavitev sistema, ki bi lajšala usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. 2.3, Povečanje preventive in zdravja otrok, mladine in staršev Analiza položaja olrok in mladine v Sloveniji je pokazala, da mlado populacijo pesli »nova Zbolevnosi«, ki vključuje nezdravo uporabo prostega časa, motnje prehranjevanja in nezadostno telesno akti vnosi, zlorabo drog in druge zasvojenosti, tvegano spolno vedenje, motnje duševnega zdravja in dobrega počulja. Znano je ludi, da vzorci obnašanja in navade iz zgodnjega življenjskega obdobja navadno oslajajo nespremenjeni ludi skozi odraslo dobo in posredno vplivajo ludi na težave pri obli kovanju trdnih partnerskih zvez, pri rojstvu olrok ali so Celo vzrok za pojav neplodnosti. Potrebno je spodbujati zdrav način življenja tako med starejšimi in odraslimi, še posebej pa je Ireba Otroke in mladino vztrajno opozarjati na škodljive vplive nekaterih vedenjskih vzorcev in razvad ler na velik pomen spoštovanja lastnega zdravja in življenja. Zdravje in aktivnost mladega rodu je eden izmed temeljev obstoja našega naroda. 2.4. Vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, otroci S strani vseh javnih ustanov je potrebna jasna in dejavna podpora osnovnim vrednotam: veselje do življenja in varovanje življenja, veličina družine kot osnovne celice družbe ter neprecenljivo bogastvo, ki ga za posameznika in celotno družbo predstavljajo olnoci. Pri podpori teh vrednot so seveda bistvenega pomena ludi sporočila medijev m stališča političnih strank. odnos učiteljev vzgojiteljev te r d rugi h si rokovnj akov do življ enj a i n druž ine; stališča listih, ki oblikujejo stanovanjsko ter bivanjsko okolje in podobno, torej vseh listih, ki oblikujejo slandarde in norme obnašanja. 3. Ukrepi za dvig rodnosti v RS 3,1, Ukrepi w izboljšanje razmer za mlade družine in družine i več otroki 3.1.1. Uvedba premij za zgodnejše odločanje zo otroka Pristojni organ bo določil ugodnosti za čim zgodnejše odločanje za rojstvo otroka: al dodatek k nadomestilu za starševski dopust za mamice, mlajše od 24 let, in dodatek za mamice, mlajše od 26 let. bi dodatek k nadomestilu za starševski dopust za starše, ki imajo naslednjega otroka prej kol v dveh lelih in pol po rojstvu prejšnjega. Dodatka se lahko ob izpolnjevanju pogojev seštevala. 3.1.2. Zmanjšati pločito za vrtec Pristojni organ bo spremenil pravilnik o plačili it staršev za programe v vrtcih. Vsi tretji ol roc i v d ruži n i se u vrst ijo v naj n ižj i dohodkovni razred, vsi Čelrti in nadaljnji otroci se oprostijo plačila za vrtec. 3. J.3 Zagotovil) ustrezen vzgojno-varstveni dodatek za otroke, ki niso vključeni v vrtec Pristojni organ bo za otroke, ki niso vključeni v sistem organiziranega varstva predšolskih otrok, zagotovil primeren vzgojno-varstveni dodalek v višini, ki bo primerljiva vsaj z najnižjo subvencijo za otroke, ki so vključeni v organizirano predšolsko varstvo. Pri tem bo zagotovil ureditev, ki ne bo vzpodbujala dela na Črno na področju otroškega varstva. 3.14. Postopno znižanje cen programov Pristojni Drgan bo preveril dejansko povprečno dnevno zasedenost mest v različnih starostnih skupinah v vrtcih in ugotovil, ali je na tej podlagi potrebno prilagodili normative, ki bodo še vedno ustrezali predpisanim standardom, ter s tem posledično znižati ceno programa na posameznega otroka. Nekateri podatki namreč kažejo, da je vsaj v določenih občinah povprečna dnevna zasedenost skupin v prvi starostni skupini le 60 %, kar pomeni, da bi ob nespremenjeni kadrovski zasedbi v te skupine brez škode za kakovost programa lahko vključili več otrok in s tem znižali ceno na enega otroka. 3.1.5 Vzpodbujanje delodajalcev za odpiranje internih vrtcev Pristojni organi RS bodo zagotovili pogoje, s kalerimi bodo vzpodbudili delodajalce (predvsem večjih organizacij in podjetij I za odpiranje internih vrtcev. 3.1.6 Znižati stroške učbenikov in šolskih potrebščin Pristojni organ bo v vse šole uvedel brezplačni učbeniški sklad za izposojo obveznih učbenikov. Znižanje slroškov se lahko izvede kol dejansko plačilo računa ali dela računa za nabavo delovnih zvezkov in predpisanih šolskih potrebščin ali s pavšalnim zneskom, ki se glede na povprečno ceno predpisanih učbenikov in šolskih potrebščin določi za vsak razred OŠ posebej- 3.1.7 Uvesli enotno subvencioniranje šolske prehrane Pristojni organ bo usedel enotno subvencioniranje prehrane v osnovnih in srednjih šolah ne glede na finančni položaj staršev. Prehrana bo sistemsko organizirana v srednjih šolah in dijaških domovih, saj dijaki še kako potrebujejo redno in kakovostno prehrano. 3.1.8 Zagotoviti subvencioniranje šote v naravi Zagotovljeno bo subvencioniranje šole v naravi s strani Ministrstva za šolstvo in šport v višini polovične cene na posameznega otroka. Ministrstvo za šolstvo in šport določi tudi, katere šole v naravi so obvezna sestavina kurikuluma in katere ne. 3.1.i Zmanjšati stroške prevoza v šoto Pristojni organ poskrbi za to. da se uvede enotno nizek prispevek staršev za prevoz učencev in dijakov v šolo, preostali del cene vozovnice pa plača država. Tako se zagotovi, da oddaljenost od kraja Šolanja ne vpliva na dostopnost šolanja, še posebej ob dejstvu, da v Sloveniji v povprečju kupna moč pada Z oddaljenostjo od mestnih središč, kjer so šole. 3.1.10. Izenačitev regionalnih pogojev za stroške šolanja otrok Pristojni organi vlade RS zagotovijo sistem, s katerim se bodo izenačili regionalni stroški šolanja otrok [prevoz, malica...], V sedanjem Sistemu so namreč otroci (predvsem dijaki), ki so oddaljeni od večjih mest, kjer obiskujejo šolo, zelo deprivilegirani in nimajo enakih možnosti za šolanje kot tisti, ki živijo v mestih. 3.1.11. Zagotovitev trga zemljišč in stanovanj Pristojni organ poskrbi za zagotovitev trga zemljišč in stanovanj [ludi ne prof itn i h]. Tako se omogoči, da cena stanovanj začne bistveno padati. 3.1.12. Progresivna odvisnost državne premije od števila otrok Pristojni organ poskrbi, da postane državna premija Nacionalne stanovanjsko varčevalne sheme (NSVSJ progresivno odvisna od števila otrok, ki jih varčevalec vzdržuje. Podobno bo morala bili od Šle vila otrok odvisna ludi subvencionirana obrestna mera posojila na podlagi N5VS. 3,1,12- Uvedba prvega družinskega stanovanja za določen čas Pristojni organ vzpostavi sistem, preko katerega bodo mlade družine dobile možnost Zelo poceni najemniškega stanovanja za določen čas, v katerem bodo imele s lem stanovanjem minimalne stroške in bi si lahko opomogle, da bi po preteku tega Časa samostojno reševale svoje stanovanjsko vprašanje [najem, nakup s pomočjo posojila ...i. Stanovanja bodo razmeroma skromna in bodo že s lem vzpodbujala k samostojnemu reševanju stanovanjskega vprašanja. 3.1.13. Zagotovitev zamenjave stanovanj Pristojni organ vlade RS omogoči in vzpodbuja zamenjavo stanovanj med starejšimi brez družin v prevelikih Stanovanjih ter mladimi družinami z otroki. To se omogoči s čimprejšnjo uvedbo davka n3 privatno lastnino, upoštevajoč število olrok, odpravo zaščitnih ukrepov pred izpraznitvijo in večjo vlogo lastnikov, kar ho vplivalo na večjo zasedenost oz. izrabo obstoječega stanovanjskega fonda in na padec cen. 3.1.14. Zagotoviti boljšo izrabo kapacitet v mreži materinskih domov in varnih hiš V Sloveniji deluje mreža malerinskih domov, varnih hiš in Zavetišč, v kateri sodeluje 14 različnih organizacij. Mrežo nevladnih organizacij sestavlja 8 materinskih domov in ^ 10 zaločišč, ki so razpršeni po celi Sloveniji. ^ o dvigu rodnosti Grcuuprljik If^mevi -V V vseh regijah pg Sloveniji je trenutne na voljo ' okrog 270 bivalnih enot. Pris Lojni organ bo vzpostavil učinkovit sistem izobraževanja in osvesčanja, s katerim bo vzpodbudil na eni strani visoko kakovost strokovnega dela ter po drugi strani racionalno izrabo kapacitet vsem, ki to potrebujejo [nosečnice, mlade matere, mlade nosečnice v stiski). 3. i. J5- Višina prispevkov delodajalca za pofco/nrnsiro rn nnvaircfsiio zavarovanje zaposlene matere iali očeta, če je edini branitelj družine} z. majhnim/ otroki na/ bo progresivno odvisna od štev/ia otrok, kijih vzdržuje Pristojni organ S spremembo zakona o prispevkih za socialno varnost zagotovi, da bo delodajalec pri plačilu prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih mater jati očeta, če je edini hranitetj družine) predšolskih otrok upravičen do popusta, ki bi bil odvisen od števila otrok, ki jih mati vzdržuje. 3.1.16 Pravice iz pokojninskega zavarovanja, pogojene s številom otrok Pristojni organ uredi zakonodajo na način, da nameslo plačila premije aLi dela premije za dodatno pokojninsko zavarovanje država staršem v odvisnosti od števila otrok plačuje dodatne prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje [nadomestek za nekdanjo beneficirano delovno dobo), tako da bodo starši zaradi otrok na koncu imeli več zavarovalne dobe in bi se jim temu primerno zvišala odmerna stopnja. 3.117, Olajšave pri individualnem dodatnem pok ojitrnsfi em za varovanju Pristojni organ na podlagi potrebnih sprememb omogoči, da bodo imeli starši olajšave pri plačevanju individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja glede na število otrok, saj ima veččlanska družina bistveno višje tekoče izdatke in starši nimajo dovolj sredstev za plačevanje stroškov za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. 3.1.18 Uvedba skupne dohodninske napovedi Pristojni organ uvede skupno dohodninsko napoved, ki bo omogočila transparenten finančni pregled prihodkov in odhodkov znotraj družine, 3,2, Ukrepi za vzpostavitev sistema za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja 3.2. i Vzpodbude delodajalcem, ki za polni delovni Čas zaposlujejo matere/očete po preteku starševskega dopusta Pristojni organ bo zagotovi!, da se delodajalcu. ki zaposluje mater aLi očeta po izteku starševskega dopusta [npr. več kot 6 mesecev), država za čas enega Leta povrne deL prispevkov za socialno vam ost, ki jih plačujejo za delavca delodajalci. Delež povrnjenih prispevkov za starša X enim otrokom naj znaša 60 % prispevkov, z dvema otrokoma 80 % prispevkov in s tremi ali več otroki 100 % prispevkov in je navzgor omejen na delež višine prispevkov od povprečne plače. Delodajalec -prejemnik subvencij pa bo dolžan zagotavljati delo materi aLi očetu po zaključku prejemanja subvencije še za najmanj enako dobo, kot je znašalo prejemanje subvencije. 