Siar.e:
Za celo leto.....K 15"—
za pol leta......«    750
za Cetrt leta.....«    3"80
za  1 mesec......«    1 30
Posamezna Stevilka 40 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo   je   v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem
rotoviu), pritlicje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev, 28
I. letnik
Kam plovejo?
dosledno pasivna in njeno glavno mesto je zapadlo poginu. Nemška Avstrija ima neizmerno dolgov; med drugimi je samo Nemčiji dolžna 6 miljard kron. Ker šteje država 6 milijonov prebivalcev, pomeni to toliko, da je vsak Avstrijec, bilo mož, ali žena, otrok ali starec Nemčiji dolžan 1000 kron; če vračunaš še druge dolgove, pride na vsakega prebivalca N. A. 10.000 kron dolga. Letošnji državni budget pa že sam izkazuje 4 miljarde deficita. Iz tega je razvidno, da Nemška Avstrija niti obresti za ta neskončni dolg ne zmore. K temu pa pride Še cela vrsta drugih obveznosti, ki jih je N. A. prevzela kot dedščino po monarhiji. Skratka: Mirovna pogodba tira Nemško Avstrijo v državni bankerot. Nastala bo katastrofa z nedoglednimi posledicami, katastrofa, kakršne svet še ni doživel in ki si je strašnejše ni mogoče misliti. Lakota, meščanska vojna, kmetski upori bodo neizbežni posledki svetovne vojne za Nemško Avstrijo. To stanje bo trajalo leta in leta, država bo do kraja obubožala.
V Bernu na .Švicarskem ponujajo danes avstrijsko krono po 41A centima, a kupca iščeš zaman. Notice dunajske devizne centrale so hnmbug. Saj so tudi z j Jugoslovansko krono uganjali goljufijo in so jo umetnim potom potisnili na 95 h.
Že danes dobiš v Celovcu 1040 avstrijskih kron za 1000 jugoslovanskih ; v par dnev bo razlika zrastla za 200 kron. Kdor si je torej nabavil jugoslovanskih novčanic, bo imel dobiček in si je sploh najbrž rešil svoj denar. Pomembno je, da je finančna direkcija in avstro-ogrska banka izdala naredbo, naj se pokupijo vse jugoslovanske novčanice,   a  izajati   se   ne smejo.    Zakaj ?
Rekli'-so in koroSki casopisi so pisali, da ima Jugoslavija prav tako malo zivil, kakor Avstrija. In vendar.misli Jugoslavija na podlagi sklenjene pogodbe dati v NemSko-Avstrijo v zameno 23.000 vagonov zivil. Seveda Avstiija ne bo mogla dobaviti kompenzacij-skega blaga in tako si bodo ljubi KoroSci zopet morali tesneje pritegniti pas.
Isti dopisnik je napisal v St. 5 „Klagen-furter Nachrichten" besede : Celovec lezi tako ugodno, da si svojo prihodnjost lahko sam doloSi. Celovec lahko propade z Avstrijo ali pa si ustvari boljSo bodocnost v Jugo-slaviji.
Nem6ija in NemSka Avstrija sta primo-rani, da prisilita svoje prebivalstvo do izse-ljenja. NemSka vlada ze organizira izseljenje 5 milijonov prebivalcev v Rusijo in Argenti-nijo. Zato pa : ReSi se, kdor more ! Celov-cani, reSite svoje zadnje imetje! Delavec, reSi svojo delavno silo! IS cite priklo-pitve k drzavi SHS. V Jugoslaviji po-trebujejo pridnih in delavnih rok. Samo oni, ki iScejo deveto dczelo, ki necejo delati, am-pak ki le zapovedujejo in si dajo stre6i, ki za citanje casopisov dobijo tisocake na mesec, samo ti naj ostanej© v NemSki Avstriji. Celovec pa naj ji obrne hrbet!
To zveni nekoliko drugace, kakor pa brezumne psovke in sramotenje Jugoslavije, ki ga cujeS dan na dan od svojih ljudij in od tujcev. Nestrpnczi in maloduSnezi citajte, kaj pravijo Nemci o svoji drzavi in ne bla-tite svoje brez potrebe. Bliznja prihodnjost bo pokazala, da mi res zivimo v zemlji, kjer tece mleko in med, v tern ko bo pri naSi sosedi na severu kmalu jok in Skripanje z zobmi.
Mariborska ,,Draupost" prinaša v št. 38 od 30. sept. t. 1. dolg članek ,,Katastrofa se bliža", v katerem drastično opisuje obupne razmere, ki so nastale po odhodu jugoslovanskih čet iz celovške kotline v Celovcu in na Koroškem sploh in riše katastrofalno situacije, v kateri se nahaja danes Nemška Avstrija. Evo par drobtin iz članka !
Pomanjkanje mesa je pri nas že več tednov občutno in če ne bi nam bila toliko zasramovana Jugoslavija uvedla lepih volov, bi bili že na dan izpraznenja ostali brez koščka mesa; peščice živine, ki jo kmet še nima, ne proda, ker ve, da bo avstrijska krona v kratkem imela vrednost cunje papirja; če pa jih k prodaji prisiliš, hočejo seveda za blago   dobiti   kar največ tega ,,denarja."
Z moko je ista. Kakor hitro so Jugoslovani odšli, so prestali lepi časi, prišla je zopet   krušna  nakaznica in z njo — lakota.
Žitnoprometni zavod za Koroško pravi v svojem poslednjem poročilu: Antanta je dobavo žita in moke ustavila ; v ostali Avstriji se le teško dobi. V Koroški sami se od letošnje žetve dozdaj ni oddal  niti  en sam  vagon  žita.
Torej : tedni brez mesa, pavze v oskrbi z moko, neverjetne cene, pičel zaslužek, vse to je posledica odhoda Jugoslovanov.
,,Neue Ziircher Zeitung", dobro informiran švicarski trgovski list, piše pred kratkim o prihodnjusti Nemške Avstrije nekako takole : Mirovna konferenca je v Nemški Avstriji ustvarila stvor, ki se nikakor ne more sam preži viti; njena bilanca mora ostati