DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 34
Gorica - Trst, 20. avgusta 1948
U r i Gioi
edništvo in uprava^ Sorica - Riva Piazzutta 1B Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naro6nina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
PoSt, 6ok. račf, St. 0-18127
Izhaja vsak petek
Z lastno močjo
Po številu majhni in gospodarsko šibki slovenski narod je od pričetka druge svetovne vojne pretrpel toliko gorja in je šlo preko njegove zemlje toliko grozot, da strmimo in se čudimo, 'kako se je ohranil, kako je zdržal. Najprej so plenili, požigali in morili po Sloveniji nacisti, ki so pridrveli ',s severa. Kmalu so se jim pridružili fašisti z juga. Oba tuja okupatorja so pa nadkri-lili rodni bratje komunisti, ki so deželo opustošili poil krvavim geslom: Naš boj je rop, umor! Sedaj živimo že tri leta v tako zvanem mirti. Glede) koroških Slovencev sicer še ni padla končna uradna odločitev, vendar je njihova usoda zapečatena. Stoletni sen o Združeni Sloveniji je bil zopet brezobzirno razpršen: slovenska zemlja je razkosana, krvavi, obrobni Slovenci smo prišli pod tuje gospodarje, ki nam niso naklonjeni. Matična dežela pa ječi pod peto komunističnih opričnikov in redči naše vrste, kajti mnogi, žal, premnogi so morali v tujino, v begunstvo, marsikateri pa še nestrpno čakajo, da bi jim sledili na trnjevi poti.
Ko tako z žalostjo v srcu bežno motrimo tegobno, krvavo zgodovino zadnjih let in z nestrpnostjo zremo na obzorja, da bi zaslužili bodečnost, se nas včasih polašča malodušje: utonili bomo...
Otresimo se malodušja, ?jt-poditna mert-ee /inšli! vina slovenskega naroda pozna več križevih potov. Vsaka kalvarija je pričetek nove razvojne dobe, novega podviga. Zdi se, da trpljenje ojači našo1 trdoživost in podesetori naše ustvarjalne sile.
Tako bo tudi sedaj.Toda vse svoje življenjske moči moramo mobilizirati in usmeriti k enemu cilju: ohraniti svojo narodno bitnost! Opustiti moramo vse vrtoglave mednarodne probleme in se odreči vsem sanjam, da bo nam kdo priskočil na pomoč in nam ustvaril lepo bodočnost. S inje! Zavedati se moramo, da smo samo mi sami kovači svoje bodočnosti.
Najprej moramo krepko poživiti našo narodno zavest. Na drugem mestu priobčujemo članek tržaškega rodoljuba, ki nas uči, kako moramo spoštovati našo materinščino, kako moramo biti ponosni na naš jezik in na našo narodnost. Kdor zaničuje se sum...
Ker omenjeni članek že nazorno oriše, dolžnosti, ki jih ima v tem pogledu družina, najvažnejša celica vsakega narodnega občestva, lahko preidemo na drugo važno u-stanovo, ki ima nalogo gojiti ljubezen do naroda in njegovega' jezika in vzgajati zavedno mladino, na slovensko šolo. Skrb za zdravo šolstvo je ena najplemenitejših nulog vse naše narodne skupnosti in ji morajo biti posvečeni napori naših najboljših mož.
Tretja nalogu, ki jo moramo izvesti, če se hočemo ohraniti, je zgraditev prosvetne in politične organizacije. Delo na tern področju je bilo do zadnjega časa zelo nehvaležno in tvegano, ker so komunisti s svojim terorjem obvladali vso našo ožjo domovino in so imeli vse javno življenje v nasilnem zakupu. Razdvojenost, ki je zdaj nastopila v njihovih vratah,
flli smo Slouenci ali ne
V	narodnih bojih osivel gospod nam pik1 s Tržaškega :
Na nekdanji državni nemški gimnaziji, ki je bila takrat edina gimnazija v Gorici, je poučeval slovenščino več let tudi prof. Franc Orešec. Po pravici povedano, Orešec ni bil kdo ve kako imeniten profesor, bil je pa dober vzgojitelj, saj nam je skoraj pri vsaki uri napravil kako moralno pridigo. Zelo se je prizadeval, da bi nam vcepil v srca zanimanje in ljubezen do »materinščine«, kakor je skoraj dosledno imenoval slovenščino. Ko smo v slovstvu prišli do Koseskega, ki je živel v Prešernovem času, je on tega pesnika precej hvalil in cenil, češ, čeprav se ne da meriti s Prešernom, vendar je v slovenskem slovstvu pomenljiv in zaslužen narodni buditelj in vzgojitelj. Pri vsaki primerni priliki — in to je bilo zelo pogosto — je navajal in poudarjal njegov heksameter: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.«
Žalostni primeri
Ko se tega spominjam, pa si hodeč po tržaških ulicah mislim, kako potrebno bi bilo, da bi danes kdo venomer trobil na uho tržaškim Slovencem ta Koseskijev stih: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je h'č5vi' peti.« Srečavaš Slovence, ki med seboj strahopetno govorijo po laško, kakor da ne bi znali slovenščine. Sami sebe zaničujejo in zatajujejo ter v sebi in v svojih o-trokih ubijajo narodrto zavest. Poznam mnogo Tržačanov, čijih — ne dedje ali celo-pradedje — ampak lastni starši so Slovenci, pa ne znajo slovenski. Seveda, če z otrokom začneš govoriti laški in potem nadaljuješ, je naravno, da se navzame italijanskega duha in ga potem ne preokreneš več. In tako delajo v Trstu prav mnogi neznačajni slovenski starši, ki so zgubili vso narodno zavest. Ne toliko šola, ampak dom je poitalijančil na tisoče naših otrok. Naletiš v Trstu na take slovenske starše, ki med seboj sicer še govorijo slovenski, toda z otrovi izključno v trža-ščini »po trieštinsko«. Zato pa iz takega otroka pozneje -e spraviš slovenske besede, četudi jo morda zna. Prav te dni sem srečal na ulici znano mi slovensko deklico v družbi dveh drugih mlajših deklic. »Ali sta to tvoji sestrici?« sem jo vprašal. »Ne«, je rekla, »pa stanujeta tam, kjer mi.« »Sta Slovenki?« »Da, pa ne znata slovenski.« »Potem nista Slo-
venki!« »O, da, govorijo.« »Kdo?« Starši govorijo, po slovensko.« »Zakaj pa te ne znajo? Ker z njima ne govorijo slovenski!« »Ne, ta hodi v italijansko šolo«, je rekla po-kazavši starejšo. »Vidiš torej, kaki Slovenki sta, če ne znata slovenski in hodita v italijansko šolo?« Poznam novopo-ročenca. On je sicer dober Slovenec, ona je hči slovenskih staršev, ki so pa svoje otroke vzgojili v italijanskem duhu, ker so govorili z njimi samo v italijanščini. Drugo je spopolnila šola. In tako je ena izmed tistih številnih, ki slovensko »vse razumejo, samo govoriti ne znajo«. In zato mož ne spravi iz nje slivenske besede in je prisiljen z njo govoriti italijanski. Če bosta imela otroke, bodo ti seveda pomnožili število tistih neštetih tržaških »italianissi-mov«, po čijih žilah se ne pretaka niti kapljica laške krvi.
Poitalijančevanje priimkov in drugo...
Da bi ta nedostatek, namreč pomanjkanje laške krvi v žilah najmanj treh četrtin pravih Tržačanov zakrila, je fašistična vlada, ko je tu gospodarila, gotovo na pobudo in po zamisli prav teh tržaških »italianissimov« odredila nasilno in kar uradno poitalijančevanje slovenskih priimkov. Ustanovila je pri vseh prefekturah Julijske krajine posebne komisije, ki so se mučile s tem, da so pretvarjale in pačile pristne slov. m-iimke, da bi na njih zbrisale vsako sled njihovega slovenskega izvora. Delovanje teh slavnih komisij je vsem še v živem spominu. Vendar pa zdaj mnogo nezavednih in neznačajnih tržaški Slovencev z zadovoljstvom in ponosom nosi te ispakedrane in spačene priimke. En vzgled. V neko pisarno je prisopla neka navdušena slovenska uaisarica in hitela: »Kaj ste tu napisali? Jaz se zdaj pišem Novelli in ne Novak!« No, da, zdravo Novelli! Ti uboga slovenska gmajna! Še en vzgled narodne brezbrižnosti. Na neki železniški postaji v tržaški okolici ča-
nam narekuje, da s svojim organizacijskim delom pohitimo in ga pospešimo.
Ko bomo prepletli mesta in podeželje s svojimi prosvetnimi in političnimi organizacijami, ki bodo tesno povezana v obrambo naših narodnih pravic, bomo sposobni za vsak odpor.
Totalitarizmi vseh vrst so doživeli in še doživljajo strašne poraze. Zato verujemo v zmago demokracije. Pod demokratično vladavino so pa nam vse naše pravice zago-tovtjene in boino vse naše življenjske sile lahko svobodno razvijali ter si gradili bodočnost.
kam, da kupim listek. Pred menoj so trije možie Slovenci. Vsi trije vprašajo listek v italijanščini. Hitro stopim tja in ; vprašam:	»Trst tretji raz-1
red!« Uradnica glasno odgovori po slovensko. »No, vidite, sem rekel enemu izmed njih, | saj govorijo slovenski, zakaj ne govorite tudi vi?« Po kratki zadregi reče: E, smo tako vajeni, ker prej nismo smeli.« »Toda zdaj smemo in zato ; tudi moramo.« A, saj je vse- j eno!« »No torej, ker je vseeno, pa govorite slovenski!« Pa se je že nagib odstranil, da ne bi slišal še kaj drugega, jaz pa sem si mislil : Viž ga uaisarja! in sem se spomnil stiha, ki je tudi Koseskiiev in ga je Orešec tudi večkrat navajal :
Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencu ne gane.
To so hrasti in hribi, da, taka je mnogim današnjim Slovencem zvestoba do materinščine, sem si žalostno mislil.
Zaključni opomini
Zdaj pa povzemimo iz vsega tega te-le praktične zaključke in nauke:
1. Slovenci, govorite med seboj vselej in povsod, zlasti v domači družini v slovenščini. Nikar se ne sramujte in ne bojte! Tega vam noben Anglež in tudi noben pameten Italijan — in takih je tudi v Trstu precej, morda več, kot si sami mislimo — ne bo zameril. Pač pa vas bo kot zavedne Slovence cenil in spoštoval, kakor tudi mi cenimo J in spoštujemo vse . zavedne, dobre in pravične Italijane.
|	2. Govorite med seboj in
! zlasti z otroki čimbolj rnogo-;če lepo in pravilno sloven-| .ščino-.
3. Slovenski starši, pošiljaj-l te brez izjeme svoje otroke v slovenske šole.
1	4. Če se teh točk ne boste
držali, ste res vredni vsega ! zaničevanja in prezira.
5. Pa tudi z Italijani, ki znajo slovenski, govorite slovenski, zlasti po trgovinah. Ti | vam bodo prav radi postregli ! v slovenščini. Zavedajmo se :
Kdor zaničuje se sam, podla-\ ga je tujčevi peti!
Spor med Titom in Stalinom se širi
Homer Bigart, dopisnik dnev* irka »Ne\v York Herald Tribune«, poroča iz Beograda, da je spor med Titom in Moskvo znova iz* bruhnil z Vso silo.