3.2.2. Vzpodbude delodajalcem zazaposlovanje staršev s skrajšanim delovnim časom Pristojni organ se zaveže, da bo država delodajalcu, ki s skrajšanim delovnim časom zaposlujejo starše majhnih otrok do vstopa otroka v osnovno Šolo, povrnila stroške prevoza na delo do določenega zgornjega limita, stroške regresa za prehrano in polovico regresa za letni dopust pa v višini zneska v skladu z zakonom o višini povračil stroškov v zvezi z delom in ne kateri ti drugih prejemkov dz. v višini od zgornjega zneska, določenega s podzakonskimi predpisi. 3.2.3. Prilagajanje programov vrtcev glede na potrebe okolja Pristojni organ bo poskrbel, da se bodo javni vrtci s svojimi urniki bolj prilagodili potrebam staršev in otrok. Obenem bo poskrbelo za večje število vrtcev v bi Sini delovnega mesta staršev, v večjih urbanih središčih z velikim Številom delovnih mest kot npr. v Ljubljani, Mariboru ipd. Vlada RS se namreč zaveda, da so družine, kjer Slarši delajo v oddaljenem kraju, v resnici de privilegirane, predvsem kar zadeva čas, ki ga lahko preživijo skupaj. 3.3. Ukrep i za po večanje p reve nt ive i n zdravja otrok, mladine in staršev 3.3.1. Pripravljanje preventivnih programov za otroke in mladostnike Pristojni organ bo Spodbujal in omogočal stroki, da pripravlja vedno nove programe za olroke in mladostnike in izvaja projekte promocije zdravja, da bi Ozavestila prebivalstvo. Pri tem bo postavita v ospredje zdrave prehrambene navade, ustrezno telesno aktivnost, izogibanje vsem vrstam odvisnosti, kot so kajenje, uživanje alkohola, uživanje drog in podobno. Zdravju škodljivo je tudi nepremišljeno in včasih nezdravo sledenje modnim smernicam. Narava mode je minljivost in hitra menjava trendov, zato se le-ta ne ozira daleč v prihodnost in ne tehta posledic, ki jih povzročajo trendi. Pri tem je potrebno omeniti zlasti pretirano uporabo umetnih materialov, predvsem kar zadeva intimni del garderobe. Prav tako nevarna je dolgotrajna uporaba preozkih oblačil v predelu pasu in bokov, tako pri dekletih, kot pri fantih. Nevarno je tudi pretirano izpostavljanje nepokritih delov okoli pasu, predvsem pri dekletih, saj Le-to Lahko povzroči huda vnetna Obolenja rodil in posledično neplodnost- V tem kontekstu ne smemo zanemariti niti tako moderne, pa vendar tako nevarne porjavelosti. 3.3.2 Izboljšati raven zdravstvenega varstva nosečnice in še nerojenega otroka Pristojni organ bo poskrbel za ustrezno zdravstveno varstvo nosečnice, ki bo zmanjšalo čakalne vrste v specialističnih ginekoloških ambulantah ter zagotovilo bodočim materam enakovredno obravnavo tako v zasebnih specialističnih ambulantah kot v javnih zdravstvenih zavodih na ravni cele države. Pristojni organ bo v sodelovanju z drugimi resorji tudi dosledno izvajal preventivne akcije osvesčanja ciljne skupine o zdravem načinu življenja in posledicah fizičnega vedenja matere in očeta, ki vplivajo na nerojenega otroka (kajenje, alkohol, prehrana, gibanje, droge,..,), Pulencialne matere pa bD osveščal o zdravem načinu življenja že v času pred odločitvijo za nosečnost oziroma rojstvom otroka, izobraževal in informiral bo mlade o posledicah nezdravega načina življenja, nezdrave prehrane, morebitne uporabe p sihotro pn i h sno vi, k i pu sčajo d 0 Lg olraj ne jše posledice potencialnim staršem, tako bodočim očetom kot materam, 3.3.3. Zagotoviti ustrezno strokovno pomoč pri pneventm in zdravljenju neplodnost/ Pristojni organ bo vzpostavi L sislem. preko katerega bo dostopna hitra strokovna pomoč vsem parom, ki želijo imeli olroke. Velik poudarek bo tudi na potrebni preventivi neplodnosti in izobraževalnih programih za mlade. Pozitiven odnos zidravstvenega osebja do nosečih žensk Pristojni organ bo v sodelovanju z drugimi resorji osveščal o pomenu pozitivnega odnosa do nosečnic in mladih mater tako ginekologe ler zdravstveno in ostalo osebje, s katerimi Le-le prihajajo v stik Še posebej v primerih, ko morajo nosečnice ali mlade matere preživeti več časa znotraj bolnišnice. Zagotoviti učinkovito pomoč mladim materam s poporodno depresijo. 3.4. Ukrepi za vračanje družbe k osnovnim vrednotam: življenje, družina, Dtraci 3.4. 1 Spodbujanje družinam prijazne družbe Javne uslanove bodo vzpodbujale in podpirale vse dejavnosti in projekte, na kateremkoli področju življenja (mediji, izobraževanje, gospodarstvo..„l. ki širijo zavest o demografskih problematikah, promovirajo in omogočajo družinam prijazno okolje ter vzgajajo zavest o odgovornosti celotne družbe za dvig rodnosti v RS. ApTil /Itevilka4/I007 Gr7 G rtoupeljlki Ullmtvi v spomin Ne jokajte za mano, saj sem na i el večn i m ir. Na zemlji bil sem mrtev, zdaj ostal bom večno živ. ZAHVALA V triin petdesetem letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, sin in brat Anton Ponikva? z6.1.1954 -¿007 fi Želemlce 7 a. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom za pomoč prt organizaciji pogreba, sosedom, Sosedom S hriba, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za svete mase in cerkev. Še posebej hvala župniku dr. Skulju in duhovnemu pomočniku dr. Oražmu Za lep obred, pevskemu zboru za lepo petje, trobentačema, gasilcem za izkazano poslednjo čast. ganljivemu govoru predsednika PGD Škocjan Tinetu Tomažinu. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Še posebej pa se zahvaljujemo podjetju Kogast Grosuplje in direktorju Avšiču za lep govor, sodelavcem in sindikatu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Anton Zakrajšek, s.p.. iz Velikih Lašč za opravljene pogrebne storitve ter vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani in ki ste pokojnika spremljali na zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegovega življenja spoštovali, razumeli in ga imeli radi. Naj nam vsem ostane v srcih! Žalujoči vsi njegovi Zaspala si nam, draga mama, zaprla trudne si oči. Naj Bog odpre ff rajsko vrata, srčno želimo tebi mi, Skrb, delo in trpljenje, tvoje je h ilo življenje. Vse to si zdaj presta to, zdaj v grobu iwJ mimo spala. Ob izgubi naie drage mame, babice, ta i če in sestre Marije Berčan (13. «.1933-15.3.1007) 1 Bieejega Vrha se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene kratke, a krute bolezni obiskovali in nam bili v oporo. Hvala vsem,, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nie, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeno zadnjo pot Hvala Društvu podeželskih žena Sončnica, še posebej Sonji Boh za poslovilne besede. Hvala župniku in pevcem za skrbno izbrane in zapele pesmi. Posebna zahvala Emilu Kovačeu za zaigrano Tišino. Hvala vsem. ki ste jo imeli radi in o njej izrekli toliko lepih besed. Pogrešali jo bomo. Žalujoči vsi njeni. Tonetu Ponikvarju, dolgoletnemu tafnfku PGD Škocjan, V tpomin Le pojdi torej, duša draga, čeprav težko mi je slovo; naj meni teče sotzna sraga. pa drugim boš vedrit oko. Ob koncu marca nas je po neozdravljivi bolezni zapustil dolgo Let ni tajnik PGD Škocjan ter izvrsten gasilski tovariš Tone Ponikvar z Železnice. Njegova prekratka življenjska pot se je začela pred dobrimi 53-imi leti pri Koščičarjevih na Železnici. Že od staršev se je naučil skromnosti, odgovornosti in ljubezni do sočloveka. Z močjo, ki jo je črpal iz teh vrednot, je znal premagati prenekatero oviro na svoji življenjski poti. Po končanem šolanju se je kot mlad nadobuden fant zaposLiL v Kovinastroju Grosuplje. Ob delu se je dodalno izobraževal ter »svojemu« podjetju ostal zvest vse življenje. Z marljivim delom v službi in doma sta si 1 ženo Dragico v rojstni vasici ustvarila dom. ki sla mu pravi pomen dala sin Igor in hčerka Vesna. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škocjan je Tone namenil velik del svojega prostega časa. Delo pri gasilcih mu je bilo lakorekoč usojeno in v zibel položeno. Njegov oče je bil dolga leta eden nosilnih stebrov gasilstva v Škocjanu, njegov stari oče pa je bil leta 1923 celo ustanovni član PGO Škocjan in je takrat podaril zemljišče, na katerem še danes stojita ter služita svojemu namenu gasilski dom in kulturna dvorana. Pokojni Tone je vrste PGO Škocjan okrepil lela 1971, Tudi med gasilskimi tovariši sla ga odlikovala poštenje in dobrota, zagon pa mu je dajala predvsem močna volja pomagali kraju in ljudem. Že zelo zgodaj je bi L izvoljen v upravni odbor, leta 1982 pa je postal tajnik PGD škocjan. Žaupano mu funkcijo in odgovorno delo je opravljal dobrih 25 let. Njegovo ime zasledimo v društvenih arhivih, za katere je tako vzorno skrbel, na seznamih opravljenih prostovoljnih delovnih ur ter na zapisnikih občnih zborov, ki jih je vod i L aLi pisal zapisnike. Neprecenljiva je bila njegova pomoč tudi pri organizaciji gasilskih prireditev. Na škocjanskem pokopališču se je i obranimi besedami večkrat čuteče poslavljal od pokojnih domačinov. Bil je človek, ki ludi v najtežjih trenutkih, ki jih je preživljalo društvo, ni niti pomislil. da bi izstopil z na trenutke že močno zibajoče se borke. Njegovo preudarnost in delavnost smo gasilski tovariši znali cenili. Tako je bil za svoje delo tudi večkral odlikovan. Nazadnje je prejel priznanje za 30 let požrtvovalnega dela v Gasilski Organizaciji in odlikovanje Gasilske zveze I. Slopnje. Nikoli, prav nikoli, po ne bom pozabil prenekaterega dneva in večera, ko sva skupaj 5 Tonetom dopolnjevala podatke o našem društvu in o naših članih. Urejene podatke je nato v nočnih urah vnašal v program Vulkan, brez katerega danes ne more delovati nobeno resno gasilsko d ruš Ivo več. Za njegovo nesebično deLo sem prijatelju Tonetu kot predsednik PGD škocjan tudi osebno globoko hvaležen. V času njegove bolezni sem občudoval njegovo vdanost v bolečino, vdanost v njegovo sprejemanje zemeljskega minevanja. Zdaj vem, da je za lo potrebno moč črpal iz globoke krščanske vere ter iz trdne osebne vere v Oobro. ki premaguje zlo. Tone je odšel v večnost, ostaja pa blag spomin nanj in globoka hvaležnost. Hvala za aktivno delovanje pri škocjanskih gasilcih, hvala za delovanje v dobro celega kraja. Hvala, da smo si lahko delili življenje v teh lepih škocjanskih vaseh. Le pojdi Jone/, duša blaga. Srčno na delo sveto tO; naj teče meni grenka sraga, otiraj drugim jih skrbno! (Simon Gregorčič} Martin Tomaiin, predsednik PCD Škocjan 62 dobrodelnost Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Dobrodelni koncert Marijana Novine in prireditev ob materinskem dnevu v OPŠ Št. Jurij Pevec Marijan Novina s kitaristom Petrom. Nastop članov folklorne skupine. Eva, Nina in Sara so povezovale program. Violinistka Klara, Tanja Cukjati. harmonikaš Luka mag. 23. 3. se je v POŠ Št. Jurij odvila zanimiva humanitarna prireditev ter hkrati prireditev ob materinskem dnevu, pri kateri so sodelovali osnovna šola, vrtec, krajevna skupnost ter pevec Marijan Novina. Na prireditev, ki se je začela ob sedmih zvečer, me je povabila ena izmed organizatork iz osnovne šole, ga. Irena Rakar. Športna dvorana, v kateri je potekala prireditev, je bila povsem polna. Malo po sedmi uri so luči v dvorani ugasnile in več kot uro dolgo predstavo so začele tri deklice četrtega razreda osemletke: Eva, Nina in Sara. Osrednji gost prireditve je bil pevec Marijan Novina, ki se je predstavil z nekaj svojimi skladbami. Pevca Marijana so povezovalke programa napovedale: ''Posebna vrsta angelov je tudi družinski trio Novina iz Gumberka pri Otočcu, ki je znan po svojih dobrodelnih koncertih, s katerimi pomagajo otrokom, obolelim za rakom. Nastopajo že dolgo časa. Za rakom sta umrla oče Marijan in sin Borut. Sedaj je zbolel še najmlajši sin Tomaž. Tako je danes z nami le najstarejši sin Marijan, saj je mama Vladka sina Tomaža pospremila v Italijo na operacijo.'' Marijan se je najprej zahvalil za tako lepo napoved in čestital vsem mamicam ob njihovem prazniku. Potem pa je zapel svojo skladbo Zate. Med prireditvijo se je predstavil štirikrat. Pri posameznih skladbah ga je na kitari spremljal njegov prijatelj Peter. Takoj po uvodni skladbi Marijana Novine se bili na vrsti otroci iz vrtca Št. Jurij, enota Kosobrin, ki so svoje točke pripravili pod vodstvom vzgojiteljic Jane Kovač in Ive Kocjan in pomočnice vzgojiteljice Branke Kužnik. Nato so bili na vrsti posamezni razredi podružnične osnovne šole, ki so svoje pevske, dramske in recitacijske predstavitve pripravili pod vodstvom svojih razredničark: prvi razred sta pripravili ga. Irena Rakar in vzgojiteljica ga. Helena Zaletelj, drugošolce ga. Alenka Gazi, tretješolce ga. Polona Šeme, četrtošolce ga. Slavka Šerjak ter četrtošolce devetletkarje mag. Tanja Cukjati, ki vodi tudi otroško folklorno skupino Člani folklorne skupine so zaplesali v narodnih nošah. Na harmoniki jih je spremljal Luka Adamič, na violini pa Klara Gruden. V prireditev so se vključili tudi posamezniki iz krajevne skupnosti. Dve skladbi sta zaigrala harmonikaša Janez Koščak in Simon Rojc. To je bil njun prvi nastop v domačem kraju. Predstavil se je tudi narodno zabavni kvintet, ki deluje v okviru Glasbene šole Grosuplje. Njihov mentor je Matej Kovačič, člani pa so Jan Gerl, ki igra harmoniko, Jan Grčar igra trobento, Miha Zadravec klarinet, Duško Štepec bariton, medtem ko kitarista še iščejo, zato se jim je med igranjem pridružil na kitari Peter, ki je spremljal tudi pevca Marijana. Na koncu je na oder prišel predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij, g. Janez Kozlevčar. Najprej je čestital vsem ženskam tako za osmi marec kot za materinski dan in nadaljeval: ''Namesto majhne pozornosti ženskam, ki bi jo dobile na današnji prireditvi, je denar nakazan humanitarnemu društvu M&V Novina. Obiskali smo tudi vse obrtnike v naši krajevni skupnosti in jih prosili za donacije. Do sedaj smo zbrali 500 evrov.'' G. Kozlevčar se je zahvalil vsem, ki so darovali denar in do sedaj zbrani denar, ki je namenjen zdravljenju Tomaža Novine, izročil pevcu Novini. Na koncu prireditve so vse prisotne presenetile članice Ženske zveze, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti Št. Jurij in se rade ukvarjajo s strežbo. Tudi tokrat smo se vsi lahko posladkali s pecivom, ki so ga spekle in odžejali s pijačo, za kar se jim g. Kozlevčar iskreno zahvaljuje. Po končani prireditvi sem poklepetala z go. Ireno Rakar, mag. Tanjo Cukjati in g. Janezom Kozlevčarjem. Kako je do te skupne prireditve prišlo? ''Pobuda je bila na strani g. Kozlevčarja. Povabil nas je k sodelovanju na skupni humanitarni prireditvi, ki smo jo združili s prireditvijo ob materinskem dnevu,'' je razložila ga. Irena Rakar. Pobudo za nastop Marijana Novine je dalaga. Mojca Koritnik. G. Janez Kozlevčar se je zahvalil šoli: ''Velika zahvala je namenjena osnovni šoli za ves trud, ki so ga vsi zaposleni vložili, ter za organizacijski del, ki ga je šola prevzela. Šola nas je res razbremenila in nam pomagala pri tem humanitarnem projektu.'' G. Kozlevčar je na koncu najinega pogovora pozval vse skupine, ki delujejo v krajevni skupnosti, da se vključijo in predstavijo na naslednjih prireditvah, ki se bodo odvijale v krajevni skupnosti. Čisto na koncu mi je g. Kozlevčar predstavil še celoten potek humanitarne akcije: ''Na začetku smo imeli nekaj pomislekov glede zbiranja denarja. Sedaj lahko rečem, da je bila akcija uspešna. Že pred samo prireditvijo smo šli do vseh obrtnikov v naši krajevni skupnosti. Odziv je bil dober. Na sami prireditvi smo pobirali prostovoljne prispevke obiskovalcev. Celotna sredstva so namenjena Humanitarnemu društvu Novina za zdravljene Marijanovega brata Tomaža.'' Prireditev je pokazala, da se s skupnimi močmi lahko doseže marsikaj in uspešno izpelje tudi tako velik projekt. Besedilo in fotografije: mag. Branka Škufca April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi varstvo občanov, šport Dejavni v Društvu Sožitje V Društvu Sožitje Grosuplje smo se člani, mentorji in prostovoljci, ki se srečujemo v Klubu Čukec ob sredah, v mesecu februarju odpravili na ogled prenovljene Knjižnice Grosuplje. Najprej smo se odpravili v kletne prostore, kjer smo si ogledali razne slikanice in videokasete. Nato smo se razdelili v skupine in si ogledali še preostale prostore v knjižnici. Prelistali smo veliko knjig in revij, preizkusili smo se v uporabi računalnika in iskanju podatkov na internetu. Izbrali smo si tudi nekaj gradiva in si ga izposodili za domov. V mesecu februarju smo zopet razstavljali svoje izdelke, slike in plakate. Tokrat smo jih razstavljali v Zdravstvenem domu Grosuplje. Helena Sečko, prostovoljka Društva Sožitje Grosuplje Spomini na šolske dni in košček kruha Časi, ko sem hodil v šolo, so bili zelo drugačni od današnjih. V šolo smo hodili vedno peš, pa naj je padal dež ali sneg. Kljub temu ni nihče zamudil pouka. Nahrbtnikov nismo imeli. Nekateri so imeli kakšno staro aktovko, cekar, ali pa doma narejeno torbico iz blaga. Učni pripomočki so bili čitanka, katekizem in kakšen zvezek. Te pripomočke so nato uporabljali vsi otroci iz ene družine, tako da staršem ni bilo treba vsako leto kupovati novih učil. Malice takrat nismo imeli v šoli, tako kot jo imajo zdaj. S seboj smo največkrat nosili koruzni kruh, nekateri pa tudi tega niso imeli. Slednjih je bilo kar precej. S seboj so imeli le kakšno jabolko ali pa pozimi krhlje. Taka je bila naša malica. Prav posebno lepe spomine pa imam na drugi ali tretji razred. V tistem času nas je učila učiteljica Ivanka Benedičič, ki je bila doma iz Višnje Gore. Vozila se je z vlakom. Večkrat je s seboj prinesla belo štruco kruha. Vedela je, da bo veliko otrok brez kruha. Ob 10h je bil čas malice. In učiteljica je rekla: »Kdor je brez malice, naj stopi naprej pred prvo klop!« Nekaj učencev se je hitro postavilo spredaj. A bilo jih je še več, ki niso imeli ničesar s seboj, pa so se sramovali, da nimajo kruha. Na prigovarjanje učiteljice so tudi oni stopili naprej. Nato je vse preštela in nato narezala za vsakega po en kolešček kruha. To učiteljico smo imeli zelo radi. Imeli smo jo za svojo mamo. Nanjo sem se pozneje velikokrat spomnil, posebno takrat, ko ni bilo kruha, niti druge hrane. V zvezi s kruhom naj še omenim svoj dogodek iz teh otroških let. Ko smo šli otroci iz šole, smo se igrali tudi razne otroške igre. Nekega dne sem med igro začutil v žepu košček kruha, ki mi je delal napoto. Zato sem ga vrgel v bližnji grm. Pozneje sem se velikokrat spomnil na ta košček kruha, še posebej med vojno, ko bi si z njim lahko potolažil marsikdaj veliko lakoto. Zato: Dragi mladi! Spoštujte kruh! Ne ga metati proč!. Kruh je naše največje bogastvo. Dokler bo kruh pri hiši, ne bo nihče lačen. Naši starši so nas učili: Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Tega smo se dobro zavedali in tako smo se tudi ravnali. Jože Hribar prostovoljstvo Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Ko enkrat začneš, ne moreš končati Kaj imamo od prostovoljcev? In kaj ima prostovoljec od tega, da je prostovoljec? Alenka Oblak AH ste ob gledanju televizije v večernih urah med oglasi že zasledili povabilo k prostovoljnemu delu? Prav zanimivo bi bilo, je pa malo verjetnosti, da ga boste, ker je takrat čas namenjen služenju denarja. Kaj sploh je to prostovoljno delo? Delo, za katerega nisi plačan? In zakaj je to tema, ki bi zanimala vas in vašo okolico? Vsega, kar šteje, se ne da prešteti. In vse, kar se da prešteti, ne šteje. (Albert Einstein) Prostovoljec da nekaj svojega časa v dobro drugih, svoje okolice. Za to ne dobi denarja, dobi pa v povračilo stvari, ki štejejo, a se jih ne da prešteti. Saj poznate kakšnega gasilca, koga, ki pomaga v Karitas, skavtskega ali taborniškega voditelja ... in koga, ki priskoči na pomoč sosedu, izvede čistilno akcijo ... Kaj sploh dobi prostovoljec? Ali zakaj bi se splačalo odločiti za prostovoljno delo? - Zadovoljstvo, veselje, - učenje za poklic, službo, - učenje dela z ljudmi, - neboleče učenje uporabih veščin (delo z računalnikom, organizacija