Titovci so članom Jugoslovan, ske komunistične partije razdelili letake, v katerih so objavljena tri pisma, ki jih je Tito pisal v Moskvo, preden ga je Kominform izobčil.
Letak pravi v uvodu, da ta pisma objavljajo zaradi tega, da se bodo člani partije vedeli v tem sporu ravnati. Drugi vzrok je pa dejstvo, da so Titovi komunistič* ni nasprotniki po Beogradu raz? širili sovjetsko poročilo o tem dopisovanju.
Uvod titovskega letaka trdi, da so sovjetski agentje v Beogradu skušali najemati jugoslovanske državljane, da bi vohunili proti Titovi vladi. Pri tem so sovjetski agentje sramotili jugoslovanske komunistične voditelje.
..Za zdaj je s Titom vse v redu*1
Tako je na primer eden glavnih sovjetskih ogleduhov v Jugosla* viji, polkovnik Stepanov, pri neki prilrki dejal: »Za zdaj je s Titom vse v redu.« S tem je hotel namige niti, da utegne, priti čas, ko Tito ne ho več po godu Sovjetom.
Med sovjetskimi zastopniki, ki so hoteli za hrbtom jugoslovanske vlade zbirati informacije, je bil tudi sam rdeči poslanik v Beogra* du. Uvod pravi, da so ti načini značilni za buržujske obveščeval* ne službe. Sovjetom to' ni bilo po* trebno, saj bi bili lahko dobili vsa obvestila naravnost od jugoslo* vanskih voditeljev.
Značilen je tisti odstavek uvo* da, ki pravi: »Vsakdo mora ljubiti Sovjetsko zvezo, domovino socia* lizma. Toda v nobenem primeru ne more svoje lastne domovine ljM* biti manj.«
Letak pravi dalje, da vsi sovjet«
ski očitki proti Titu in, njegovemu j delu temelje na lažnih ter netoč* S nih informacijah. Veliko teh in* j formacij sta Sovjetom dajala ibiv* j ša, zdaj zaprta ministra Hebrang | in Zujevie. Rusi so v Beogradu sprejemali obvestila od ljudi, ki so se izdajali za prijatelje soeia* lizma, v resnici pa jim ne bi smeli zaupati.
Titova pisma
Nato letak navaja Titova pisma.
Prvo pismo je od 20. marca le* tos in je naslovljeno na sovjetske* ga zunanjega ministra Molotova. Tito ga je poslal v Moskvo dan potem, ko so Sovjeti brez po* prejšnjega obvestila naznanili, da so odpoklicali iz Jugoslavije vse svoje vojaške in civilne strokov* njake, Za vzrok so navedli, da Ju* goslovani v ravnanju s temi stro* kovnjaki niso kazali niti malo za* upanja.
Tito vse te očitke odločno za* nikuje. Pravi, da je že leta 1946. prosil, naj Sovjeti zmanjšajo šte* vilo svojih odposlanstev v Jygo* slavi ji. Sovjeti tega niso storili, na* kar je prosil še enkrat, češ da vsaj vojaške misije niso več potrebne.
Te misije so namreč bile silno drage. Sovjetski vojaški svetova* lee v stopnji podpolkovnika je prejemal na mesec 31.000 dinarjev, sovjetski general pa 40.000 dinar* jev. (Po uradni zamenjavi bi to v Prah zneslo 310.000 odnosno 400.000 lir). Vse to je morala pla* čevati jugoslovanska vlada. V ju* goslovanski vojski pa je general dobival komaj 9.000 do 11.000 di* narjev, minister pa 12.000 dinar* jev. Jasno, da je ta razlika v pla* čah vzbujala pri Titovih častnikih negodovanje.
Tito v tem pismu zavrača oči* tek, da bi bil propagandni mini* ster Djilas grajajoče govoril o morali sovjetskih častnikov. Vse, kar je storil, je bilo, da je opozo*
! ril na nekaj primerov slabega ve*
| denja, ki bi ga reakcija lahko iz*
I koristila za svojo propagando. To vedenje je bilo povsem drugačno j kakor pa vedenje angleških ofi*.
I cirjev.
i Tudi odklanja trditev, da bi nc* kateri visoki jugoslovanski urad* i niki, med njimi bivši namestnik ; zunanjega ministra general Vele*
| bit ter bivši poslanik v Londonu i bili angleški vohuni. Sovjetski zu*
| nanji minister je Velebita tega obdolžil že na mirovni konferenci 1946. v Parizu, toda Sovjeti niso nikoli predložili nobenih dokazov. Velebit, pravi Tito v svojem pis* mu, je bil član stranke že od leta
1939.	in je uredil v Zagrebu radij* i sko postajo za Kominterno. Bil | je vedno »dober tovariš«, toda | Sovjeti so vseeno odklonili vsako I dopisovanje z jugoslovanskim zu* nanjim ministrom, dokler je bil Velebit tam. Zaradi tega so ga morali dati na drugo mesto in je zdaj minister za socialno skrbstvo.
Drugo Titovo pismo pravi, da je sovjetski trgovinski zastopnik v Beogradu odklonil podpis spo* razuma o obsegu izmenjave blaga med Jugoslavijo in Sovjetsko zve* zo. Jugoslovansko zastopstvo, ki bi moralo iti v Moskvo, je sestav* ljeno, toda še vedno zastonj čaka sovjetskega vabila.
Tito v teh svojih pismih daje mnogo prostora odgovoru na sov* jetske napade proti jugoslovanski kmetijski politiki. Jugoslavija od* klanja kolektivizem, toda njen cilj je in bo popolna socializacija kmetijstva.
Dalje pismo pobija sovjetske trditve, da je Jugoslavija hotela Sovjete spraviti v vojno zaradi Trsta. To ni res. Jugoslavija je samo zaradi ljubega miru sprejela krivično mirovno pogodbo, kakor so Sovjeti bili prisiljeni sprejeti krivično pogodbo v Brestu Lito v* skem 1918.
Zadnje pismo je od 17. maja. V njem Tito ugotavlja, da so Jugo*
slovani skušali Sovjete prepričati, da so njihovi očitki neutemeljeni, pa se jim to ni posrečilo. Zaradi tega ne velja več razpravljati. Ju* goslovani se ne bodo udeležili seje Kominforma, ker tam ne bodo z njimi ravnali kot z enakopravnimi.
To so najnovejši dogodki v za* ostrujočem se sporu med Titom in Sovjeti.
Od srede
dp srede _
12. AVGUSTA : Sovjeti v Bers linu ojačujejo nadzorstvo na meji med sovjetskim področjem in za> hodnimi področji. Ker so Spvjeti prepovedali Nemški banki izplas čila naložb tistim tvrdkam, ki imajo sedež na zahodnih pod roč; jih, so tudi zahodni poveljniki blokirali vse vzhodne marke v bankah na zahodnih področjih. — Na albansko ozemlje beži vedno več Markosovih tolovajev, pred: vsem ranjencev. — Sovjetska zves za je odbila komisiji Združenih narodov prihod v Severno Korejo.
—	V Palestini obe strani kršita predpise premirja. — Gospodar* ski in socialni svet Združenih na> rodov je v Ženevi formalno odos bril listino o mednarodni trgovi*• ni, ki ima namen utrditi evropsko gospodarstvo. Zastopniki Sovjet* ske zveze, Bele Rusije in Poljske so se sklepu seveda uprli. — Les tošnja žetev v Združenih državah je prekosila za 6 odstotkov vse dosedanje žetve. To pomeni, da bo mednarodno vprašanje prehrane letos mnogo manj pereče. — Letos je v Združenih državah šte> Vtis SefSvčev, ki so pogodbeno za\>arovani proti bolezni in inva> lidnosii, petkrat večje kot leta 1945. — Pri WHtembergu je po* begnilo čez mejo 500 sovjetskih vojakov. — Grške vladne čele so osvobodile 16 kmetov, ki so jih Markosove tolpe imele zaprte kot talce. — Na britansko področje v Avstriji je pribežalo 120 mod/.Lirski h policistov, kar niso hmteli služiti komunistični vladi. — Trii je predstavniki zahodnih držav so se tri ure raztovarjali z Molotos vom. — Zadeva Kosenkine, uču teljice na sovjetski šoli v New Yorku za otroke diplomatskih na* meščencev, postaja vedno bolj pes reča! Sovjetski poslanik trdi, da so jo hoteli ugrabiti ruski emt* granti, ko je hotela odpotovati v Sovjetsko zvezo, emigranti pa trt dijo, da jo je ugrabil sovjetski konzul in zaprl na sovjetskem pos slaništvu. Vrhovno sodišče v New Yorku je zato pozvalo Kosenkino, naj se zglasi pri njem zaradi za* slišanja, da bi ugotovili, če gre mogoče z,a zločin. — Neznani saboterji so pognali v zrak črpalko za pitno vodo, ki je oskrbovala ves Jeruzalem.
13. AVGUSTA:	Molotov	je
pozval ameriškega veleposlanika Bedella Smitha na razgovor zara> di sovjetske učiteljice Kosenkine, ki jo po sovjetskih navedbah ru* ski emigranti pridržujejo, da ne more odpotovati v Sovjetsko zves zo. Takoj nato pa je prispela vest, da se je Kosenkina vrgla z okna sovjetskega poslaništva v New Yorku, ker so jo tam proti njeni volji pridrževali. — Na sestanku komunistične partije prve proles tarsko divizije je Tito izjavil, da še ni dozorel čas za pod"iavljenje kmečkih posestev. Glede svoje lis ni je pa je dejal: «Dokazali bomo, da nismo nacionalisti, kot nam očita Kominform, ampak da naši cilji so in ostanejo internacionas Ustični.« — V Lizboni so obsodili 107 oseb zaradi komunističnega in protidržavnega delovanja. — Iz Češkoslovaške je zbežal na as meriško zasedbeno področje v Nemčiji bivši poljedeljski minis ster Brdlik. — VBeogradu so spreš
Od* srede
.do srede.
jeli sovjetski osnutek za plovbo po Donavi, s katerim so izrinili iz podonavske komisije vse tri za hodne velesile.
14. AVGUSTA: Iz raznih kra.-jev v Jugoslaviji poročajo o ne? mirih in o rastočem uporu kmetov proti obvezni oddaji poljskih prit delkov. V Jagodini je ljudstvo v naskoku zavzelo in demoliralo vo: jašnico, pri Novem Pazarju . so kmetje pognali v zrak konvoj tovornih avtomobilov, v Djevdjeliji pa so člani odporniških skupin ubili nekega poročnika, ker je bil prestrog pri prisilnem odvzemanju žita. — Sovjetski agenti so v Kremsu na sovjetskem področju v Avstriji že spet ugrabili nekega civilista. — Ameriška policija je strogo zastražila učiteljico Ko: senkino ter je ptepovedala obisk pri njej sovjetskemu konzulu, ki je hotel na vsak način do nje in je zahtevsH, da jo hoče prepeljati pod sovjetsko nadzorstvo. — A: meriški veleposlanik v Jugoslaviji Cavendish Cannon je ovrgel so vjetski očitek, da so brodarske določbe na osnovi evropskega obnovitnega načrta zgled »gospo: darske diktature.« — Bivši britan: ski zunanji minister Eden je iz ja: vil, da imajo Sovjeti navado, da se polastijo vsega, kar jim pride v roke, od sebe pa ne dajo nikomur nič. — Češkoslovaški zastopnik pri mednarodni organizaciji za civilno letalstvo je odstopil zaradi komunističnega terorja v domo vini. — Spor med Titom in Ko: minformom se nadaljuje, čeprav
' se je jugoslovanski zastopnik na podonavski konferenci v vsem po: dredil Sovjetski zvezi.