prireditev, zbiranje financ, vodenje sestankov ...), - nova prijateljstva, - priložnosti za službo, - možnost učenja, kjer so dovoljenje napake, - občutek koristnosti, pomembnosti, Prostovoljstvo je zabava, tudi za Saro - motivacijo za druga področja v življenju, - nova poznanstva (ki ti vedno lahko pridejo prav), - širše obzorje, - nauči se veliko o sebi, - uči se timskega dela, življenja z drugimi ljudmi, - uči se odgovornosti, - uči se, da je njegov prispevek pomemben za družbo, - odprtost, - uči se o bogastvu različnih kultur, - osebnostno rast, - iznajdljivost za različne neznane situacije, - poveča samozaupanje, - sprejet je tak, kot je, - stopi iz osamljenosti, - se uči o ljudeh, - priložnost za iskrenost, - občutek pripadnosti, - dober glas, - spremembo, - razvija različne spretnosti, - zabavo ... Če bi vse to poskusili preračunati v ure, denar, bi izgubilo svoj čar. To bi bilo zelo površinsko gledanje, ki zmanjša pomen prostovoljnega dela na izključno ekonomsko gledanje in to izgleda kot brezplačno delo. Namiguje, da je prostovoljno delo samo nadomestitev plačanega in da delo, če ni plačano, nima vrednosti. Zmanjša pomen prostovoljstva na delovne ure, namesto da bi pokazalo na prispevek, ki ga da. Ignorira vrednost prostovoljstva pri ustvarjanju dinamične civilne družbe. Prostovoljstvo je pomoč, ne najemanje; daje in ne jemlje; prispeva in ne računa. V Braziliji sem spoznala Saro, katere življenje je bilo kot telenovela v živo. Pri 16 letih se je odločila, da stopi v samostan. Po 4 letih naj bi naredila zaobljube in je iz Srn Paula, kjer je bila v samostanu, prišla nazaj v Corumba lob bolivijski meji), da izroči povabila za zaobljube. V tem času je imela hudo nesrečo z motorjem in zato se je po pogovoru s sestrami odločila, da ne bo več v samostanu. Kljub poskusom mnogih zdravnikov ni mogla shoditi in je bila na vozičku več kot 2 leti. Čeprav je zelo razigrana in vesela, je takrat veliko časa preživljala sama, ker ji je bilo težko sprejeti situacijo. K njej je po kakih 2 letih pristopil mlad bolivijski študent medicine, ki ji je bil pripravljen pomagati. Saro je bilo strah, da bi bilo to še eno razočaranje. Po dolgem premišljanju se je odločila, da dovoli pregled. Že na pregledu je študentu uspelo, da je začutila nekaj v nogah, tako da se je odločila za operacijo. Noge je začela čutiti in po 2 mesecih je shodila. Kljub temu da so ji vsi brazilski zdravniki, ki so jo pregledali, rekli, da to ni več mogoče! Sara se je v zahvalo, da je shodila, odločila, da bo 1 leto delala kot prostovoljka. Pridružila se je projektu veseli otroci in mladostniki (kot neke vrste podaljšano bivanje, z več vzgojnega poudarka), kjer je vsak dan imela delavnice različnih ročnih spretnosti. Čez nekaj časa se je odzvala tudi povabilu, da pomaga tudi v zavetišču za otroke do 6 let, ki je nekakšna mešanica med sirotišnico in kriznim centrom. Tja pridejo otroci, za katere ugotovijo, da njihovi starši ne skrbijo dovolj zanje. Organ varstva otrokovih pravic pripelje otroka v zavetišče in tam ostane, dokler ne najdejo primernega okolja zanj (se vrne k staršem ali sorodnikom), ali ga kdo posvoji, če ne najdejo sorodnikov, ki bi lahko skrbeli za otroka. Če kaj, potem ti otroci rabijo veliko ljubezni. In tu Sara preživlja večere in vikende. In kaj s prostovoljci lahko pridobi organizacija? - Sveže ideje, - motivacijo prostovoljcev je velikokrat višja kot motivacija zaposlenih, - pogled od zunaj, širši pogled, - vzpostavijo druge kontakte in razširijo polje vplivanja organizacije, - lažje govorijo o novih pristopih, izboljšavah, - lažje tvegajo z novimi načini, - postanejo zagovorniki organizacije, - povečajo človeškost, - gradijo občutek za skupnost, - povečajo raznoličnost, - prinašajo posebna znanja ... Seveda pa jim mora organizacija zaupati in jim dati odgovornost, jim omogočati spremljanje in pogovor o prostovoljnem delu. Saj veste, več se naučimo, če malo premislimo o tem, kaj se je zgodilo. Mariana je zaradi dela prišla na drug konec Brazilije. Čez teden dela in študira, v nedeljo pa se ji je zdelo, da bi lahko bila manj sama, da bi lahko počela kaj koristnega. Zadnjega pol leta je cele nedelje v zavetišču lv istem, kot Sara), kjer pomaga pri skrbi za otroke lse z njimi igra, jih previja, jim daje jesti...). Prinesla je svežino, pozitiven pogled, otroci so imeli še nekoga, ki jim je dajal pozornost, jim bral nove zgodbe, se z njimi pogovarjal, jih objel... April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi varstvo občanov, šport Mariana z enim od otrok iz zavetišča. Primer prostovljstva Skavtinj in skavtov ZSKSS je v Sloveniji okoli 4.400 v 72 krajih. Skavtskih voditeljev, ki so stari nad 19 let, so vsi prostovoljci, okoli 600 jih je. Vsak od njih izvede 5-7 ur prostovoljnega dela na teden. Vsi skupaj izvedejo okoli 650 vzgojnih ur na teden, 200 poletnih taborov (7-10 dni), 200 zimovanj (3-4 dni). Okoli 1.200 mladih med 16 in 19 let pa v okviru vzgojnega programa izvede 2 uri prostovoljnega dela na teden. Prostovoljstvo je kot lepilo, ki povezuje različne sfere družbe. Je veliko globlje, daje veliko več zadovoljstva in pomembneje v prispeva k zdravi in dinamični družbi, kot bi lahko to izmerili z denarjem. Prostovoljci ne pomenijo prihranka denarja, ampak pomagajo, da se denar uporabi na veliko bolj učinkovit in primeren način. Festival prostovoljstva Tudi letos je od 16. do 22. aprila po vsej Sloveniji potekal Festival prostovoljstva mladih, ki ga sestavlja paleta dogodkov. 19. aprila se je na Prešernovem trgu v Ljubljani odvil osrednji dogodek festivala, kjer se vsako leto na odru s svojimi glasbenimi, plesnimi in gledališkimi točkami predstavijo prostovoljske organizacije iz vse Slovenije. V dopoldanskem času so za prostovoljke in prostovoljce iz vse Slovenije organizirali zanimive delavnice, za mentorice in mentorje prostovoljskega dela pa so organizirali mentorsko izobraževanje. Letošnja rdeča nit festivala je bila Sadeži družbe, medgeneracijsko prostovoljsko sodelovanje, zato so na lokalni ravni v sodelovanju z društvi upokojencev, vrtci, šolami in občinskimi komunalnimi podjetji organizirali čistilne akcije javnih površin (okolica šol, vrtcev, igrišča, parki). Seveda se čistilnim akcijam lahko pridruži katera koli organizacija in tudi posamezniki. Več na www.prostovoljstvo.org Slavko Šteh, prostovoljec v Društvu Sožitje Slavko, zakaj si se odločil biti prostovoljec? Prebral sem nekaj zanimivih knjig, tudi Kurje juhice, ki jih priporočam; toliko sem bral, da mi je v glavi naredilo klik in sem si rekel, da moram pomagati. Klical sem v različne organizacije, vsi so vzeli mojo številko, da me pokličejo, ko bi rabili, pa me niso klicali, čeprav sem bil pripravljen pomagati. Šel sem na stran Slovenske filantropije, kjer je možnost povprašati po prostovoljnem delu, in so me usmerili, da lahko pomagam Sožitju v Grosupljem. Ugotovil sem, da je predsednica moja soseda Nevenka Zrnec. Vzpostavil sem kontakt in šel prvič na ponedeljkovo srečanje društva. Predstavili so me in odlično sprejeli. Prišla je ena ženska, Darinka, edina, ki skoraj ne govori, in me je kar objela. Bil sem čisto šokiran. In zato sem ostal, to je bil kot trenutek preboja. Na srečanja hodim vsak ponedeljek že dve leti, občasno še kak drug dan. Prostovoljcev imamo kar nekaj, ampak večinoma pridejo in grejo, ne ostanejo veliko časa. Vsi ljudje bi pomagali, ko pa jim konkretno predlagaš, se jih veliko umakne. „Kdaj pa imate srečanja?" vprašajo. Ko jim poveš, se izgovorijo: „Pa takrat imam ..." Prostovoljci so vedno dobrodošli, stalnih pa je okoli 6 ljudi. Če hočeš pomagati, ne moreš končati po tem, ko enkrat začneš. Eni hodijo na rekreacijo, mi pa pomagamo kot prostoovljci in si tako „filamo" baterije. Ko malo razmišljaš, vidiš, da gre za vzajemnost, vsi nekaj dobimo -tisti, ki jim pomagamo, in mi, ki pomagamo. Vse se ti vrne. Tam sem med prostovoljkami spoznal tudi svojo punco. Zakaj si še vedno pri društvu Sožitje? Pomagati je možno različnim ljudem, mislim pa, da ti ljudje, ki imajo motnjo v dušvnem razvoju, potrebujejo nekaj, nekoga, ki mu zaupajo, in prijazen nasmeh. Všeč mi je, ker so iskreni, mogoče najbolj od vseh ljudi. Hitro ti pokažejo, ali si jim všeč ali ne, ne poznajo hinavščine. Takoj veš, ali si dobro naredil ali ne. Včasih je kdo jezen nate, ker od njega nekaj zahtevaš, pa ga moraš usmeriti, da se še česa nauči. Poskušam biti kot oni in jim hkrati pomagati priti na višji nivo, saj so zato tam, da bi kaj napredovali. Hitro ti pokažejo, ali si jim všeč ali ne (Slavko je drugi z desne). Problem so omejena sredstva. Lani smo peljali naše člane za 1 teden na morje, letos pa tega ne bomo mogli izvesti, če ne bo sponzorjev. Letos bi radi organizirali vikend seminar, kjer bodo starši in otroci skupaj. Kaj te žene, da vztrajaš? Zasvojen sem! Ne morem nehati. Nekaj je notri, kar te žene. Mogoče neka toplina. Najlepše mi je, ko dobim nasmeh. Že malenkost pomaga, da jih razveseliš in oni to pokažejo. Če se naučiš komunicirati z njimi, lahko z vsemi ljudmi. Zaradi teh izkušenj lahko lažje komuniciraš tudi s „težjimi primeri" v vsakdanjem življenju. Vsakemu bi priporočal tako izkušnjo! Ali si zato kaj drugačen, si se spremenil? Ja, velika sprememba je. Enkrat smo šli na enem taboru na ples. Najprej so nas malo nenavadno gledali, mi pa smo kar šli na plesišče in začeli rajati. Napolnili smo plesišče! Lastnikom je bilo všeč, še prav posebej so nam postregli. Tudi drugi ljudje so se začeli pogovarjati z nami, nas spraševati, tudi tujci. Tam sem srečal sodelavca in me ni spoznal. Od takrat me gleda drugače, ker me je videl še v drugačni luči. Upam si reči, da se spreminjam, upam, da na boljše, od znotraj navzven. Osebna rast na tak način je najlepša in najboljša. V društvu Sožitje pomagajo osebam z motnjo v duševnem razvoju, večinoma starim nad 18 let. Srečanja imajo ob ponedeljkih (15.00-17.00) in sredah (15.30-17.30) - imajo različne delavnice, rišejo, imajo telovadbo, tudi pod strokovnim vodstvom. Gredo na izlete, imeli so tudi plesne vaje in že nastopali s plesno predstavo. 