15. AVGUSTA : Sodišče v Lip> skem je obsodilo večje število vodilnih komunistov, ker so si prilastili obleko in drugo blago,' namesto da bi ga izročili delav: cem. — V Kelmorajnu (Koeln) slovesno proslavljajo 700 letnico stolnice. — Znani komunist Ber> nard Bechler je v Berlinu zahteval popolno sovjetizacijo enotne so: cialistične stranke. — Trije člani madžarske skupine waterpoola na olimpijskih igrah v Londonu so izjavili, da se ne marajo vrniti več v domovino. — Da ne bi zao: stajah za kapitalističnimi narodi, so tudi Sovjeti »odkrili« neko vo: huiTsko afero. S pomočjo tajne policije so inscenirali sestanek med nekim ameriškim nameščen: cem in sovjetskim carinskim urad: nikom, kar pa so, žal, razkrin: kali... — Britanski zunanji mini: ster za časa vojne Eden je izjavil, da nihče, razen komunistov, ne more mirno gledati, kako propada Nemčija, ki je središče Evrope.
—	Ameriški vojni minister Ken: net Royal je izjavil, da bi ameri: .ka kapitulacija v Berlinu imela za posledico še nove in bolj našit: ne sovjetske zahteve v drugih predelih Nemčije, Evrope ali kjer koli na svetu. — Moskovska ra: dijska postaja ogorčeno zmerja ameriško zunanje ministrstvo, ker ne mara izročiti učiteljice Kosem kine, da bi jo Sovjeti odpeljali, preden bi jo zaslišali na procesu o vohunjenju.
16. AVGUSTA:	Profesor na
kolumbijski univerzi Filip Mosely je objavil Stalinove besede na potsdamski konferenci:	»Vsaka
vlada, ki bi jo v kateri koli bat: kanski državi izvolili na podlagi svobodnih volitev, bi bila proti: sovjetska in tega na noben način ne moremo dovoliti.« — Na ka: nadski obali so našli bogato leži» šče radioaktivnega urana. — Za: hodni odposlanci so se ponovno sestali z Molotovom. — Sovjetske oblasti so na sovjetskem področju v Avstriji brez, navedbe razloga ukinile za dobo 2. mesecev osem nekomunističnih dnevnikov in ted: nikov. — Sovjeti so začeli tajno čistko tudi v Berlinu in je bo ver= jetno deležen tudi sam maršal So: kolovsky. — Britanski zastopnik je na zasedanju Varnostnega sve--ta zavrnil jugoslovanske obtožbe, češ da so Velika Britanija in Združene države odgovorne za zakasnitev pri imenovanju trša*
Titova vloga v obračunavanju med Vzhodom in Zahodom
Svetovni tisk ise te dni mnogo bavi z ugibanji a vsebini in izidu pogajanj, ki jih imajo zastopniki Amerike, Velike Britanije in Francije s Sovjeti v Moskvi. V teli ugibanjih se neprenehoma oglaša vprašanje, kakšna vloga je pri obračunavanju med demokracijo in boljševizmom namenjena Titovi Jugoslaviji, odkar se je Tito uprl diktaturi Kominfor-
škega guvernerja. Nadalje je obto: žil Jugoslavijo, da ne upravlja svojega področja v skladu z medna: rodnimi zakoni in da noče predlo: žiti o svojem poslovanju nobene: ga poročila.
17. AVGUSTA : Združene dr: žave bodo potrebovale prihodnje poletje milijon delavcev več,- da bodo lahko krile vse potrebe pro izvodnje za domovino in Evropo. — Markosove komunistične tolpe zapuščajo svoje postojanke in u niču je jo svoje zaloge. — Konfe: renče v Moskvi se nadaljujejo in zahtevajo zahodni zastopniki po: noven razgovor s Stalinom. — Sovjeti so enako kot svojčas Hit: ler prepovedali Nemcem na svo: jem področju poslušanje radijskih oddaj zahodnih držav. — Madžar: ski poslanik v Švici je zaradi po: litičnih razmer v domovini odsto: pil. — Na podonavski konferenci v Beogradu se vrši vse tako, kot to prija Sovjetom. Francozi so za: to sklenili, da ne glasujejo več za noben predlog in da podonavski problem predlože Združenim na rodom. — Bolgarski notranji mini: ster Jugov je zanikal vesti o raz: kolu v bolgarski komunistični partiji. — Komunisti so začeli od: krito groziti Fincem v svojem ča: sopisju širom sveta. Ne morejo pozabiti poraza pri volitvah.
Še pet olimpijcev, to pot so Če: hoslovaki, je odklonilo vrnitev domov. — Romuni s strahom pri: čakujejo \novjh sovjetskih ukre: pov, ki gredo za tem, da bi celo deželo vključili v Sovjetsko zve: zo. — Maršal Montgomery je de: jal, da svet polaga preveliko važ--nost za dosego miru za vsako ce: no. »To je zmotno. Naši cilji si morajo slediti v tem vrstnem re: du: svoboda, pravica, mir. Velika Britanija in druge svobodne drža: ve morajo storiti vse, da ostanejo močne, ako nočejo postati plen napadalcev, ki jih ves svet dobro pozna.« — Svetovni tisk poroča o velikem skupnem grobu 7 tisoč oseb blizu sovjetskega koncentra: cijskega taborišča Saxenhau$en v Nemčiji, kamor komunisti zapi: rajo svoje politične nasprotnike.
Američani so poslali novo sku: pino raketnih letal v Anglijo.
18. AVGUSTA : Osebni Bene: lev in Masarykov zdravnik dr. Klinger je v New Yorku izjavil, da Masaryk gotovo ni napravil sa: mo mor a, kajti prav tisti dan, ko so ga našli mrtvega, je Masaryk hotel skupno s Klingerjem pobeg: niti v Anglijo. — Predsednik ve-, likih ameriških avtomobilskih sin: dikatov Reuter je pozval delav: ska združenja v Ameriki in dru: god po svetu, naj začno z borbo proti zatiralcem svobodnih delav: cev, Sovjetom. — Več generalov in visokih oficirjev Titove armade so obmejne straže ubile, ko so ho: teli pobegniti v Romunijo. Takoj za tem je začela OZNA z veliki: mi aretacijami po vsej državi. Za: prti so veliko število visokih vo« jaških osebnosti. — Jugoslovan: ski rudarji so na svojem četrtem zborovanju ugotovili, da je načrt za raz/voj rudarske industrije v Jugoslaviji popolnoma propadel.
Francoska vlada je sklenila podpreti načrt za ustanovitev skupnega evropskega parlamenta.
—	Zahodne države ne bodo spre: jele zaključkov podonavske kom ference. Združene države so že izjavite, da ne bodo priznale no: bene komisije za tisti del Donave, ki teče skozi ameriška področja v Avstriji in Nemčiji.
rna ter odrekel popolno pokorščino sovjetski politiki.
Po pisanju raznih ameriških in evropskih listov si je o tem vprašanju moči ustvariti naslednjo sJiko:
Pred spremembo v sovjetski politiki
Nekateri ameriški in britanski zastopniki, ki sodelujejo pri pogajanjih v Moskvi, so zadnje dni ■ težišče razprav prenesli od Nemčije na vsa vprašanja, ki se tičejo razmerja med Sovjeti in med zahodnimi državami.
Zdi se, da ti zastopniki u-pravičeno sodijo, da bo sovjetska zunanja politika v kratkem doživela temeljito spremembo. Sprememba bi bila v tem, da bi Sovjeti opustili prizadevanja za širjenje svojega vpliva in svoje oblasti v zahodno Evropo in druge oddaljene predele. Namesto tega bi se posvetili zgolj nalogi, da utrdijo svoje pridobitve in postojanke v vzhodni Evropi, tudi če bi se morali ondi odreči marsičemu, kar zdaj še drže v rokah.
Delitev Evrope
V	zvezi s to novo politiko bi rdeči voditelji v zahodni Evropi morali izginiti v podzemlje. Skandinavske države: Švedsko, Norveško, Dansko in morda celo Finsko, bi bolj-ševiki prepustili zahodnemu vplivu. Vsa njihova pozornost bi odslej veljala njihovim bližnjim sosedom v vzhodni in jugovzhodni Evropi.
Omahujoče komunistične voditelje na Madžarskem, Češkem, v Romuniii Bolgariji in na Poljskem bi nadomestili s povsem zanesljivimi moskovskimi agenti. Tem državam bi vzeli še poslednji vi-diez sleherne samostojnosti, ki so jo uživale do zdaj. Tako upajo, da bi se jim v podložni-ških deželah posrečilo doseči tisto mero politične in gospodarske stalnosti, kakršno bo na Zahodu ustvarila Amerika z Marshallovim načrtom.
Tito - balkanski Franco
Titovi • Jugoslaviji je v teh načrtih prisojena vloga nekake Francove Španije na Balkanu. Ostala bi država, ki bi jo postrani gledal i Vzhod i Zahod. Vendar je spor medi Titom in Sovjeti šel že. predaleč, da bi mogli boljševiki u-pati, da bodo Tita ukrotili s silo, pa tudi predaleč, da bi zahodne države mogle tako važno politično in vojaško postojanko pustiti vnemar.
Titov odpor proti Sovjetom spremljajo Amerikanci in Angleži enako budno, kakor dober general opazuje šibke točke v sovražnikovi fronti. Zavedajo se, da je po Titovem uporu boljševiška fronta na Balkanu očitno oslabljena. Hkratu pa vedo, da se te resnice zavedajo tudi Sovjeti, ki ne bodo opustili ničesar, da svoje postojanke tam snet o-jačijo.
Tihi boj za Jugoslavijo
Drži pa, da. se je na tihem že začel med Vzhodom in Zahodom boj za Titovo Jugoslavijo. Sovjetski cilj v tem boju je Tita spraviti s poti. Amerikanci in Angleži pa bi ga radi prepričali, da ie njegova politična bodočnost odvisna samo od tega, ali se bo še naprej upiral sovietskemu imperializmu, ali ne.
Zahodne države upajo, da bodo v tem boju zmagale. To upanje opirajo na dejstvo, da Tito ni pravi komunistični revolucionar, marveč človek, ki je komunizem in sovjetsko pomoč izkoristil samo za to, da
se je prikopal do oblasti. Po tej sodbi bi Tito bil nekak majhen balkanski Napoleon, pa nič drugega.
Bodoči notranji razvoj v Jug.
Zaradi tega so na Zahodu prepričani, da bi Tito utegnil v marsičem odnehati od svojega revolucionarstva. če bi videl, da bi mu popuščanje u-trdilo oblast in osebni položaj.
V	zvezi s tem pričakujejo presenetljivih dogodkov v jugoslovanski notranji in nič manj v zunanji politiki.
Glede bodoče Titove notranje politike je značilen govor, ki ga je pred nekaj dnevi imel pred prvo proletarsko divizijo. V njem je dejal, da se je dosti naučil ne le iz lastnih napak, marveč tudi iz skušenj in zmot Sovjetske zveze. Zaradi tega ne imara kolektivizi-rati kmetijstva in vzeti jugoslovanskemu kmetu zemlje.
Ta Titova izjava je izredno pomembna, ker se je prvič v zgodovini komunizma zgodilo, da si upa tak rdeč prvak, kakršen je do pred kratkim bil Tito, odkrito govoriti, da se je tudi Sovjetija zmožna motiti. Drugo krivoverstvo ie v trditvi, da v Jugoslaviji kmetijstva ne bodo kolektivizirali — kar smatra Kominform za najhujlši greh sedanjega jugoslovanskega režima,
Gavrillo — Stepinac
Prav tako sta z ozirom na bodoči razvoj notranjega položaja v Jugoslaviji zanimivi dve drugi dejstvi. Prvo je vdanostna izjava, ki jo je takoj potem, ko se je Tito postavil proti Kominformu, dal v imenu srbskega pravoslavja pa_
triarh Gavrilo; drugo pa zaupne napovedi, da utegnejo v kratkem izpustiti iz zapora zagrebškega nadškofa dr. Stepinca.
V	Londonu so dalje prepričani, da se Tito po zadnjih dogodkih ne misli opirati samo na komuniste, marveč tudi na opozicijo, zlasti na kmete. ki jih upa pridobiti zase z obljubo, da jim bo zemljo pustil. Če bo temu re.s tako, mu celo spreobrnjeni bivši komunisti, nekdaj njegovi sodelavci in zdaj nasprotniki, kakor znani Antun Čiliga, napovedujejo velike notranje uspehe.
Jeziček na tehtnici
Toda zahodnih držav ne zanima toliko Titova notranja politika kakor njegova bodoča zunanjepolitična opredelitev. Jugoslavija ima zaradi svoje zemljepisne lege danes tak politični in vojaški pomen kakor Španija in drugi polotoki v Sredozemskem morju. Njena lega ji daje vlogo jezička na tehtnici med nasprotujočimi si velesilami. Zaradi tega je njeno stališče danes zahodnim državam dosti bolj dragoceno in važno, kakor pa bi bilo sicer.
Tita danes nihče na Zahodu ne sili, naj preneha s komunizmom in revolucijo doma. Če bi pa bil pripravljen spremeniti svojo zunanjo politiko, je pa več ko gotovo, da bi bile zahodne države pripravljene plačati visoko ceno za tako uslugo. Izpad Jugoslavije iz vzhodnega bloka bi namreč za sovjetsko politiko pomenil tako hudo izgubo, da bi to morda že samo po sebi odločilo sedanji spor med Ameriko jri Sovjeti v korist Zahoda.
Amerika je takoj po izbruhu spora med Titom in Ko-minformom odpravila zaporo nad jugoslovanskim zlatom v Združenih državah ter sklenila s Titom več gospodarskih sporazumov. Velika Britanija je te dni prodala Jugoslaviji
19.000 ton petroleja, ki ga Tito tako krvavo potrebuje za svoj promet, svojo vojsko in industrijo. To so majhna znamenja o razpoloženju do Tita med Amerikanci in Angleži. Toda že te majhne prijaznosti jugoslovanskemu diktatorju nakazujejo, da je zanj na Zahodu lahko lepa bodočnost.
Vloga Trsta v sedanjem položaju
Posebno vlogo pri tei tihi tekmi za Tita igra Tržaško vprašanje.
V	Londonu sodijo, da Trst za Sovjete ni nikakršno življenjsko vprašanje. Zaradi tega bi Rusija utegnila privoliti, da Trst vrnejo Italiji, s čimer bi kaznovala tudi Tita za njegovo neposlušnost. Pri zadnjih razpravah o pritožbi zoper zavezniško vojaško upravo v Trstu je sovjetski zastopnik sicer podpiral Titov protest, ni pa obljubil svoje pomoči jugoslovanskim težnjam po priključitvi Trsta Jugoslaviji.
Seveda je pa jasno, da bi
Sovjeti privolili v vrnitev Tr-sta Italiji samo, če bi se sedanja pogajanja v Moskvi končala ,s popolnim sporazumom med Vzhodom in Zahodom.
V	takem primeru bi se Anglfji in Ameriki ne bilo treba ozirati na Jugoslavijo in na njene zahteve. Tito in Jugoslavija sta za zahodne države važna samo, če bi se spor med njimi in Sovjeti zaostril in bi se vojna ^nevarnost približala.
Če bi se torej Amerikanci in Angleži sporazumeli s Sovjeti, bi se lahko odpovedali Titu. Če pa ne, potem bi bil Tito zanje tako pomemben, da bi bili pripravljeni dati Jugoslaviji kar koli, tudi Trst, samo da jo pridobe zase. Sovjete in zahodne države zanima Trst samo v toliko, v kolikor bi dodelitev tega mesta Italiji ali Jugoslaviji lahko ojačila eno ali drugo diplomatsko in vojaško fronto.
V	tem dejstvu je tudi neposredni pomen vloge, ki jo v sedanjem obračunavanju med Vzhodom in Zahodom lahko igra Titova Jugoslavija.
POLITIČNI OBZORNIK
Vzroki sovjetskega nezaupanja
Sloviti fizik in matematik Albert Einstein, ki je prvi odkril skrivnost atomske sile ter s tem začel novo dobo za človeštvo, je francoskemu časnikarju in pisatelju Denisu de Rougemontu dal zanimivo izjavo o nekaterih važnih vprašanjih, ki danes mučijo svet. Po tedniku »Der Standpunkt« posnemamo nekatere važne odlomke izvajanj tega velikega učenjaka, ki je med drugim dejal:
»Očitno je, da je glavna ovira za upostavitev svetovne vlade načrtno nezaupanje Sovjetov. Bojim se samo, da tega nezaupanja ne bo mogoče premagati, pa naj si še ta-‘ko prizadevamo. Kajti' vzroki zanj so prejasni.
Rusija se zaveda, da .ie v sedanji igri šibkejši igralec. Zaradi tega se upira vsemu, kar predlagajo drugi. V vsaki naši potezi sluti ogražanje in to je usodno. To bo trajalo vse dotlej, dokler bodo Sovjeti nas imeli za močnejše od sebe. To je, dokler bomo mi imeli atomsko bombo.
Rusija bi lahko imela to bombo v dveh letih, začenši od danes. Ali pa vsaj v desetih letih. Tega nihče ne ve. Kar pa natančno vemo, je, da S&vjeti na atomski bombi delajo.
Železni zastor si jaz razlagam bolj preprosto. Vsakdo ve, da je Rusija zelo revna. Zaradi tega se Sovjeti na moč boje tujcev. Ta strah ni neupravičen. Kajti pri sedanjem tečaju dolarja bi bilo kaj lahko kupovati v Rusiji vohune, ker bi bili zelo poceni.
Sovjeti se boje, da bi se zvedelo, kar se dogaja pri njih na katerem koli področju živ-, ljenja. Ponavljam: sedanje stanje je nastalo zaradi tega, ker Sovjeti čutijo in se zavedajo, da so oni šibkejši, šibkejši zlasti v primeru z Združenimi državami. Vse, kar prihaja od nas, jih vznemirja. Zaradi tega se čutijo prisiljene vse zavračati.
Spričo tega vidim jaz eno samo rešitev, in sicer v tem, da druge države postavijo na noge trdno svetovno organizacijo brez Rusije.
Ko bo takšna organizacija premagala sovjetski odpor in sovjetsko sabotažo, bo kmalu tako močna, da ji ne bo treba prikrivati nobenih skrivnosti. Sovjeti bodo lahko tja poslali toliko uradnih in neuradnjh opazovalcev, kolikor jih bodo hoteli. Nazdnaje bodo spoznali, kje so njihove koristi in bodo še sami stopili v to organizacijo, saj vendar niso norci kakor nacisti.
Atomska bomba pogojev sodobne vojne ni spremenila dosti bolj, kakor so jih že množični letalski napadi. Ima pa nekaj dobrega v tem, da .ie širokim množicam bolj odprla oči o nevarnostih moderne vojne.«
Trnman in kongres
Prpdsednik Truman je 16. t- rn. podpisal »protiinflacio-nistično« resolucijo, ki jo je sprejel kongres na svojem nedavnem posebnem zasedanju. Obenem pa- je izdal izjavo 1000 besed, s katero kritizira zakonodajna organa, ker sta^ sprejela zakon, ki »ne zadošča našim odgovornostim do ameriškega naroda. Zakonodajni zbornici sta sprejeli zakon, ki je omejen le na eno stvar, to je na nadzorstvo n.ad krediti, kar pa je le malenkosten delček tega,- kar mi potrebujemo.«
»Kongres je rekel »ne« na moj program« — je pristavil v svoji izjavi predsednik Truman. »Priporočila, ki sem jih jaz stalno ponavljal kongresu od novembra 1947, so bila, da moramo mi podvzeti akcijo, ki naj zaustavi tok inflacije. Priporočal sem metode, za katere vemo, da bodo delovale. Te metode so delovale v vojnem času, ko so bili inflacionistični pritiski mnogo večji, kot pa so danes. Glavna razlika je ta, da bi bilo treb^ sedanja nadzorstva izvesti veliko manj strogo in v manjši meri, Lot pa med vojno. To je res, ker je zdaj na razpolago za zadostitev povpraševanj potrošnikov mnogo večja dobava dobrin. Med vojno je bila za domačo civilno potrošnjo na razpolago le približno polovica naše narodne proizvodnje.«	*
Poljsko-britanskl razgovori
»London Press Service« je opozoril na poročilo, da je glasnik poljskega zunanjega ministrstva izjavil, da sta se Velika Britanija in Poljska sporazumeli glede ustanovitve mešane komisije, katera naj bi preučila razne zadeve medi obema državama. Kakor javljajo, je ta glasnik izjavil, da je dnevni red že pripravljen ter bi obsegal razpust poljskega preselitvenega zbora, vrnitev Poljakov na Westfalskem in repatrijacijo več tisoč poljskih otrok v njih domovino. »London Press Service« pravi, da je res, da se je Britanija v načelu sporazumela glede ustanovitve mešane komisije, ki naj razpravlja o najvažnejših stvareh med Poljsko in Veliko Britanijo, toda da sta smoter teh razgovorov in dnevni red še vedno predmet razgovorov med vladama.
Poziv jugoslovanskim narodom
Doseči prej ali slej prisrčen in trajen sporazum z našimi so* sedi Jugoslovani je najvišja kos rist Italijanov.
Italija in Jugoslavija imata samo dve možnosti: ali skujeta zvezni člen med zahodom in vzjtodom ali ena izmed njih po: stane najbolj opustošeno bojno polje.	C. Sforza
Tukaj, v srcu Furlanije, v ne« posrednem stiku z Vašo zemljo, jugoslovanski bratje, smo ustano« vili veliko gibanje za vesoljni mir.
Ti pionirji ne prihajajo k Vam v izzivalnih vojaških opremah žalostnega in poniževalnega spo« mina, temveč kot znanilci novega socialnega časa, ki bo moral biti čas miru in bratstva med Vami, Jugoslovani, in nami, Italijani.
Velikodušni jugoslovanski na« rodi, hočemo in moramo pozabiti zasramovanje in številne oboje« stranske ižalitve; hočemo in mo* ramo zaceliti in ozdraviti bolest« ne rane, katere smo si prevečkrat medsebojno zadali pod vplivom temnih sil, »enako sovražnih obe« ma narodoma«.