12. 5.imajo piknik na Gradišču nad Stično. Pripravili bodo razne igre, srečelov, zabavno bo! Dobrodošli vsi, ki vas zanima, všeč vam bo! www.zveza-sozitje.si zdravje Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Depresija - grožnja sodobnega časa Glede na pogostnost obolevanja grozi, da se bo bolezen statistično zavihtela na prvo mesto pred srčno žilnimi boleznimi. Mojca Sajovic Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa, medicina pa jo razlaga s porušenim kemičnim ravnovesjem hormona serotonina v možganih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije v svetu trpi zaradi te bolezni kar 121 milijonov ljudi. Depresija ovira posameznika pri vsakodnevnih dejavnostih, vodi v slabšanje kakovosti življenja, povečuje obolevanje za drugimi boleznimi in povečuje nevarnost samomorilnega vedenja. Bolezen je potrebno obravnavati in zdraviti tako resno kot vsako drugo bolezen sodobnega časa, saj se lahko vleče dneve, tedne in celo mesece. Depresija pa ne prizadene le posameznika, ki je to motnjo razvil, pač pa tudi njegove svojce. Glavni vzroki za nastanek in razvoj depresije niso znani. Strokovnjaki med drugim ugotavljajo, da gre morda za prirojeno ranljivost za razvoj posamezne motnje. Drugi pomemben vzrok so psihološke značilnosti posameznika, če pa temu dodamo še posebne okoliščine, ki sprožajo več kot ogorčenje, slabo voljo, obžalovanje... , je lahko bolezen tu. Gre za strah pred izgubo ali pa posledico le-te, predmet izgube pa je vedno za osebo zelo pomemben: status, zdravje, samospoštovanje, odnosi... Žal depresija ni vezana samo na starejše ljudi, zadnje čase jo strokovnjaki beležijo tudi pri otrocih, pri njih pa jo običajno sprožijo slabe družinske razmere. Psihiatri so se zavedli nevarnosti tega pojava in pričeli izobraževati splošne zdravnike, kako prepoznati depresivne osebe in kako jim pomagati, tudi s pogostejšim predpisovanjem varnih zdravil - antidepresivov. O prepoznavanju te bolezni, o možnostih zdravljenja in o napotkih svojcem in prijateljem obolelega, smo povprašali Tomaža Flajsa, univ. dipl. prof., gestalt terapevta, diplomanta GPTI (Gestalt Psychotherapy & Training Institute) in rednega člana EAGT - Evropskega združenja za gestalt terapijo. Kako prepoznati depresijo, bodisi pri sebi ali pri svojcu, prijatelju? Besedo depresija v vsakdanjem govoru pogosto uporabljamo zelo 'na široko.' Nekdo na primer zase reče, da je v depresiji, medtem ko je v resnici le razočaran, ali pa preboleva izgubo. Depresija tudi ni isto kot žalost ali občasno pomanjkanje energije. O depresiji govorimo takrat, ko človek vsaj dva tedna večino časa ni sposoben normalno funkcionirati. Bodisi ker mu je presahnilo zanimanje in veselje za dejavnosti (npr. se s težavo spravi k delu, ne uživa v konjičkih...). Ali pa doživlja občutke potrtosti, brezupa in pobitosti (pri otrocih in mladostnikih se depresija običajno bolj izraža kot razdražljivost). Za diagnozo depresije so poleg enega od obeh navedenih glavnih simptomov potrebni še vsaj štirje od sedmih nadaljnjih simptomov, od katerih je najresnejši razmišljanje o smrti, z mislijo na samomor. Drugi simptomi so še: nespečnost ali preveč spanja; občutek utrujenosti ali pomanjkanje energije; slab tek aličezmernouživanjehrane;samozaničevanje ali neumestni občutki krivde; pomanjkanje potrpljenja ali zbranosti za opravila (npr. gledanje televizije); upočasnjeno gibanje ali govorjenje, ki ga lahko opazijo drugi, ali pa, nasprotno, živčnost in nemir, zaradi katerih se človek giblje več kot ponavadi. Kako si lahko pomagamo sami? Sami si lahko pomagamo v primeru blažje depresije. Po eni strani je pomembno, da se neprijetnim občutkom ne upiramo in jih sprejmemo. To je veliko lažje, če se imamo možnost pogovarjati o svojem doživljanju z nekom, ki mu zaupamo in za katerega vemo, da nas ne bo sodil ali posiljeval s svojimi nasveti. Po drugi strani pa ne pomaga kaj dosti, če se poskušamo rešiti z razmišljanjem in tuhtanjem, saj v depresivnem stanju težje razločujemo realnost od fantazij. Premišljevanje o svojem stanju bi tako pomenilo, da se še bolj potopimo v mrakobni fantazijski svet. Iz stanja otopelosti se lahko izkopljemo tako, da nekaj počnemo, da smo telesno aktivni (npr. hodimo na sprehode, tečemo, telovadimo, se vpišemo h karateju ali kaj podobnega.) Kdaj je čas, da poiščemo pomoč? Vsekakor pomoč potrebujemo, ko zapademo v hujšo depresijo - ko 'potonemo' tako globoko, da nimamo energije in motivacije za najpreprostejša vsakdanja opravila (npr. da bi vstali iz postelje, se umili in oblekli ipd.) Zdravila, ki jih predpiše psihiater, v tem primeru pomagajo prebroditi najhujšo stisko. Sama po sebi sicer niso rešitev, nam pa s tem, da ublažijo simptome, omogočajo, da se z depresijo dejavneje spopademo. Psihoterapija je pomembna oblika pomoči pri premagovanju depresije. Sam razumem depresijo kot motnjo zavedanja potreb. Človek v depresiji se izogiba stiku s svojimi občutki in ne ve, kaj hoče. Biti depresiven pomeni biti nezadovoljen, 'izpraznjen', ne da bi vedel, kaj je pravzaprav tisto, kar ti manjka. S pomočjo psihoterapije se človek polagoma znova začne zavedati svojih potreb in se ponovno obračati v okolje ter iskati možnosti njihove zadovoljitve. Vendar, ko preboleva depresijo, pogosto občuti strah. V ozadju depresije je namreč velikokrat potlačena jeza. Ko se začne zavedati svojih občutkov, začenja čutiti tudi jezo. Obenem pa se ustraši, da svoje jeze ne bo mogel obvladovati, in možnih posledic tega. Takrat je strokovna podpora psihoterapevta, ki daje osnovni občutek varnosti, obenem pa človeka spodbuja h aktivnemu pristopu k življenju, še posebej pomembna. Kako lahko pomagamo sorodniku ali prijatelju? Največ, kar lahko človeku v stiski ponudimo, je naša prisotnost - da mu na nevsiljiv način, a vendarle dovolj jasno damo vedeti, da nam je mar in da smo mu na voljo za pogovor. Pri tem je pomembno, da ohranjamo svojo lastno stabilnost - da se, ob vsej svoji dobri volji in pripravljenosti pomagati, zavedamo lastnih omejitev in da se s stisko drugega ne poistovetimo. Včasih človek, ki je v depresiji, svoje stanje zanika in takrat le težko pomagamo. Ljudi v depresiji je zaradi njihovega stanja pogosto sram. Če to vemo in če za nas depresija ni tabu, temveč nekaj, kar se lahko zgodi vsakemu človeku, bomo lažje pristopili k njemu brez zadržkov in z občutkom obenem. Tako bomo v konkretni situaciji najlažje presodili če, kdaj in kako ga vzpodbuditi, da si poišče strokovno pomoč. Če ne gre za hujšo obliko depresije (v tem primeru bi to sprejel kot naše nerazumevanje in nesprejemanje njegovega stanja), ga lahko tudi vzpodbudimo k telesni aktivnosti. Kaj lahko storimo za sorodnike, ko se depresija konča tragično? Tudi v tem primeru naša človeška prisotnost, ob hkratnem prisluhu za to, kdaj čutijo potrebo po tem, da so sami, največ šteje. Če so odprti za to možnost in če čutijo potrebo, jim lahko tudi predlagamo dodatno pomoč (npr. skupine za žalujoče svojce, psihoterapija.). Sogovornik gestalt terapevt prof.Tomaž Flajs je dosegljiv na tel. št. 031 401 718, na e-naslovu: info@gita.si, več podatkov in informacij lahko preberete na www.gita.si. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi varstvo občanov, šport Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Zelišča v službi živali Narava najbolje ve, kako urediti zdravstvene težave, vendar ji nimamo časa prisluhniti. Mojca Sajovic Vsi, ki se sprehajamo s svojim psom in ga znamo vsaj malo opazovati, vemo, kako pogosto si pomaga pregnati prebavne težav tako, da zaužije travo. Nemalokrat jo nato z delom prebavnih sokov tudi izbruha. Pes, ki ga vodi nagon, prepozna zdravilno moč rastlin in jo s pridom uporablja. Že leta 1985 je bila objavljena ameriška študija, ki je dokazala samozdravljenje živali z uporabo naravnih snovi. Veda, ki proučuje to področje, se imenuje zoofarmakognozija. Beseda je sestavljena iz pomenov besed zoo (živalski), pharmaco (zdravilo) in gnosy (veda). Znanstveniki so opazovali nekatere živalske vrste, ki uživajo tako rekoč neužitne snovi, tudi strupene rastline, ilovico, oglje, insekte... za preventivo in zdravljenje pa tudi, da bi se znebili okužbe s paraziti ali zastrupitve. Ena od študij je potekala v afriškem deževnem gozdu in zajela šimpanze, ki so ob želodčnih težavah sesali liste aspilie. Dlje časa so jih prežvekovali, nato pa s spačenim obrazom pogoltnili. Raziskovalci so dognali, da listi rastline vsebujejo thiarubrin, naravni antibiotik, ki odpravlja črevesne zajedavce, glive in retroviruse. Sesalci seveda niso edini: papige na primer z enakim namenom jedo kaolin. Zelo pogosto v primerjavi s človekom žival izbira bolj modro in predvsem bližje naravi. V hrepenenju po boljšem in novejšem človek zanemarja sadove narave v zameno za kemične mešanice, proizvedene v tovarnah. Zdravila so seveda pomembno orodje, vendar še zdaleč ne edino. Rastline so nedvomno nežnejše v svojem delovanju in na dolgi rok prav gotovo velikokrat bolj učinkovite. So tudi neverjetno prilagodljive in imajo množico oblik, v katerih se pojavljajo kot zdravilo. Neizpodbitno dejstvo pa je, da se, ko jih uporabljamo za zdravljenje in izboljšanje počutja, vračamo k celoviti naravi, s katero so povezane. Najbolj zahtevno delo je prav gotovo določitev količine zdravilnih zelišč, saj se uporabniki največkrat držijo mnenja, da je malo dobro, malo več pa je boljše. Doziranje je odvisno tudi od resnosti zdravstvenega stanja živali. Izkušeni praktiki zeliščne medicine opogumljajo uporabnike in opozarjajo, naj zelišča ne pomenijo nadomestila za zdravila, pač pa je največja umetnost, kako jih umestiti v celotno sliko zdravljenja. Cilj celostne medicine je namreč poiskati vzroke bolezni, vplivati nanje in vzpodbuditi telo k samozdravljenju. Zelišča so po večini varna za uporabo, vendar kljub temu zahtevajo spoštljiv odnos in trezno presojo. Vedno se je potrebno prepričati o stranskih učinkih zelišča, morebitni toksičnosti in nenazadnje, ali je varno za uporabo pri