Po tej vojni, ki je zahtevala desetine milijonov človeških žr« tev, bojevnikov in nebojevnikov, ki je razrušila cvetoča mesta, po« polnoma opustošila neizmerne de» žele, povzročila toliko solza, ža« losti in neizrekljivih bolečin, po tej peklenski noči je sveta dolž« nost vseh, da pomagajo pri ma« terialni obnovi, zlasti pa pri na« šem pobratenju, ki naj bo brez poniževalne mržnje in brez za« hrbtnostnih postranskih ciljev.
Preveč smo trpeli, o bratje, in oboji še nosimo težke posledice nesmiselnega klanja.
Sedaj pa naj 'bo dovolj teh kup« čij z ljudmi, z ljudstvi in zemlja« mi, dovolj je nesramne in usodne igre barantanja! Nič več naj ss ne odloča prati volji in svobodi prizadetih narodov.
Ako pa bi morali razsojati še o kakem nepredvidenem nesoglasju narodnega ali mednarodnega zna« čaja, bomo mi, narodi, ki nas dru* ži sloga in skupna neuničljiva vo* lja živeti v trajnem miru, znali in morali rešiti vsak spor, vsako po« litično, gospodarsko ali moralno vprašanje, ne da bi se še kdaj bar« barsko poslužili orožja.
Jasnosti naših dobrih odnošajev bi ne smela kaliti niti nova usoda Trsta in Istre. Sklenimo, da bo* mo absolutno spoštovali svobodo tržaških državljanov, da sodijo in odločajo oni sami — in samo oni
—	o načinu življenja, ki ga bodo dali svoji majhni in veliki družini.
Gorje nam, Italijanom in Jugo« slovanom, ako bomo še enkrat poslušali mračni glas preživelega iredentizma za posest Trsta ali drugih zemelj, in s tem izzvali strašno eksplozijo smodnišnice, katero bi mi sami založili in pri« žgali; s tem bi uničili nas same in spremenili velika mesta in ves svet v nepregledno pokopališče.
Furlanski ljubitelji miru se no bodo nikoli umazali s takšnim strašnim zločinom proti človeštvu.
Preveč je mater, ki neutolažlji« vo objokujejo izgubljene sinove, preveč je ugaslih ognjišč, podrti hiš, požarov, razvalin, solza .in žalosti pred nami in v našem spo« minu, da se ne bi pogumno in nujno lotili vseh vprašanj, ki nas morajo dovesti do mirnega sožit* ja med obema narodoma.
Te besede, bratje onstran Soče, Nadiže , in Bele, bodo postale ve« soljne. Mi jih ne govorimo stoječi na jeklenih pošastih ne na topo« vih, niti z bombnikov, s katerimi se seje samo smrt, ki samo uni* čujejo. Mi ne govorimo o miru hi« navsko z eno roko na srcu, drugo pa izzivalno na ročaju meča; mi si ne lastimo nobene ideje o na« cionalističnem maščevanju, ne priznavamo si nobene namišljene večvrednosti, ker nimamo za to nobene pravice in 'ker nam nihče ne daje možnosti za to.
Mi govorimo preprost, miren govor otrok delavne Furlanije, kj jih vsi kličejo in želijo za izvrši« tev katerega koli blagodenja in nehvaležnega posla, katere obda« ja iskreno prijateljstvo vseh, ki jih poznajo.
Če bodo »veliki« v bližnji ali daljni priložnosti — v imenu ka« kega novega vojnega božanstva — hoteli vreči oba naroda oborože* na enega proti drugemu, bomo ml v vsakterem, tudi bolečem prime* ru rešitve ali odločitve v imenu življenja, ki je sveto vsakemu ži«
vemu bitju, v imenu dela in miru, zaklicali zavedni in gromki »Ne!«
To morajo vedeti na zahodu in na vzhodu, ubogi in bogati, moški in ženske vsakega mesta in vasi; to naj oznanjujejo učitelji v šo* lah, duhovniki v cerkvah, matere otrokom, delavci v tvornicah, se« jalci na polju.
Ob tej naši odločni, da volji zrna« gamo zavratno bolezen narodnega sovraštva, spričo naše moralne moči, spričo tisočerih oznanjeval« cev miru in 'bratstva se mora ustaviti in razbiti vsaka (skrita ali javna) volja, potegniti člove* štvo v tretjo vojno, v popolno uničenje.
r
Bratje Jugoslovani!
Mi furlanski ljubitelji miru, smo Vam skromno povedali, za« c' jkaj in kako hočemo živeti v veli« ^^ki človeški družini.
Pojdite z nami, napravite kot mi! Enotni in združeni v vzajem« nosti bomo dali temu nevarnemu kotu zemlje resničnega in dobro* dejnega kvasu za socialno sožitje, vredno tolikih znanih in neznanih mučenikov, toliko mrtvih, toliko žrtev za končno in popolno odre« šenje dela. Možje, žene, delavci in intelektualci, ne gubno časa v brezplodnih besedah* in praznih razlagah žalostne preteklosti, ki nas je toliko let ločila in besno hujskala ene na druge. Mi Furla* ni prihajamo k Vam s tem skrom* nim, a toplim pozivom, ki je resni« čen glas človeškega bratstva.
Mir! Po njem hrepenijo utru* jeni rodovi kmetiške Kamije in žarečih delavnic Tržiča in Sv. Marka.
Mir! Mir! naj odmevajo glasovi ljudi istrske, slovanske zemlje, od Sv. Justa in še bolj od daleč! ...
Naj se končno dvigne do neba in naj postane splošna naša hval* nica miru in slave vsega človeštva.
Tajnik M. F. P. U. U. Candoni
Kdor daruie »Dobrodelnemu društvu1* v Gorici, Biva Plaz* zutta 18/1, pomaga revnim ln potrebnim, ki Hm je življenie težko in včasih tudi obupno.
Furlansko gibanje za splošni mir (Movimento friulano pro pace universale) v Vidmu je 3. t. m. izdalo izredno številko svojega glisila »La Pace«, iz katerega smo posneli zgornji članek (Op. ur.).
SB E .O U N C I
Škof dr. Rožman v Ameriki
Ljubljanski škof dr. Rožman je v začetku maja 1. 1945. z drugimi ljubljanskimi begunci prišel na Koroško v Celovec. Tam ga je angleška vojaška uprava imela pod posebnim nadzorstvom. An* gleži sicer niso hoteli ustreči Ti* tovi vladi, ki‘ je zahtevala njegovo izročitev, prostega kretanja mu pa tudi niso dovolili. Tako> je dr.
Rožman preživotaril v Celovcu več kot dve leti v stalni negoto* vosti, odvisen od angleške dobre volje. Iz tega neprijetnega položa« ja so ga rešili pred meseci Ame« rikanci, katerim se postopanje Angležev očividno ni zdelo pri merno. Prispeli so v Celovec s »jeepom«, povabili nanj škofa in ga brez ozira na angleško oblast odpeljali na svoje področje v Solnograd. Od tu je dr. Rožman preko Švice prispel v-Združene
države. Sedaj biva v Clevelandu, kjer živita že tudi dva druga zna* na Slovenca: bivši minister dr. Miha Krek, predsednik slovenske« ga Narodnega odbora, ki sodeluje> zdaj pri »Ameriški domovini«, in msgr. Fr. Gabrovšček, bivši na* rodni poslanec in ravnatelj Za« družne zveze.
Ameriški »Catholic Universe Builetin« prinaša obširen razgovor svojega urednika s škofom dr. Rožmanom. Škof je razložil svoje mnenje, o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji takole:
Odkar sem prišel sem v Zdrus žene države, me ljudje sprašujejo, ali je spor med Titom in Moskvo resna stvar ali je samo igra za kak tretji namen? Ali bo Tito vztrajal pri svojem stališču?
Zelo težko je odgovarjati na taka in podobna vprašanja. NU sem politik, ampak katoliški škof. Pa niti politik ali diplomat ne upa danes odgovoriti kaj doloi čnega. Treba je čakati, da bomo videli razvoj in posledice.
Po mojem čisto osebnem mne* nju gre za resen spor. Končni uspeh te stvari bo nova čistka v komunistični stranki kakršne so med komunisti v navadi. Glave vseh tistih, ki so kakor koli užalili vodstvo svetovnega komunizma, morajo pasti. Obsodba, da je kdo trockist, pomeni isto kot biti ob* sojen na smrt.
V Jugoslaviji je velika večina ljudstva prisiljena sodelovati s Titom, med mladino pa tudi po* časi vzgaja in pridobiva prista* še, je dejal škof. Vendar je zelo dvomljivo, da bi mogel Tito biti močnejši kot pa orožje Komins forma,tudi če mu priznamo še ta> ko moč v Jugoslaviji.
* «. s
Kako je v Kanadi
Iz Kanade nam pišejo:
V Kanadi je precej jugoslo* vanskih izseljencev. Gotovo ste brali v časopisju, da jih je nekaj nasedlo Titovi propagandi in so se vrnili v Jugoslavijo. Sedaj pa se je nekaterim posrečilo, da so zbežali iz »ljudske« države in, bi« stri jo umazane vode maršalove propagande. Številni izseljenci so odprli oči in Titov ugled neneho* ma pada. Kako pa je bilo? Ko so prišli »srečni povratniki« na ju* goslovansko mejo, so jim Titovi mejaši najprej pobrali vse tuje valute in vse zlato in jim dali, v zameno »trden jugoslovanski de* nar«. Nato jih je pričel obletavati roj nadležnih prosilcev, ki so po* birali denar za AFŽ, za LMS, za
RK J, za OF, za borce NOV in POJ in tako dalje, češ mi smo se borili, pa nam kaj pritiče. Seveda je spočetka vsak kaj dal. »Prosto« voljnih darov« pa ni bilo ne konca ne kraja. No, so si mislili, to je pač začetno navdušenje. Pa so prišli pod kap. Pobiralce denarja je zamenjal trop maršalovih biri« čev, propagandistov, priganjačev in brigadirjev, (ki so pričeli z or« ganizacijo raznih delovnih brigad in zopet »prostovoljnega« dela. Vse bi še bilo, toda naši ljudje niso razumeli, zakaj je potrebno toliko biričev, če je pa vendar vse »prostovoljno«. Danes bi se seveda vsak rad vrnil, toda miš« nica je zaprta in tovariš Tito se zadovoljno muza. Kogar koli da* nes v Kanadi vprašaš, kdaj se bo vrnil v domovino, ti takole odgo* vori: Veste, to pa takrat, kadar se bom s svojim avtomobilom po suhem zapeljal iz Kanade v Jugo« slavijo. To pa je precej jasna povedano.
Za nas, begunce, Kanadčani odlično skrbe. Ob prihodu so nas sprejeli zastopniki Rdečega križa in nas spremljali do naših novih krajev. Nekatera večja podjetja so nam preskrbela brezplačne inštrukcije z angleščine. Tukaj ima vsak delavec, ki je malo skr* ben in vsak 'kmet svojo hišo z udobnim stanovanjem, spalnicami, kopalnico,	električno kuhinjo,
svoj avtomobil in tako dalje. Ni čuda torej, da si marsikateremu »srečnemu povratniku« kolca po lepih starih časih v »dolarski in imperialistični izkoriščevalski tu« jini«
* * *
Spori med komunisti v Franciji
Prijatelj t\am piše iz Francije:
Morda Vas bo zanimalo, da so imeli rdečkarji v Franciji tednik »Nova Jugoslavija«, pisan v srbo* hrvaščini in hrvaški slovenščini. Sedaj pa ne vedo, kam drži na levo cesta... Uredniki so se razce* pili in napadajo drug drugega, de* lavci pa prihajajo do zaključka, da je najbolje mirovati. Saj bi bi* lo res najbolje, ako ne ibi bili' še v valovih, kjer pa ne kaže miro* vati, ako nočejo utoniti. 1
Argentinski konzulat v Solnogradu
Na prošnjo »Društva Sloven* cev« v Buenos Airesu je argentin* sko zunanje ministrstvo ustanovi* lo v Solnogradu konzulat in že imenovalo osebo, ki bo konzulat vodila. Konzulat bo med drugim pomagal slovenskim beguncem v Avstriji pri preselitvi v Argentino.
OB ROBU
ČITAJTE »DEMOKRACIJO'
Politični humor in žalostna resnica
Gospodarji med seboj
Tito — Stalinu
»Žito smo morali na povelje Moskve izvažati — narod pa strada.
Gabijo se nam laži, obrekovan n ja in izmišljotine, ki se jih pot služujeta Kominform in sovjetski tisk proti nam.
Z ogorčenjem protestiramo proti sovjetski vladi in njenemu tisku, ki se vmešava v notranje zadeve naroda in države.
Izjave Kominforma so sama obrekovanja, podtikanja, laži in zločini!«
Stalin - Titu
»Jugoslavija se zvija pod štren šnim nasiljem Titovega režima. Vsi zločini srednjeveških janičar* jev so nedolžne šale proti zloči* nom policije ministra Rankoviča.
Tito je bil že leta 1943 vojaško popolnoma likvidiran. Brez nepoi sredne sovjetske akcije in brez sovjetskega vpliva na zohodne zaveznike, bi od njegovega pofcre* ta ne ostalo nič!«
Priznati je treba, da se oba to> variš a osebno dobro poznata, sicer ne bi mogla drug drugega tako točno portretirati.
Prinašamo umetnini izpod čopu ča obeh velikih mojstrov v dokaz, da Hitler le ni bil največji genij »sodobnega slikarstva«.
Hlapci med seboj
Napad »Kominforma« na jugo* slovansko kompartijo je s prstom pokazal katere in kakšne so sile, ki drže komunistično druščino skupaj. Ne bo odveč, če si ponov* no ogledamo te sile in lastnosti, ki so bile doslej prikrite vsakos mur, ki jih ni hotel videti.
Analizo teh sil sta doka} vestno in nepristransko izvršila priznana domača »specialista« »Lavoratore« in »Primorski dnevnik«. Oba lista sta si po navodilih svojih delodajalcev skočila v lase in se obdajata z naslovi, ki kažejo doslej nesluteno mero odkritosrčnosti in iskrenosti in si ne moremo kaj, da ne bi teh naslovov navedU.
»Primorski dnevnik« pravi to* varišem, ki stoje za »Lavoratos rom«, da so zahrbtneži, nasilneži, teroristi, razbijači, spletkarji, brezvestneži, podleži in tako dalje...
»Lavoratore« pa pravi tovarišem izza »Primorskega dnevnika« tai kole: »ladri, spie, banda 'di trufa*' tori, delinquenti političi, traditori trotzkisti, fascisti, spioni naziona* listi« in tako dalje...
Ker sta »Lavoratore« in »Pri> morski dnevnik gotovo zelo resna
Prava podoba Jožefa Stalina
Ameriški listi so objavili zani* miv življenjepis in prikaz osebno« sti sovjetskega diktatorja Stalina. Sestavil ga je admiral Zacharias, bivši načelnik protišpijonažne službe pri vrhovnem poveljstvu ameriške vojne mornarice.
Prikaz je bil prvotno namenjen samo najvišjim osebnostim iz ameriške politike, da bi si lahko ustvarile o Stalinu pravilno sodbo. Admiral Zacharias ga je sestavil po vseh doslej izišlih Stalinovih življenjepisih in študijah o njem, naj so jih pisali njegovi zagovor* niki ali njegovi nasprotniki. Dalje je uporabil vsa poročila ameriške obveščevalne službe ter izprašal vse pomembnejše ameriške in druge politike, ki so kdaj imeli priliko govoriti s sovjetskim sa* modržcem.
Po švicarskem dnevniku »Luzer* ner Neueste Nachrichten« posne* mamo najzanimivejše odstavke iz tega prikaza.
Stalinovo zdravje
Stalin je zdaj star 68 let, in povsem gospodar svojih duševnih sil. Dasi je njegovo zdravje rahlo,
vendar niso napori v zadnji vojni pustili na njem vidnih sle* dov. Stalin boleha na srcu, zaradi česar mu zdravniki svetujejo, naj too pri slehernem naporu zelo previden. Mož kaže veliko voljo do življenja in si prizadeva, da bi se natančno ravnal po navodilih zdravnikov.
Vprašanje o nasledstvu
Stalin hoče kot svojo politično dediščino zapustiti močno sovjet« sko državo. Vtro v komunistično partijo bi rad globoko zasidral v rusko ljudstvo in o njej prepričal tudi tujino.
Želi, da bi njegovi nasledniki imeli možnost nadaljevati pro* gram »revolucionarnega socializ* ma«. Za naslednike bi rad poiskal ljudi, katerim se za priznanje ne bi bilo treba šele boriti.
Da bi preprečil zmedo in na* sledstvene 'boje po svoji smrti, je začel pisati' knjigo, ki bo nekaka njegova politična oporoka. Vse* bovala bo podrobna navodila za vsa važna vprašanja, ki se tičejo komunistične partije in vlade.
Varnost Sovjetske zveze
Glavno vprašanje, s katerim sc Stalin zdaj bavi, je ohranitev so* vjetske države. Že na konferenci v Jalti je svojo skrb za utrditev novih sovjetskih meja izrazil z besedami:	^
»Za rusko ljudstvo je poljsko vprašanje ne samo častna zadeva, marveč pred vsem vprašanje o la« stni varnosti. Stoletja je Poljska bila hodnik, po katerem so na« sprotniki vdirali v Rusijo. Ruske koristi zahtevajo, da bodi Poljska tako močna, da bo lahko sama ta hodnik zaprla.«
Stalin pogosto ponavlja, da je ruskemu ljudstvu dolžan zavaro« vati meje države proti vsakemu napadu od zunaj. Že od leta 1936 se bavi z mislijo o ureditvi dvoj* nega varnostnega pasu, v katerega mora kot važna sestavna spadati tudi Češkoslovaška.
Kljub vsej skrbi za Sovjetsko zvezo je Stalin pristaš mednarod* nega sodelovanja. Zaradi tega ne mara zapustiti Organizacije Zdru« ženih Narodov.
Zadnje čase je glede tega začel pa malo oklevati. Kriv je tega po* polni polom slehernega sodelova* nja med Ameriko, Veliko Brita. nijo in Sovjeti. Posebno hudo je
Stalina zadel nedavni sklep amer* riške poslanske zbornice o preu« reditvi organizacije Združenih Narodov. V tem sklepu vidi Sta« lin načrt za isključitev Sovjetske zveze iz te ustanove.
Do leta 1947 je Stalin menil, da bo strah pred morebitno obno« vljeno Nemčijo trajno družil Sovjete in njihove nekdanje za* veznike. Pred šestimi meseci pa je spoznal, da se svet danes Nemčije boji manj kakor pa Sovjetske zveze.	1	i	i
Svetovna revolucija
Pod mednarodnim sodelovanjem Stalin v glavnem razume sodelo* vanje med tremi velesilami: med Združenimi državami, ki jih sam označuje za prvo silo sveta; med Veliko Britanijo, ‘katere pomen vidi zlasti v njeni preteklosti, in nazadnje med Sovjetsko zvezo, katerim sam daje drugo mesto na svetu. Francije in Kitajske ne pri« znava za velesile.
Pri vseh razpravah z zastopni* ki držav ne pozabi nikoli pouda* riti, da stvarna politika v določe* nih obdobjih narekuje uporabo sile.
Nezaupanje do Zahoda
Posebno nezaupanje čuti Stalin do Zahoda. On se Zahoda boji prav tako, kakor se Zahod boji njega. Vendar je ob več prilikah poudaril, da cilj Sovjetske zveze nikakor ni, da bi propad Zahoda pospeševala.
Prav tako je večikrat kot smeš* no in noro označil trditev, da So* vjetska zveza pripravlja svetovno revolucijo. Zadnji porazi komu* nistov v zahodnih deželah so ga razočarali. Vendar ne verjame, da bi ti porazi pomenili smrtni uda* rec za komunistično gibanje. Članom politbiroja naj bi bil več* krat dejal, da se v tem vprašanju strinja z angleškim načelom, da je treba čakati in opazovati.
Vojna ali mir
Stalin je prepričan, da bi se A* merikanci radi vojskovali s So* vjeti. Vendar misli, da si za zdaj niti Angleži, niti Amerikanci vojne ne žele.
Po njegovem so tri vrste ljudi, ki ;hi izzvali vojno. Prvi so kapita* listi, ki bi radi pri tem zabogateli; drugi-so vojaški krogi, ki bi zara« di mednarodnih napetosti radi zvišali svoje proračune, tretji pa tisti propadli politiki, ki bi jim
edino nova vojna dala nove mož* nosti, da se vrnejo v politično življenje.
Stalin no verjame, da bi sedanji rod doživel popolni zlom kapita« lizma. Propad kapitalizma priča* kuje šele po eni ali dveh novih svetovnih vojnah.
Sam zase je Stalin malo za vojno, malo proti njej. Enkrat upa, da bi vojna pospešila polom kapitalizma, drugič se pa boji, da bi vojna nevarno omajala stavbo socializma v Sovjetski zvezi sami.
Admiral Zacharias zaključuje svoj prikaz z ugotovitvijo, da Sta« lin ne -bo izzval napadalne vojne, ker bi ta lahko bila nevarna sa* memu obstanku sovjetskega re» žima.
Če Ibi pa druge države napadle Sovjetsko zvezo je pa treba raču« nati, da bo Stalim zastavil vse sile s področij, ki bo zdaj pod njegovo oblastjo, ter svojo drža* vo branil, ne da bi se količkaj menil za človeške žrtve.
Pisec priporoča ameriški vladi, naj spričo vsega tega še naprej ojačuje amerižko vojaško moč, po drugi strani pa. s svojimi dejanji vsemu svetu, zlasti pa Sovjetom dokazuje, da Amerika tudi ne bo šla kar tako v kako napadalno vojno.
in resnicoljubna lista in sta oba nesporno na višini svoje progre* sivne novinarske dolžnosti — ni povoda, da ne bi obema verjeli.
Jugoslovanski komunisti so ved-, no metali blato proti »Zahodu«. Sedaj so ga dobili nazaj v obraz z »Vzhoda«. Zemlja je torej res okrogla.
KULTURA Q
Nove šolske knjige
V	založbi Prosvetnega urada ZVU v Trstu so v zadnjem časti izšle sledeče knjige:
1) Zemljepisni atlas za srednje šole s slovenskim besedilom in številnimi slikami. Izdelal ga je prof. dr. iLuigi Visintin, pomagal pa mu je prof. Jože Velikonja;
2) Slovenska slovnica za srednje šole, ki sta jo sestavila profesorja dr. Tone Kacin in Martin Jev* nikar;
3) Italijanska zbornica za slovenske srednje šole, ki jo je spis sala prof. Lina D’ Atena;
4) Zemljepisni atlar za osnovne šole.