živalih. Veliko pripravkov iz zelišč namreč nikdar ni bilo preverjeno na živalih, njihova oznaka »naravno« pa še ne pomeni, da je tudi varno. Zelo pomembna je tudi izbira proizvajalca in njegova priporočila o kvaliteti izdelave. Standardi naj bi bili enaki kot pri izdelavi zeliščnih pripravkov za humano uporabo. Nekateri avtorji priporočajo uporabo kombinacije več različnih zelišč namesto uporabe posameznih, kar olajša izbiro in poveča učinek. Nedvomno najboljša izbira pa so posebej za živali pripravljeni zeliščni pripravki. Kmalu bomo tudi slovenski skrbniki živali lahko v naših specializiranih trgovinah za male živali kupovali kolekcijo zeliščnih proizvodov, narejenih po tradicionalnih, več tisoč let starih ayurvedskih receptih in namenjenih pretežno psom in mačkam. Zeliščni dodatki prehrani, ki jih psi radi in na enostaven način zaužijejo, se uspešno uporabljajo: - pri težavah s kožo, pri gnojnih kožnih vnetjih, pri praskanju in trdovratnem prhljaju, po poškodbah, - za odganjanje zunanjih zajedavcev (bolh, uši, klopov) na psu neškodljiv način, - pri prebavnih težavah, zmanjšanem apetitu, za vzpodbujanje presnove, - pri zmanjšani telesni odpornosti zaradi kroničnih procesov (borelioza...), - pri povišani telesni temperaturi in bolečinah npr. po operacijah in poškodbah, - pri vedenjskih motnjah (agresivnost, plahost, nemir), pri strahu zaradi pokanja in strele, - pri spremembah okolja, pri potovanju, stresnih dogodkih, kjer so obremenitve psa večje (šolanje, razstave, tekmovanja, potovanja...), pri starih psih, - kot podporna terapija pri dolgotrajnem jemanju antibiotikov, ob cepljenjih, za zaščito, obnovo jeter pri zastrupitvah, vnosu kemikalij in konzervansov. Izdelki, ki jih v zahodnih državah množično uporabljajo, so namenjeni za izboljšanje počutja, v podporo veterinarskemu zdravljenju in kot pripomoček pri tegobah, ki jih pri svojih kosmatincih lahko obvladujemo sami. Vse navedene indikacije za uporabo pripravkov so podprte z objavljenimi študijami in podatki. Proizvodi, ki prihajajo v trgovine in veterinarske ambulante, niso nadomestilo veterinarskega zdravljenja, kadar gre za akutna stanja, poškodbe... pač pa njegovo učinkovito dopolnilo, saj se lahko uporabljajo hkrati s farmacevtskimi izdelki, če je to potrebno. Veliko zgoraj opisanih težav pa lahko skrbnik živali reši sam. O uporabi ayurvedskih pripravkov se je koristno posvetovati s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s celostno, t.j. holistično medicino, na svetovnem spletu pa je na voljo obilica prispevkov, informacij in strokovnih člankov. Mojca Sajovic Vir: http://www.himalayahealthcare.com/ products/animalhealth.htm Novice in zanimivosti iz pasjega sveta vsak prvi petek v mesecu ob 18.10 na frekvencah Radia Zeleni val v oddaji »Pasji val« Majska oddaja bo na sporedu v petek, 4. maja, ob 18.10, ko bo gost Zelenega vala Marjan Kastelic, dr. vet. med. Pomlad namreč trka na vrata in z njo cel kup preventivnih ukrepov, cepljenj pa tudi sezonskih težav naših kosmatincev. Med oddajo bo dr. Kastelic odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. ddajo lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zelenival.com. Ne zamudite je! vreme, sociala Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Vreme v Grosupljem - marec 2007 Marec je prvi mesec meteorološke pomladi, ki se z razliko od koledarske začne že s prvim dnem. Staro slovensko ime za marec je sušec, toda tega naziva vedno ne opraviči. Mesec se je začel s spremenljivim, a toplim vremenom. Drugega dne zjutraj je zaradi prehoda oslabljene hladne fronte za kratek čas rahlo deževalo, čez dan pa je bilo večinoma oblačno. Zvečer je bila nevihta s kratkotrajnim nalivom. Oblačno nebo je vztrajalo tudi še naslednji dan, vendar se je nato v noči na nedeljo, 4. 3., postopno razjasnilo, tako da smo popolni lunin mrk lahko nemoteno opazovali. Jutro je bilo megleno, dan pa sončen z najvišjo temperaturo +17 °C. Še nekoliko toplejši je bil 5. marec, vendar je jasno jutro postreglo s slano. Zapihal je zahodni veter, ki je skupaj s padajočim zračnim tlakom naznanjal spremembo vremena. Postopno se je pooblačilo in 7. 3. je čez dan že občasno rahlo deževalo. Padavine so se v noči na 8. marec okrepile in oslabele šele zvečer. Zaradi tega se je prehodno nekoliko ohladilo, veter pa je iz zahodne obrnil na vzhodno smer. Več sončnega vremena smo bili deležni ob koncu tedna (10. in 11. marca), nato pa še naslednjih teden dni, za katerega so bile po pogosti jutranji slani značilne razmeroma visoke dnevne temperature (med +15 in +20 °C). Sedemnajstega dne se je po sončnem dopoldnevu čez dan prehodno pooblačilo in zapihal je severozahodni veter. Nedeljsko dopoldne, 18. 3., je bilo zopet sončno, a se je od jugozahoda na nebu kopičilo vse več oblakov. Zračni tlak je začel strmo padati. Ponedeljek, 19. 3., se je začel z oblačnim vremenom. Dopoldan je bilo še +11 °C, po 13. uri pa se je hitro ohladilo za 10 stopinj Celzija! Sprva je rahlo deževalo, malo pred 16. uro pa je začelo snežiti. Ker se je sneženje kmalu okrepilo, se je snežna odeja kljub toplim tlem hitro debelila: ob 18h je bilo 6 cm snega, ob 20h 14 cm, ob 22h pa že 22 cm! V noči na 20. 3. je še snežilo in zjutraj je bilo v Grosupljem 28 cm snega, ki je polomil cvetoče narcise in marsikatero cvetočo vejo sadnega drevja. Ker se je v noči na 22. marec razjasnilo, so v jutru s temperaturami pod -4 °C trpeli zlasti cvetovi ringlojev, breskev in marelic. Zadnje dni meseca je bilo spremenljivo. Pogoste so bile rahle padavine, na nebu pa je bilo zdaj več, zdaj manj oblakov. Srednja mesečna temperatura je bila +6,6 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952005 približno stopinjo Celzija previsoko. Tako jutra s povprečno temperaturo +2,2 °C kot popoldnevi s povprečno temperaturo + 12,7 °C so bili glede na povprečje obdobja 1995-2005 pretopli za približno stopinjo Celzija. Najvišja mesečna temperatura je bila +19,9 °C (14. 3.), najnižja pa -4,3 Iztok Sinjur °C (22. 3.). Živo srebro je pod ledišče padlo osemkrat, sedemkrat pa se je pojavila tudi slana. Megla je bila opažena v dvanajstih jutrih; prav v mestu je bila petkrat, ostale dni pa je jutra spremljala le v bližnji okolici. Zabeleženo je bilo 10 padavinskih dni, v katerih je na kvadratni meter tal padlo 118 litrov padavin. To v primerjavi s povprečjem obdobja 19952005 predstavlja 169 % običajnih padavin. Sneženje je zaznamovalo dva dneva, snežna odeja pa šest dni. Najbolj namočen marec v obdobju 1995-2005 je bil leta 2001 s 159, najbolj suh pa leta 2003 s 5 litri padavin. Nekateri aktualni podatki in druge zanimivosti o vremenskem dogajanju v Grosupljem se nahajajo na spletnem naslovu http://grosuplje.slometeo.net. Marta Hrovatin je prejela veliko plaketo ZDUS Na predlog komisije za socialne in stanovanjske zadeve in nekaterih aktivnih članov ZDUS je Marta Hrovatin iz Žalne, članica DU Grosuplje, prejela za dolgoletno prizadevno delovanje v upokojenskih organizacijah visoko priznanje, veliko plaketo ZDUS. V utemeljitvi predloga je bilo poudarjeno, da Marta Hrovatin že vrsto let deluje v okviru DU Grosuplje kot aktivna članica, vodja posameznih komisij in kot dolgoletna predsednica društva. Zaslužna je, da je delo društva opazno v slehernem delu občine, zlasti na socialnem, zdravstvenem in kulturnem področju. Hrovatinova je tudi dolgoletna sodelavka ZDUS, predvsem na socialnem področju, kjer se je aktivno vključevala pri uresničevanje projektov: za boljšo kvaliteto življenja starejših doma, starejši za starejše in v mednarodnem projektu Lena. Bila je dolgoletna predavateljica na seminarjih ZDUS za prostovoljce, se vključevala v aktivnosti za sodelovanje ZDUS z drugimi nevladnimi organizacijami, predvsem s tistimi, ki si prizadevajo za uveljavitev zdrave prehrane za starejše. M.Ž. April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi varstvo občanov, šport Zgodovinska končna zmaga strelcev v 1. državni ligi S 1. 4. se je zaključilo tekmovanje v državnih članskih ligah v streljanju z zračnim orožjem. Strelke in strelci Strelskega društva Grosuplje so bili najuspešnejši doslej. Jože Kolenc Ekipa s puško v sestavi Renata ORAŽEM VRŠIČ, ŽeLjko MOIČEVIČ, Alain VIDMAR in Matic BARIČ (rezerva) je zmagala v najvišjem ligaškem tekmovanju, v 1. državni ligi (mimogrede, to ni uspelo še nobeni članski ekipi v nobenem športu v naši občini) in to zelo prepričljivo. Od 7 turnirjev so zmagali kar štirikrat, bili dvakrat 2. in enkrat 5., k temu pa je bistveno prispeval »rezervist« Matic BARIČ, ki je ponujeno možnost nastopa v treh tekmah odlično izkoristil ter dokazal, da je eden najbolj perspektivnih mladih strelcev. Ta uspeh je še toliko večji, če vemo, da za večino drugih ekip v 1. državni ligi nastopajo tudi tujci (Hrvati, Avstrijci, Italijani, Madžari, Srbi), mi pa nastopamo z »d omačimi« močmi. Za nameček j e Renata ORAŽEM VRŠIČ osvojila 2. mesto v posamični konkurenci, Željko MOIČEVIČ pa tretje (Slika na naslovnici: Renata Oražem Vršič na sredini, levo Željko Moičevič in desno Alain Vidmar - foto -A. Culjkar). Končna lestvica po 7. krogih: Strelsko društvo število točk 1. GROSUPLJE 92 2. KOLOMAN FLISAR 67 3. ALOJZ HOHKRAUT 66 4. I. POHORSKI BATALJON 57 5. ŠTEFAN KOVAČ 56 6. OLIMPIJA 56 7. JANKO JURKOVIČ 41 8. MESTO LJUTOMER 38 9. JEZERO DOBROVNIK 34 10. TRZIN 29 11. LESKOVEC 23 12. PORTOROŽ 12 Ekipa s pištolo v I. državni ligi v sestavi Franci IVANC, Rok IVANC, Andrej CULJKAR in Mario HOLOŠ (rezerva) je uspešno »preživela« krstno sezono med najboljšimi slovenskimi strelci s pištolo in osvojila končno 9. mesto med 12. ekipami. Končna lestvica po 7. krogih: Strelsko društvo/klub število točk 1. KIDRIČEVO 102 2. PTUJ 77 3. DUŠAN POŽENEL 62 4. COAL PETIŠOVCI 61 5. JURŠINCI 61 6. KOPAČEVINA 48 7. OLIMPIJA 42 8. BREŽICE 37 9. GROSUPLJE 28 10. MROŽ 25 11. CELJE 16 12. ŽELEZNIKI 15 Ekipa s pištolo, ki je nastopala v II. državni ligi v sestavi Janko REMIC, Mario HOLOŠ, Tomaž ARTAČ in Igor PITKA, Petra KLAVŽAR ter Anže KLAVŽAR kot rezerva, je svojo prvo sezono v II. ligi končala na zelo dobrem 7. mestu. Končna lestvica po 7. krogih: Strelsko društvo število t 1. ŠTEFAN KOVAČ 79 2. MAROK 74 3. KRANJ 61 4. TRZIN 60 5. JUTEKS 56 6. DUŠAN POŽENEL II . 