Dalje so izšli ponatisi nekaterih knjig za osnovne sole in sicer; Računica za I. in III. razred in berilo za II. razred (Rast) ter za III. razred (Zorenje).
IZZA ZAVESE
Tito v goriški okolici
V nedeljo 8. t. m. se je Tito, ta* ko zatrjujejo verodostojni viri, mudil na Vipavskem ter se je pre* ko Solkana« Nove Gorice po So« ški dolini vrnil na Gorenjsko. U* stavil se je nekoliko v Ajdovščini in se potem peljal skozi Solkan proti tolminskim Goram. Obisk je bdi neuraden in se je izvršil v predpoldanskih urah. V Solkanu ga je baje v imenu italijanske manjšine pozdravil tani bivajoči goriški komunist čevljar Bressan. Drugega občinstva jc bilo zelo malo, ker so bili Solkanci ravno pri sv. maši.
Težka obsodba
V soboto 14. t. m. so stali pred sodiščem v Solkanu trije Dornber* Žani: Brce, Vodopivec in Pavlica. Obtoženi so bili, da so sodelovali s prof. Bitencem, ki je bil pred meseci obsojen v Ljubljani na smrt. Med razpravo so baje padla tudi imena raznih znanih goriških Slovencev. Obsojeni so bili po na* ših podatkih Brco na 14, Vodopi*
’ vec na 12 inj Pavlica na 10 let. Za* prti so bili vsi trije v Solkanu že od konca meseca decembra L 1.
PREHRAMBENI POLOŽAJ
v JUGOSLAVIJI
Inserat »Slovenskega porode' valca **: „Na poti od postaje do Kokre sem Izgubila vrečico bele moke. Pošten najditelj naj ml Jo vrne. Dala mu bom nagrado u.
Listnica uredništva
Naročniku J. J. na Francoskem!
Vale pismo od 13. t. m. smo prejeli. Blaga ne moremo sprejeti, ker je tu cenejše. Pošiljko 200 fr. iz Aurnetza še nismo prejeli. Bo* mo obračunali, ko dobimo Vaš de* tiar. Za novice se priporočamo. Priobčili jih bomo kot danes v šfcupnem kotičku za begunce. Pozdrave.’
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Prijatelji »Demokracije« za pre* plačilo 110 lir; N. N. do konca leta prispevke 1.800 lir; g. Franc Černe 200 lir za svoj ljubljeni list; g. Katarina Bric 300 lir, da bi kmalu »Demokracija« postala dnevnik; gospa iz Barkovelj !?00 lir, da bi »Demokracija« kmalu odprla oči Slovencem: g. Ernesta Lečen 100 lir, da bi se kmalu vr* nila na lepi Kras.
Vsem prav iskrena hvala!
Vprašanje Trsta pred Varnostnim svetom
V	četrtek( 19. t. m. so pred Var* nostnim svetom zaključili razprav* ljanje o pritožbi, ki jo je Jugosla* vija vložila proti Anglo * američa* nom, češ da kršijo mirovno po* godbo pri upravljanju njihove co* ne na Svobodnem tržaškem ozem* lju in hočejo vrniti Trst Italiji.
Tozadevno glasovanje je bilo zanimivo: Rusija in Ukrajina sta podprle in glasovale za jugoslo* vanski predlog: da se obsodi an* glo * ameriško početje; ostalih dei vet članic VS pa se je glasovanja vzdržalo. Zastopnik Ukrajine je nato predlagal naj VS smatra kot nujno imenovanje guvernerja za STO. Za ta predlog so glasovale Sov., zveza, Ukrajina, Kitajska in Sirija, ostalih sedem članic se je glasovanja vzdržalo.
Zanimivost tiči v tem, da ni bi* lo niti enega glasu proti jugoslo* vanskim obdolžitvam in proti imenovanju guvernerja, in da sta bile za imenovanje vsaj dve čla* niei Varnostnega sveta, ki nista v komunističnem bloku. Zdi se, da bi imeli Anglo * američani zelo trd oreh, če bi hoteli vrniti Trst Italiji.
„Teden“ — prenehal
Ob zaključku današnje številke nam je pošta dostavila »Teden«, ki naznanja, da s številko od 19. t. m. preneha izhajati. Naročni* kom, ki imajo kaj naročnine v do* bro, sporoča, da bodo dobili v za* meno »Slov. Primorca«, katoliški tednik, ki izhaja v Gorici, katere* ga priporoča vsem katoliškim Slo* vencem na Tržaškem.
„Nella patria de Rossetti“ ter italijanska vzgoja
Že večkrat smo svarili naše sosc* de, naj loka nikar preveč ne nape* njajo. A do sedaj, zaman. Če bi kdaj, ne daj Bog, kaj počilo, bodo zopet spraševali: zakaj?... Da bo* lje razumemo mentaliteto neod* govornih prenapetežev, ki silijo in razpihujejo šovinizem na naših tleh, oglejmo si, kako naši sosedje učijo otroke v njihovih »zdrav* stvenih domovih« za naše tržaške malčke. Skupina slovenskih sred* nješolcev se je mudila prejšnji te* den v Dolomitih, in ko je kolesa* rila skozi Ampezzo, — bilo jc pol* dan — je naprosila ravnateljico tamkajšnje tržaške kolonije »Post* belliehe«, če bi dovolila, da si sku* hajo na vročem štedilniku nekaj hrane, ki so jo imeli s seboj. Brez obotavljanja je ravnateljica takoj pristala na to. Ko so pa naši za* čeli govoriti slovensiki, je ista rav* nateljica takoj priskočila k njim in jih odslovila, ker »parlano slo* veno«. — Slučajno smo sledili ka* mionu, ki se je vračal, poln otrok iz počitnic. Od Tržiča pa vse do Barkovelj,so malčki molčali, ozi* roma se smejali in pogovarjali med seboj. Ko smo zagledali prve hiše Barkovelj, vidimo, kako se »učiteljica« trudi otrokom nekaj dopovedati. Nato, bili smo že v Barkovljah, začno peti: »Nella patria de Rossetti no se parla che italian«, v Rojanu — po presledku v neobljudenem predelu med Bar* kovljami in Rojanom — pa: »Se i s’ciavi vol le scole«...
To ni, dragi sosedje, samo slu* čaj. Vse to je preračunano in pre* mišljeno. Samo to bi vas radi spomnili, da je tudi- vaš ljubljeni DUCE vedno vse premislil in pre* računal, samo tega ni preračunal, kako dolga je še vrv, na kateri je visel.
Kar se pa Rossettija tiče, pusti* te ga že enkrat naj v miru počiva. Mora biti že prav pošteno sit vseh ■takih Tržačanov iz ... Kalabrije, ki v njegovem imenu dajejo du» ška svojemu »demokratičnemu« prepričanju.
Kontrola na meji med Italijo in STO
Radi dvojne kontrole na meji med STO in Italijo je bil železni*
jetrio od istih zaveznikov tudi plačan za to, da je predvajal ome* njeni film.
Iz nabrežinske okolice
ški promet zelo prizadet. Pri pre* gledovanju v Tržiču in na nabre* žinskem Bivio se je vlak zamudil skoro eno uro. To je bilo za pot* nike zelo zamudno in nerodno. Da bi odpravile ta nedostatek, so merodajne oblasti sporazumno u* ki.nile kontrolo na Bivio (Nabre* žina). Pregled se izvrši sedaj med vožnjo v vlaku. Tudi na državni cesti, ki vozi iz Trsta proti Trži* ču in na oni, ki pelje preko Dola, je pri prehodu samo en pregled.
Izpadi pod zavezniškim pokroviteljstvom
»Gruppo di conversazione in* glese triestina«, v katerega odbo* ru so stotnik Stiles, R. A. E. C., W. O. II Knightlev, R. A. E. C., ga. Goldschmied, ga. Klippel in gdč. Dimini, je priredila v času od 28. 6. do 26. 7. v prostorih Ljudske univerze v Pomorski po* staji vrsto predavanj ter filmskih predvajanj angleških dokumentar* nih filmov. K tem prireditvam so bili povabljeni tudi nekateri Slo* venci, ki so se odzvali, ne misleč, da bodo izzivani tudi na prire* ditvi, ki je pod pokroviteljstvom zavezniških krogov, na katerih nastopajo kot predavatelji zavez* niški častniki, kjer vrte zavezni* ške filme, ki jih, kot se zdi, stav* lja na razpolago Zavezniška čital* niča. Vendar je do takega inci*-denta prišlo, in sicer v ponede* ljek, 26. julija. Dva Slovenca, ki sta se udeležila prireditve, sta imela na stolu poleg sebe izdajo »Angleščina po radiu«, učnega pripomočka za tečaj angleščine, ki ga oddaja radijska postaja Trst II. in ga deli Zavezniška či* talnica v ulici Trento. Kinoopera* terja, ki je tisti večer vrtel film »Industrijska Anglija«, ter neke* ga njegovega znanca ali prijatelja je ta snopič zelo bodel v oči. Že predhodno sta si izmenjala nekaj šepetajočih besed, po končani pri* reditvi pa sta ob izhodu omenje* na Slovenca nesramno napadla z običajnimi psovkami, kakršnih se poslužujejo proti Slovencem »do* bro vzgojeni« prenapeteži v Tr» stu, ki mislijo, da s tem delajo usluge svojemu narodu. Deževalo je raznih sc’iavov, ki jih v 1 rstu »ne potrebujemo« in »katere bo* mo, ker so se v Trst že pritepli, vse pometali v morje« itd. Zdi se nam čudno, da prireditelji teh večerov vabijo Slovence, istočas* no pa tudi dopuščajo, da se do* gajajo slične stvari. Tem manj razumljiva nam je stvar, da se to dogaja na prireditvi pod pokro* vitteljstvom zaveznikov, na prire* ditvi, kjer so predvajani filmi, ki jih daje na razpolago ista organi* zacija, ki razdeljuje tudi učni pripomoček, ki je bil ob tej pri* liki neposredni povod izpada, in to s strani človeka, ki je bil ver*
Pred nekaj, dnevi me je pot slu* čajno zanesla v Nabrežino. Ker pa imam v bližnji vasi nekaj znancev in prijateljev, sem skle* nil, da jih to pot obiščem. Pri do* brem znancu sem ob rujni kaplici malo pokramljal. Prijatelj mi je pripovedoval in tožil.. .
Šempolaj, Praprot, Trnovca in Prečnik, lepe slovenske vasice na Krasu se prebujajo. Novo življe* nje tli v njih. Toda žal, -duh bor* cev za pravo svobodo ni mogel premagati suženjske miselnosti in strahu prebivalcev teh vasi. Lju* dje s sklonjenimi glavami — kot ovce slede valptom rdečih tira* nov. Tak je prvi vtis o položaju v teh krajih. Pod to zunanjo krin*tj ko pa se skriva pravi obraz in du* ša domačinov. Kot se je drugod izvršila delitev duhov, tako se vrši tudi v teh krajih. Če natanč* no pogledamo v srca Šempolajcev, Praprotcev, Prečenjcev in Trnov* cev bomo videli, da o tisti tako opevani »ljudski« enotnosti faši * komunistične internacionalnosti ni več govora. V srcih pogumnih mož, fantov, deklet in ž»na se že
•i	.	...
dviga srd nad protmarodnimi kramarji s slovensko zemljo ob Jadranu in nad sramotilci sloven* sk;h narodnih svetinj. Dvigajo se v odpor proti domačim postopa* čem, priganjalcem in izterjeval* cem rdečih davkov; spoznavajo zablodo, jo odločno grajajo in napadajo. Vedno več jih je, ki krepe vrste pravih borcev za svo* bodo Slovencev, onih Slovencev, ki so ponosno dvignili slovensko zastavo v Mavhinjah. »Tovari* šem« pa sledi množica strahopet* cev in oportunistov. Ti, v srcih si* cer že popolnoma ozdravljeni, vendarle s strahom v kosteh, še vedno ponižno capljajo za rdeč* karji, molče plačujejo rdeče dav* ke in neumno prejemajo bunke, katere dobivajo po zaslugi višje »tovarišije«. Otresite se že enkrat nepotrebnega strahu in povejte v brk vsej rdeči »tovarišiji«, da no* čete imeti z njo nobenega oprav* ka in postavite se za svojo zasta* vo, na kateri ni madeža — rdeče zvezde. Še je čas, da se odločite, drugače bo tudi z vami narod obračunal.