52 7. GROSUPLJE II. 43 8. KOPAČEVINA II. 37 9. GORENJA VAS 35 10. KAMNIK 30 11. VREMŠČICA 26 12. DOMŽALE 20 Ekipa s puško v sestavi Andraž POJE, Matic BARIČ, Gorazd ARTAČ in dr. Klemen BUČAR ter David GLUŠAC je v III. ligi premočno zmagala in se uvrstila v kvalifikacije za II. državno ligo. Glede na rezultate je objektivno pričakovati njihovo uvrstitev v II. ligo. Pešci so ogroženi v prometu Pešci in vozniki osebnih avtomobilov sta najštevilčnejše zastopani vrsti udeležencev v cestnem prometu. Pešci so ena najbolj ogroženih skupin udeležencev v cestnem prometu, saj je pešec, ki je udeležen v prometni nesreči, nezavarovan, zaradi česar so prometne nesreče z udeležbo pešcev, ki ne minejo brez hujših telesnih poškodb, zgolj izjeme oz. srečna naključja. Med pešci so najbolj ogroženi starejši nad 65 let starosti ter otroci do 14 let starosti. Največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, se zgodi v naseljih z uličnim sistemom. Hitrost vozila, ki je ob prometni nesreči za pešca ŠE varna, je 30 km/h, saj se le pri tej hitrosti voznik še lahko pravočasno ustavi. Za pešce so prijaznejša naselja z urejenimi pločniki, varnimi prehodi za pešce, ulično razsvetljavo in drugimi ukrepi za umirjanje prometa. Voznik ponoči ali ob slabši vidljivosti opazi pešca brez kresničke na 26 metrih, pešca s kresničko pa na 136 metrih. Kot pešec lahko za svojo varnost največ narediš sam: - Dosledno upoštevaj prometne predpise; - Uporabljaj površine, namenjene pešcem; - Cestišče prečkaj na označenih prehodih za pešce; - Uporabljaj odsevne predmete, ki izboljšajo opaznost pešca; - V prometu ravnaj previdno in preudarno, najprej zaupaj sebi ter skušaj predvideti ravnanje ostalih udeležencev v prometu. Vozniki, poskrbite za večjo varnost pešcev: - Dosledno upoštevajte omejitve hitrosti; - Odstopite prednost pešcem na prehodih za pešce; - V naseljih vozite posebej previdno in bodite vedno pripravljeni na zaviranje; - Posebno pozornost posvečajte starejšim občanom in otrokom. Policijska postaja Grosuplje Vi smeh je 1/2 zdravja Grosupeljski odmevi April / številka 4 / 2007 Kako se je Dolfe na kozolcu ljubil Nekdaj so fantje v toplejših obdobjih leta spali na kozolcih, v skednjih in v svislih. Za dekleta je bilo to početje zaradi številnih skušnjav kajpak prenevarno, zato so spale v koči pod skrbnim nadzorstvom mater, tet in babic. Bile pa so tudi izjeme. Mati Katarina iz manjšega zaselka je na primer povsem zaupala svojim trem hčeram in jim dovolila spanje na domačem kozolcu, v dišečem senu. To so vaški fantini kmalu izvohali in hodili nagajat korajžnim dekletom. Nekateri so se širokoustili, da so smeli celo k njim v seno in da so jim bile tam izpolnjene celo najgloblje želje. To je prišlo na uho tudi Dolfetu, fantu iz sosednje vasi. »Taka priložnost se ne ponuja vsak dan,« si je mislil in se odločil, da bo tudi sam poizkusil redko srečo. Poprosil je prijatelja Jožeta, da ga je zvečer z motociklom potegnil v bližino zaselka. Čez dobro uro pridi pome, bom zagotovo že fertig,« je naročil prijatelju; kajti Dolfe se je imel za uspešnega poznavalca te »stroke«. Ob napovedanem času je prijatelj res pribrnel z motorjem in našel Dolfeta z zelo kislim obrazom. »Kaj je, si dobil?« je pritajeno vprašal. »Dobil, dobil. Toliko sem dobil, da bom imel za lep čas zadosti,« je odvrnil s stokajočem glasom in s težavo zlezel na motor. Med vožnjo je Dolfe Jožetu natančno opisal, kaj se mu je primerilo. V temi je srečno prilezel na kozolec in se pritipal v bližino deklet. Že je slišal vznemirljivo dihanje mladenk, ko mu je hipoma zmanjkalo tal pod nogami in je telebnil pod kozolec, naletel je bil namreč na odprtino, skozi katero so s kozolca metali seno. Na nesrečo ga je spodaj še vaga od voza počila po glavi, da so se mu pošteno ukresale iskre. V tej vasi Dolfe potem ni več iskal ljubezni, ne na kozolcih, ne pod njimi. Kdo pravi, da ne vem!!! 1. Katera kultura v naših predelih najpogosteje pozebe? a) krompir b) radič c) fižol 2. Koliko prečnikov ima latinski križ? 3. Katere snovi v vodni raztopini praviloma dajo protone? a) kisline b) soli c) baze 4. Ljudsko glasbilo okarina je iz: a) lesa b) brona c) gline 5. Določi, katera ptica je najmanjša! a) ostržek b) sinička c) škorec 6. Katero naselje je v imenski povezavi s pohištvom? a) Slivnica b) Šmarje c) Polica 7. Kateri književnik se je rodil na graščini? a) France Bevk b) Luis Adamič c) Janez Trdina 8. Kaj simbolično preskakujejo nezvesti zakonski partnerji? a) jarke b) potoke c) plotove 9. Kdaj se moramo prijeti za gumb? a) ko srečamo dimnikarja b) ko srečamo učitelja c) ko srečamo župnika ali kaplana 10. Kateri sladkor je najslajši? a) sadni b) pesni c) mlečni. Rešitve iz prejšnje številke: 1.c, 2.a, 3.c, 4.b, 5.b, 6.a, 7.a, 8. sedem. Burke podolgem in počez 1. V bifeju se na kavi srečata znanki, ki se v resnici ne marata preveč. Prva začne: »Joj, kako čas hiti; danes praznujem že 30. rojstni dan.« »Kakšno naključje, jaz tudi,« odvrne druga, »vendar je pri meni to prvič.« 2. V hiši je več gostov na slavnostnem kosilu. Eden izmed njih hoče biti še posebej prijazen, zato ogovori domačo hčerkico: »Joj, kako si že velika, gotovo že kaj pomagaš mami?« »Seveda, takoj ko boste odšli, bom mami pomagala prešteti naš srebrni jedilni pribor!« 3. Pri zdravniku zazvoni telefon: »Oprostite, gospod doktor, da kličem ob tako pozni uri, toda zelo slabo se počutim. Pridite, če morete!« »Je že prav, da ste poklicali,« pomirljivo odgovori zdravnik. »Ravno odhajam v vaš kraj k nekemu drugemu bolniku, pa bom ubil dve muhi na en mah!« Grosupeljski odmevi smeh je 1/2 zdravja Smešno lahka križanka Kdor jo bo rešil, bo v osenčenem navpičnem stolpcu lahko prebral, kaj nas obide v času, ko ozeleni drevje in zacvetijo rožice. V pomoč je tudi pesniški dodatek. Vodoravno: 1. spomladanska vitaminska začimba, 2. izdelovalec ur, 3. hitro premikanje, 4. mamilo, 5. besedilo, 6. žensko ime, 7. pot z visokimi bregovi, 8. ženska oblika zaimka ON, 9. jesensko žito, 10. izdelovalci kruha. Čemu so se smejali pred 100 leti? Pesniški dodatek (Za lažje iskanje gesla v križanki) Bodi mlado ali staro, nihče ni za slabo šaro. Pred nami vendar je življenje, ki ga polni.......... Moral je počakati Fant je bil obtožen, da je ukradel hlače. Med obravnavo ga je odvetnik tako dobro zagovarjal, da je bil na koncu oproščen. Ko so že vsi zapuščali dvorano, obtoženi še vedno sedi v klopi. Tedaj stopi odvetnik k njemu in mu reče: »Pojdi vendar, saj si oproščen!« Fant pa se skloni k zagovorniku in mu zašepeta: »Čakam, da se oddalji tožnik, sem namreč v njegovih hlačah.« Z resnico na dan Gospa, ki je mislila, da je vedno bolna, spet pride k zdravniku. Ta jo dalj časa natančno preiskuje, nato zaskrbljeno pogleda in vpraša: »Gospa, ste pripravljeni, da prenesete čisto resnico?« »Gospod doktor, samo recite; sem se povsem vdala v usodo. »Gospa, nič vam ni!« Posebna želja Ne preveč mična gospodična pride k fotografu. Ta jo vpraša: »Gospodična, hočete doprsno sliko?« Dekle malo pomisli in reče: »No, nekaj glave naj bo tudi na njej.« LS c.rož\'ja MED PRETEPOM Le čakaj, da naš oče opravijo potrebo, potem boš pa videl!!! Podobnica Gospod policaj, hitro z menoj, naš učitelj matematike je napačno parkiral! He, he, pa smo spet skupaj s podobnico. Tista dva peklenščka od zadnjič sta od vraga, toliko domislic sta nam utrnila. Zapišimo jih nekaj, da se ne pozabijo: »Ne kliči vraga k hiši, saj še sam preveč rad pride«, »Tole narediva, pa bova vragu rep izpulila«, »Odšel je k vragu na večerjo«, »Le počakaj, boš že še videl vraga v zelenih hlačah«, »Lej ga, hudiča črnega«, »Tebe bo še vrag za stegno grabil«, »Varuj se ga, to je satan«, »Njega bo še hudič z razbeljenimi kleščami ščipal«, »Preveč so lenarili, pa je šlo vse k hudiču«, »Če si se že v mladosti tarogatemu zapisal, ti ni pomoči«, »Pri tej hiši vse vrag jemlje«, »Tako je žleht, da ga še hudič ne bo maral!«.....Hude stvari so to, da hujše ne bi mogle biti! A kaj hočemo, vrag je vrag, z njim ni dobro češenj zobat, zato bomo nehali z naštevanjem. Današnja podobnica bo zagotovo vzbujala bolj blage misli; kajti s ključi so povezane prijetnejše stvari. No, bomo videli, kaj se bo izcimilo. LS Kratice za igrive glavke PKSPM so bile skrivnostne kratice, ki smo jih zapisali v zadnji številki našega časnika. Ob pristavku, da vse utelešene kratice skoraj vsak človek nosi s seboj, se je komu vendarle utrnila misel, da so to imena prstov, torej: palec, kazalec, sredinec, prstanec, mezinec. Novo igro bomo zastavili z naslednjimi znamenji:DVČBPBK.Odkrivanjeskrivnosti ne bo lahko, zato sledi pomoč: kratičje se nanaša na organiziranost vojske. No, zdaj se bo pa lažje reševalo! L S Stara vremenska prerokovanja (za mesec april - mali traven) - Če v aprilu grmi, slane se bati več ni. - Če Jurij toplo vreme zakuri, pomladi na široko odpre duri. - Slana v aprilu naredi več škode, kot vse druge vremenske nerode. - Mali traven deževen, ratar ne bo reven. - Če je na Tiburcija dan polje zeleno, dobra bo letina, zrno jekleno. - Če je zadnje dni malega travna vreme gorko, bo jeseni sadjarjem pri srcu lepo. - Svetega Jurija luža, o kresu suša. - Ako na Trijakov dan dežuje, dobro leto oznanjuje. za he/he/hec *_ O višji zavesti Janez D. ne bo več predsednik GIBANJA. Zdaj nekateri napovedujejo, da se bo GIBANJE razsulo tako kot pred kratkim ena od političnih strank. Verjetno sta kriva računalnika, ki naj bi jih ukradli »negativci«, za katere so na koncu ugotovili, da so jih izmaknili pošteni zasvojenci in lopovi. O (raz)združevanju Zdaj nekateri na slovenskem političnem prostoru že razmišljajo, da bi ustanovili novo skupno stranko - ZDRUŽENO LISTO RAZSUTIH STRANK. Napad na slovensko pomlad Zadnjič, ko je na Jožefovo (19. 3.) tako na debelo padal sneg, so nekateri iz aktualne koalicije ugotavljali, da je to NAPAD NA Kaj potem? SLOVENSKO POMLAD, nekateri iz opozicije pa so že brž iskali krivca in ugotavljali, da ima najbrž spet j0ežek prste vmes. Krst pri Najdražji šoli ali: Kako smo postavljali temeljni kamen za novo šolo v NAJDRAŽJI Žalni? Prosto po Prešernu Da bi lažje razumeli! Ko boste brali te klanfe in rime, bo preteklo že skoraj pol leta, odkar so dva dni pred volitvami v Žalni neznanci žalostno podrli že itak nepopolno osnovno šolo, ki bi se morda že čez nekaj let podrla sama od sebe. (Mimogrede: Če bi želeli kaj prišparat', bi lahko tud' na ta način!) Potem pa se je kar za nekaj mesecev gradbiščni prah polegel in ostala je velika praznina. Med ljudmi Sejem bil je živ Čeprav je Aškerc pod tem naslovom pisal o nelegalnem poseganju na področje zem-ljemerstva, pa je bilo to pot drugače, saj je eden od zemljemercev odšel na semenj, kjer ni ne postavljal ne prestavljal mejnike, temveč le hodil od štanta do štanta in veselo poizkušal razne dobrote. Na koncu je obstal ob šanku, dokler se ga niso usmilili prijatelji iz konjerejskega društva in ga pripeljali utrujenega domov, ženi pred vrata. Trenja o salamiadah V Lučah je na salamiadi sodeloval tudi Uroš Slak, kateremu smo predlagali, naj eno od naslednjih Trenj posveti salamiadam. Menimo, da bi bila ta Trenja zelo uspešna in najprijetnejša po vsebini. Janez D. - pa nič! »Konj je sveta žival.« Tako je dejal Grosupeljski župan na salamiadi in prepovedal vsem izdelovalcem salam, da bi grosupeljskega konja tlačili v salame. Bodica iz komunskega sveta Ob sprejemanju proračuna so na občini najprej na fino rezljali in sekljali, na koncu pa so kar s Krpanovo mesarico usekal'. Nato so Žalci svojo žalost še povečali in iz protesta zdaj ne uporabljajo niti tistih 50 metrov pločnika, ki so ga med tem časom zgradili na komunske stroške, saj po njem nima kdo hodit': Otroci ne v šolo, v cerkev pa itak bolj malo ljudi hodi - peš. Naj pa pri tem dodamo še, da so nekateri prav jezni tudi nad ležečim policajem. »Kaj takega lahko naredi samo pijanec,« pripominjajo in grozijo »Če se ne bo odstranil, ga bomo povozili z najtežjim traktorjem ali kamionom, ki ga premoremo.« Preverjeno! Zadevi smo v naši VELEUPELJSKI GOSTILNIŠKI AGENCIJI ponovno podrobno prisluhnili in si jo ponovno podrobno ogledali na licu mesta na letošnji VELI-KOCVETNI PONEDELJEK. Takole so nam zdaj že preimenovani NAJDRAŽJI (žalski) DRAGARJI povedali: »Zadnjič, ko so na komunskem svetu spet PAJTLALI in ugotavljali, da se je NAJDRAŽJA ŽALSKA ŠOLA še podražila, smo videli, da se zadeve še z lepa ne bodo premaknile z mrtve točke. Zato je naš samorastniški in univerzalni iniciativni gradbeni, šolski, gospodarski, prostorski in kulturni odbor ter odbor za družbene in meddeželne ter pokrajinske odnose sklenil v okviru svojih brezmejnih pristojnostih, da VZAMEJO STVAR V SVOJE ROKE. Dolgo smo tuhtali in tuhtali. Tako dolgo, da smo prišli celo do samo dve leti manj kot dvesto let stare Oštirjeve kmetije - Ravbarjev in Kovač(IČ]ev tam v Repentaboru pri kraških Dutovljah. »Če lahko ta hiša stoji že toliko časa, zakaj ne bi pri nas tudi šola?« smo ugotavljali, a ko smo prišli tja, smo mnenje brž dopolnili, da so svojo hišo vseh teh dvesto let lepo vzdrževali in dozidavali. Gospodar Mrtin s svojo ženko in vsemi ostalimi domačimi nam je na široko odprl vrata v podzemno klet, kjer smo v svoji izredni zamišljenosti in predanosti pri ravnanju raznih skladovnic mesa in vina v globoki vinski kleti ob narezanem pršutu ter nalitem in sem ter tja politem teranu : v. : •.:..' .. ■.- ■ spoznali, da se vsaka novogradnja začne pri temeljnem kamnu. Tudi gospodar Ravbarjeve domačije nas je hitro razumel za kaj gre, zato je natočil še nekaj litrov črnega za dodaten premislek, hčerka pa je ta čas za boljše vzdušje še raztegnila klavirko in pokazala, kaj se je naučila v glabeni šoli. Poleg ravnokar omenjenih surovin pa nam je gospodar Martin kar s kompanjolo pripeljal na kraški rob obdelan primeren kamen, ki ga je najbrž odkopal še takrat, ko je velbal svojo vinsko klet. Nato so zadeve stekle kar same od sebe.« Štefan pravi: Avtobus dam za en štefan, samo da bo pošten' in da ne bom bolan, saj moram zgodaj zjutraj čist' vsak' dan zarana vstat' in trezen sesti za volan. Janez šofer je čisto pravi in vozi naj bo noč al' dan - nič ne toži. Naj bo ob kateri koli uri vam odpira avtobusa duri. Tako stekla pot je mimo Ljubljane, prav kmal' prišli smo do Sežane. Še pet ovinkov, pa smo tam, domač Martin odpre nam vinski hram. Klet z oboki, vsem že močno znana s pršutom in teranom obdarovana. Zato brž jezik v vino sem namočil, ko Tone mi je že drugega natočil. Če ne bi točil', b'lo bi greh. Veselo Drago raztegne meh. Šale, burke, veselje, smeh široko razlezli so se po ljudeh. Globoko Janez pihne v bariton, ostali brundamo na kvariton. Martin potegne iz kevdra glas, Franc že prigliha prvi bas. Še' nona se veselo je smejala, ko sta z nonom valček zaplesala. Damjana sta v kozarce ga točila, Ura kmalu deseta je odbila. »Tako! Zdaj, fantje, mor'mo it'. Domov je treba še danes prit',« reče odločno gospa Joža, ki je za vse kot tavžentroža. Pot pod noge, pardon, kolesa vzeli smo in odšli v nebesa -pravzaprav le v domači kraj, tu vedno bil je in bo naš raj. In pazi zdaj! Trenutek ne šel bi v zgodovino, če ne bi pili to nebeško vino. Nekdo kulture je program naročil, ob katerem kmal' bi od smeha počil. Zdaj tu smo že, dragi bralci, Žalci, ob pozni uri veseli nočni vasovalci. Ko kamen možaka sta na mesto dala, še polna luna je bolj veselo zasijala. Kapelnik godbe spet taglavni kot kandidat in delavec javni poskrbel je za zidarska dela. Dokazal je, da paše mu tud' kela. »Zdaj piši, riši, kakor veš,« Birt pravi, »a pozabiti ne smeš, Žalci vrgli zdavnaj smo čez ramo politične obljube in roke. Mi hoč'mo šolo le in dvorano za nas in za otroke!« j0ežek vse drobno je dokumentiral, prepeval zraven in playback blefiral - ni pel, le na slepo usta odpiral in ponoč' brez fleša fotografiral. Nato še kamen s teranom smo zalili z namenom - naj raste in se širi. Razredov pet, če že ne devet vztrajno Žalci hoč'mo spet imet'. Še predno smo na konc' se poslovili, pr' kamnu za pr'mej smo obljubili, da s tako družbo krasno, fino kmalu pripeljali bomo novo vino. A pr'peljemo brž še kak' kamen. Tud' vas bomo povab'li zraven. Zdaj politike teren je raven -je treba šolo na Polic', pa Amen! Pa drugo leto spet pril'ka bo nanesla, Prešernu postav'mo kamen v spomin. Če poplava bo, šli bomo pa na vesla. Z vinom krstimo kamen za opomin.« (v butare stihe zlagal) j0ežek Zagraški Poredniška cenzura H gornji SKLADOVNICI STIHOV (beri: BUTAR!) moramo dodati, da je ta zgodba močno olepšana, kajti če bi vso resnico izrečenih besed in neizrečenih misli napisali, bi se vsaj še pol leta kresale iskre (vsaj tako kot nedvno v Ambr'su!) na različnih koncih VELEUPELJSKE KOMUNE. Stvar pa jemljite vsi pristojni strogo ZA HE/HE/HEC, čeprav je močno resna! Poleg tega pa že pol komune itak ve, da je j0ežek zadnjič ob dnevu poezije stihe skladal kakor drva, če pa ga ima še malo pod kapo, stihi letijo kar v skladovnice. Porednik EHO CAJTNGOV Grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi April/ številka 4 / 2007 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: ¡ozemHsiol.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 Izdelava filmov: AMSET - MACEDONI, Grosuplje, Pod gozdom 3/9 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od aprila 2007 dalje) v nakladi 6.152 izvodov) in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM: PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE JE TREBA ODDATI DO PRVEGA PETKA V MESECU. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 0061/95-11, ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakovl. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %.Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas. Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € Končni znesek z DDVv € A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 ■ b 1 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 | J (39,6 x 27,3) | 1081,1 | 0,866 1 936 1 478,68 | 574,42 | Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF zapisu ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov ¡ozemrasiol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca filmov amsetrasiol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: jozemrasiol.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič April / številka 4 / 2007 Grosupeljski odmevi oglasi 75 Kri rešuje življenja. Moja kri - varna kri zame, zate, za vsakogar. Daj majhen delček sebe za dobro drugega! RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije: v četrtek, 3. 5. 2007 od 7. do 13. ure v OŠ Louis Adamič Grosuplje, v petek, 4. 5. 2007 od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica. 3. in 4. maja sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. Območno združenje Rdečega križa Slovenije Grosuplje ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA GROSUPLJE Adamičeva 30 01787 3413 041 723731 Goian Petrovič dr. dent. med. VASA ZVESTA ZNANKA iHL& tunro&io Wx§mŠ JÜGK} Čo s ^ /é ¿y s- fâjT vabila, obvestila in oglasi Društvo invalidov Grosuplje ki deluje na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica Grosupeljski odmevi April / številka 4 / 2007 vas vabi na Srečanje delovnih invalidov Dolenjske in Bele Krajine (Grosuplje, Trebnje, Novo Mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica), ki bo na Grajskem vrtu BOŠTANJ pri Grosupljem v soboto, 26. 5. 2007, z začetkom ob 10. uri. Srečanje bo potekalo ves dan s kulturno-zabavnim programom in srečelovom. Vabljeni vsi člani, njihovi svojci, prijatelji in vsi, ki želijo v naši družbi preživeti dan. Veselimo se vaše družbe v prepričanju, da nam bo skupaj lepo. Prosimo, da svojo udeležbo sporočite do 7. 5. 2007 v pisarno društva ali na telefon 041 799 998. Da bi bilo srečanje kar najlepše, prosimo vse člane, da aktivno sodelujejo pri izvedbi srečanja! (predlogi, ideje, dobitki za srečelov, pomoč...) Predsednica DI Grosuplje Anica Perme HRAN L N I C A OC d.-d..