Tovariši! Tudi vam 'bo kmalu odzvonilo, kot sedaj zvoni vaše» mu »maršalu«. Zaman so vse vaše grožnje in rdeči davki. Ne boste več dolgo paševali ob polnih že* pih in litrih, ki vam jih plačuje zaslepljeni in prevarani narod. Že sedaj tarnate nad udeležbo na svojih sestankih in nad praznoto raznih stenčasov, katere krasi kvečjemu še 'kak nerazumljiv spis mlade vrtoglave »tovarišice«, kaj bo takrat, ko bo narod svoboden? Vse kaže, da boste dična frate* lančna tovarišija — stali pred svojimi sovaščani, ki vam bodo vračali, kar ste jim »posodili«.
Poroka
Jutri, v soboto 21. t. m., se bo poročil v Števerjanu odvetnik dr. Lojze Vogrič, ki živi sedaj v Ri* mu, z gdč. prof. Viktorijo Komjanc iz Števerjana. Obilo sreče !
Počitniški tečaji
Dijaki slov. nižje srednje šole v Gorici, ki imajo popravljalne izpite v jeseni in se želijo pripra* viti v skupnih tečajih, naj se zgla* sijo v šoli v sredo 25. t. m. ob 9. zjutraj. Če bo zadostno število, se bodo tečaji vršili.
„Voce libera“ se jezi
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Ke na sekundo)
Napoved časa in poročila: dnevno ob 7.45, 12.45, 14.00 (izvzemši nedeljo), 19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska: dnevno po poročilih ob 14.00 ure. — Ob nedeljah ob 14.15.
NEDELJA, 22. Vlil. 1948:
9.30 Kmetijska ura. — 13.00 Glasba po željah. — 17.00 To kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Ali že veste. — 19.15 Pevski koncert zbora »Slava«. — 20.30 Filmski trak. — 21.00 Vesela ura.
PONEDELJEK, 23. Vlil. 1948:
12.10 Češke melodije. — 18.00 Naša povest. — 19.00 Zdravni* ški vedež. — 20.10 Slovenske narodne pesmi, poje Dušan Per* tot. — 20.30 Prenos glasbenega festivala iz Edinburga.
7 OREK, 24. Vlil. 1948:
12.10 Pesmi jugoslovanskih na* rodov. — 13.00 Iz slovanskih oper. — 19,00 Človek in priroda.
20.30 Moja zemlja. — 21.00 Vio* linski koncert Karla Pacchior.
SREDA, 25. Vlil. 1948:
13.00 Glasba po željah. — 17.30 Škotska sinfonija. 18.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Vokalni koncert sopranistke Otte On* dine. — 20.30 Iz domače knjižne golice. _ 21.00 Vzori mladini.
— 22.40 Vokalni kvintet.
ČETRTEK, 26. Vlil. 1948:
12.10 Znane skladbe slovanskih skladateljev. —	13.00	Klavir
včeraj in danes. — 19.00 Sloven* ščina za Slovence. — 20.00 Poje pevski zbor od Sv. Ivana. —
20.30 Dekliški kotiček. — 21.00 Radijski oder.
PETEK, 27. Vlil. 1948:
13.00 Glasba po željah. — 18.00 Naša povest. — 18.15 Glasbena slika Igorja Stravinskega. —
19.00 Tehnika in gospodarstvo.
— 20.00 Vokalni kvintet. —
20.30 Tržaški kulturni razgledi.
— 21 .(X) Mojstri besede.
SOBOTA, 28. Vlil. 1948:
12.00Ljudje in nazori. — 13.00 Glasbene pravljice. —	18.25
Zbori slovanskih skladateljev.
— 19.00 Oddaja za najmlajše.
— 20.30 Programski periskop.
— 21.00 Sobotni večer.
»Kadar imajo priliko udariti po italijanskem meščanstvu in vladi, se Titovi Slovani in beli nacionalisti najdejo vedno skupaj.« Tako je napisala »Voce liber a« od 13. t. m. In v članku, ki sledi temu podnaslovu prinaša kopico izpadov proti Slovencem, samo zato, ker so protestirali proti preložitvi občinskih volitev. »Voce libera« pravi, da ne odgovarja resnici trditev, da so bile volitve preložene zaradi Slovencev. Pri tem pa pozablja (kakor se to pri njej večkrat zgodi!...), da je ravno o-na pisala o nevarnosti slovenskega nastopa pri volitvah in dala jasno razumeti vso nejevoljo radi tega dejstva, in tako sejala nezaupanje in razdor med državljani dveh narodnosti Toda še v svojem članku od 13. t. m. prikazuje vse Slovence v Italiji kot državi nevarne elemente in želi, da bi se pri volitvah »ne izgubil niti en satn italijanski glas, da bi ise omejili na najnižje škodljivo število tisti, ki upajo, da bodo pri upravi naše občine predstavljali in branili koristi, ki so nasprotne italijanski državi in naciji«.
Tako, torej, če se'Slovenci poslužujejo .pravice, ki jim jo zakon nudi, da nastopijo pri volitvah in zahtevajo soudeležbo pri upravi skupne občine, se jim podtika, da so »nasprotni italijanski državi in naciji«?! Lep vzgled demokratičnosti si daia »Voce libera«, ko tako modruje. Mar misli, da smo Slovenci v Italiji samo zato, da bomo davke plačevali, da bodo drugi s tem denarjem prosto razpolagali?
Mi kot demokrati smo že neštetokrat povedali, da hočemo mirno sožitje s sodržavljani italijanske narodnosti in se prav zaradi tega več kot toliko za pisanje »Voce libera« ne zmenimo, saj smo že povedali, da rada menja mnenja in nazore od jutra do večera. E-no pa bi radi še pribili: tudi v isvojem članku od 13. t. m. »Voce libera« vztraja ^ponavlja, da so se za preložitev volitev izrekle vse. italijanske stranke, istočasno pa že dobrih osem dni čitamo na lepakih po goriških zidovih protest in nasprotno trditev italijanske stranke Movimento Sociale Italiano ! Uboga sloga!...
K vprašanju državljanstva
Ker poteče 15. septembra t. 1. zadnji rok za optiranje za ita* lijansko državljanstvo po členu 19. mirovne pogodbe, opozarjamo ti* ste, ki se za to odločijo, naj po* hitijo, da ne zamudijo roka.
Tiskovine za optiranje dobi vsakdo na županstvu občine, kjer biva. Mož optira zase in za otroke pod 18. letom starosti, žena in 18 ah nad 18 let stari otroci optirajo posebej vsak zase. K izjavi je tre* ba predložiti sledeče dokumente:
a) izvleček iz registra rojstev (rojstni list); h) potrdilo, da jc prizadeti 10.6.1940 bival na ozem*
lju priključenem k Jugoslaviji, s točno navedbo kraja; c) potr* dilo, da je bil italijanski državljan
15.	septembra 1947; d) potrdilo, da je italijanščina njegov obče«* valni jezik; e) izvleček iz knjige rojstev (rojstni list) za vsakega otroka pod 18. letom starosti.
Kdor si teh dokumentov ne mo* re preskrbeti tu v Italiji lahko za* prosi, da mu jih jugoslovanski konzulat sam preskrbi, odnosno zahteva od pristojnega krajevne* ga odbora v Jugoslaviji. Tiskovi* no 'za tako prošnjo dobi na žu* panstvu.
Kar se državljanstva in obče* valnega jezika tiče, se lahko pre* dloži izpričevalno listino s tremi pričami (atto notorio) in morebit* ne druge dokumente (šolska spri* čevala itd.)
Če 'bi kdo ne utegnil preskrbeti si navedenih dokumentov, «ado* stuje, da do 15. septembra predlo* ži vsaj izjavo, da optira za ita* lijansko državljanstvo. Konzulat mu bo navedel dodatni rok za predložitev dokumentov, če m j jih ne preskrbi sam na prošnja stranke, kakor zgoraj navedeno.
Izjavo z dokumenti in prošnjo, da bi konzulat sam poskrbel za dokumente, je treba napraviti v treh izvodih in podpisati vse sku* paj na županstvu, ki bo podpis overovilo in vlogo uradno dosta* vilo konzulatu v Milan. Zato pa je treba na županstvu plačati to* zadevne stroške v znesku 65 lir. Kakor smo že enkrat prej sve* tovali, ponavljamo, da optanti lahko, izjavijo in predložijo .toza* devno izpričevalno listino, da ob* čujejo v italijanščini in sloven* ščini. Na ta način bodo dali le točnejše in resnične podatke, ter se tako izognili morebitnim sitno* stim.
Ob koncu opozarjamo še en* krat, da tistim, ki so 10. junija
1940.	bivali izven ozemlja, ki je bilo priključeno Jugoslaviji, ni treba optirati, ker so italijansko državljanstvo ohranili. Naj raje vložijo posebno vlogo na not ra* nje ministrstvo v Rim in dokaže* jo, kje so 10. junija 1940 bivali. Če so bivali na sedanjem ozemlju Italije, a niso bili vpisani v anagra* fičnem uradu, ali pa so bili vpi* sani samo začasno (provvisorio), lahko bivanje dokažejo z izpri* čevalno listino.
Zanimivosti
Berlin v težavah
Po poročilih nemškega časopisa »Tages Spiegel«, ki iga izdajajo v Berlinu z ameriškim dovoljenjem, so številne berlinske mestne straž* nike, ki so pod vodstvom policij* skega ravnatelja Stumma, zaprli na sovjetskem področju Berlina. Kakor je znano, je berlinski mest* ni svet imenoval Stumma za poli* cijskega ravnatelja vsega Berlina na “mesto komunista Mark Grafa, ki so ga odstavili. Časopis pravi nadalje, da so omenjene stražnike aretirali na ukaz komunističnega komisarja na sovjetskem -področ* ju Ringela. Aretirali so jih na njihovih stanovanjih na sovjet* skern področju. Nadalje poročajo iz Berlina, da se je velik spomenik iz marmorja, ki so ga postavili Sovjeti v čast zmagoviti sovjetski vojski po zasedbi Berlina, začel pogrezati. Spomenik so namreč sezidali v bližini bivšega nemške* ga Reichstaga nad nekim predo* rom. Zaradi dežja se je temelj začel pogrezati.
POPRAVEK
V	zadnjem članku iz Nabrežine »Sneg je .. ..črn« v zadnji vrsti 6. stolpca bi moralo stati POŽRLI na mestu POMNOŽILI, kar bi* stveno kvari smisel 6. točke do* pisa.	Uredništvo
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici