Zajezd pevecke jednoty „Hlahol vinohradsky” do Jugoslavie
(1Q. kvetna — 2. června 1929).
'VuvCv,/ - /K tu/. V
KONCERT
SMJŠENEHO S BORU PEV. JEDNOTY „HLAHOL VINOHRADSKV'
DIRIGENT	K.	SEJNA.
PROGRAM:
1. J. B. Foerster: a) Češka pisen — Češka pesma.
b) Pisen klasu - Pesma klasja.
2. Vitei- Nov ali: a) \lagicke pülnoci - Vlagička ponoč.
b) Zpi'valy honci hvez Jy — Pevale su zapaljene zvezde.
3. E. Axman:	Vanoce chudych — Božic siromašnih.
4. Jarosl. Kfička: Krajina.
5. Josef Suk:	a) Zavedeny ovčak - Zavedeni ovčar.
b) Stasa čarodejnice - Veštica Stasa.
6. M. Leontovič: a) Oj, zijšla zorja.
/>) Oj, prjadu, prjadu.
7. Jarosl. Kfička: a) Kačenko, pojd do kostela — Hajde, Kačenko, hajde u crkvu!
b) Zavazali ciganovi oči — Zavezali ciganinu oči.
8. Mirosl. Krejči: Dve lužicke pisne - Dve lužičke pesme.
a) Solta, kco mi žowku daš — Moj gospodar mi hoče kčerku dati.
b) Za gumnami - Za gumnom.
9. Otakar Zieh: Rejdoväk a rejdovačka - Igrač i igračica.
10. V. B. Aim:	Nekukaj se na panenku — Ne gledaj na devojku.
v
~$r
J. B. Foerster:
ČEŠKA PISEN.
O	zeme. probucT se, již spala’s dlouho dbst.
My chceme j aro zas, ser haje, zelen poli, a osten krvavy, jenž do srdce nam vrost at’ vzkvete ružemi, at’ vice ne zaboli.
Chcem s vuni palouku a pisni skrivana pet velke vzkrišeni, pet slavne Hossanah!
O	zeme krve dost j si češke již vypila a ten müj drahy lid svym potem zrosil tebe.
At' vzkvete z krve tve tecf ruže spanila a z potu bily kvet at* svoji vüni strebe.
O	zeme. probud se!	(J.	Kvapil.)
ČEŠKA PESMA.
Ü zemljo, probudi se, več si dugo spavala.
Hočemo opet prolece. čar gaja, zelenilo polja,
1 krvavu žaoku, što na& je u srce ubola.
Nek’ rascveta ružama, nek nas više ne boli.
Hočemo mirisom livada i pesmom seva Pet vekikih uskrsnuča, pet slavnih Hosanah!
0 zemljo, krvi češke več si dosti i spila
1 moj dragi narod znojem svojim orosio te.
Nek rascveta iz krvi tvoje sad ruža lepote A iz znoja beo cvet nek miriš svoj pruži.
O	zemljo, probudi se!	(J.	Kvapil.)
./. B. Foerster:
PISEN KLASÜ.	PESMA	KLASJA.
V božfm požehnanf, v lidskem proklmanl ros.ern na to potem zvlhle, smutne češke plani.
Necht' rozmarv pänu na tom češkem lanu
ryji kopyty oru tisicerou ranu.
Co nam chlady, vedra? Zem je matka štedra, rostem pro ta nachylena, unavena bedra!
Rok po roku rostem; preč na češkem, prostem stolu sedi bida holä, chudoba tam hostem!
Zrni dosti dame, všeckn, co jen mame, a pfec sedlak pest’ zatfna, selka ruce lame.
Male, porad, malo! Co se to jen stalo?
Stejne rosa vlažila nas, sluničko nas hralo!
Či te Černe püdv zkrvacene hrudy
prokletv jsou tak, že rostem stale v nove trudy?
Spiše na te roli popelem a soli,
žluči jsme, než zlatym zmini. Ach, to boli, boli!
Aj, kdv lepe bude pro ty ruce chude, pro tv nohy utyrane, až do krve rude ?
V božini požehnam, v lidskem proklinam
pro koho jen asi rostem na te češke plani? (Jar. Vrchiicky.)
Uz blagoslov Boga i prokletstvo ljudstva
Rastem na toj, znojem ovlaženoj, t-užnoj češkoj zemlji.
Neka čud gospode na toj češkoj žici
Kopitarna svojih liata tuče po hiljadu puta.
Štočenamliladovina, vručina? Zemlja nam je darežljiva
majka,
Rastem za ta naklonjena, umorena bedra!
Godinama rastem, ipak na tom češkom, proštom Stolu gola beda, siromaštvo im je gostom.
Zrna dajemo dosta, sve, što imademo samo.
Ipak seljak šaku grči a seljanka lomi ruke.
Malo, uvek malo! Što se to dogodilo samo?
II’ te črne zemlje zakrvavljene giude Proklete su tako, da rastem večno u nove ti ude?
Piv če biti da smo na toj zemlji pepelom i soli I gorka žučsmo, no zlatno zrnje. To nas boli, boli!
Ah, kad če biti bolje za te sirote ruke,
Za iznurene noge, ervene od krvi i od muke?
Uz blagoslov Boga i prokletstvo ljudstva
Za kog samo rastem na toj češkoj zemlji? (Jar. Vrchiicky.)
Vitezslav
MAGICKE PÜLNOC1.
(Venovano Hlaholu vinohradskemu.')
V	našich noeich stiny drahych bloudily, k našim dušim beze slov nam šeptalv, pod j ich kroky aureoly z kvetü zarilv a do tušeni našich salaly.
Ticho bvlo usmevem a vonnou predzvesti. letem nesčislnych kridel nesenou, znelo zlahodnelym hlasem davnveh bolesti a čistych polibeni prištich ozvenou.
Naslouchali jsme mu vzrušeni a zmateni. lUoubkou zahadnou svych duši dojati a naš každv dech byl procitnutim ze sneni a každe procitnuti jemnou za vrati. (Otakar Brezina.)
Novak:
MAGIČKA PONOČ.
U našim no *ima senke dragih bludjahu,
Dušama našim bez reči nam šaptahu,
Pod njihovim koracima cvetne aureole svetljahu I u osečaje naše zavirivahu.
Bila je tišina nasmejana i mirisnim predznakom,
Nošena letom nebrojenih krila,
Zvučaše nečujnim glasom davnih bolova I čistog ljubljenja budučeg odazvanja.
Slušali smo ju uzrujani i opijeni Dodirnuti zagonetnom dubinom svojih duša,
I svaki naš dah beše ispunjen osečajem sanjanja
1	svaki ispimjeni osečaj finom vrtoglavicom. (Otakar Brezina.)
ZPlVALY HO HICI HVfiZDY.
(Venovano Hlaholu vinohradskemu.)
Každou vterinou, vždv na svem miste v mystickem tanci svetü krouzime kosmem.
V	zarici sferv duchü salama svüdne kräsou. Kolem hlav našich aureolami zlate vlasy se j iskri napinane jak zvonici lasa vichrici letu.
Do tväri našich, jež v extasi hori, cliladivč veky nam vanou a schvacene štestim letu sveho, zarenim bolestne rozkoše vysilene, s vykrikem, jenž leti nekonečnem, harmonicky a jasajici, klesame, my sticke tanečnice, a v krvi sve, jako pohfbene v riižich umirame.
Vstupuji sestry na naše misto,
vstupuji sestry beloskvouci,
a v pisni, jež soumrakv večna se vali.
vlnami stale vzrustajicimi,
v nove a nove prostory postupuje
v mlhovin prachu pozdviženem
zarici predvoj mysteria. (Otakar Brežina.)
Vit&zslav Novak:
PEVALE SU ZAPALJENE ZVEZDE.
Svakog trenutka, uvek na svom mestu,
U mističkom tancu svetova Prolečemo svemirom.
U svetlečim sferama duhova zanosimo lepotom. Oko naših glava od aureola se blešte zlatne kose Natezane ko zvonke zamke (strune) bure u letu. U lica naša, što u ekstazi gore,
Hfadni nam vekovi duvaju
I	zahvačena srečom svoga leta,
Iznemogla sjajem bolesnog raskoša,
S krikom, ko ji leti u beskrajnost.
Harmonički i klicaj uči,
Padamo, mističke plesačice (igračice),
I	u krvi svoj oj, pogrebene ko u ružama, Umiremo.
Dolaze sestre na naše mesto,
Dolaze sestre belosvetle,
I	u pesmi koiu suton večno valja Talasima stalno večim i večim U nove i nove prostore dalje Izdignute u magle prašina,
Svetleči preteča misterija. (Otakar Brezina.)
Emil A.vina n:
VANOCE CHlTD\TK.
Vykladnicli skrini zdr na trpytnem sneli u v tisic krystalü se tristi, vykladnich skrini zar rozžliavf bledou tvar dediču vin, co bdzlive se tisknou se snem nesmelym v stin a ke zdem. Do horke, vrchovate čiše neskane ni krupej medu.
Vanočni ström pro ne nevzplane.
Snad ani Kristus se jim nenarodi.
Jak zebou jehly ledu
a jak do snu zvoni'
baj o vanočni rybe
a jak vom,
netuši nikdo z tech,
jež k släve nasycenych
žene spech a touha,
nikdo ne vyp o vi.	(M.	Jirka.)
BOŽIČ SIROMAŠNIH.
Sjaj i zloga Na blestečem snegu Prelama se u hiljadu kristala:
Sjaj i zloga Za.paljuje bledo lice
Vinskih baštinara, plašljivo što se bliže Nesmelim snom k senci i ka zidu.
U vrucu uzvišenu času Ne kaplje ni kaplja meda.
Za njih nema ni Badnjaka..
A vaijda ni Hristos im se nije rodio. Kako zebu ledene igle I kako kao san zvuči Bajna piiča o božičnoj ribi I kao miriše,
Ne predoseca niko od tih,
Koje na slavu nasičenih te ra Žurba i želja,
Vaclav Štepaii:
KAŽD\r SE NAM DIVI.
Každy se nam divi, když nas spolu vidi, kam je se ta naše laska dela.
Odešla pryč neprijde vic, za hory, za lesy zaletela.
(Nar. piseft.)
Vaclav ŠtČpdn:
SVAKO NAM SE ČUDI.
Svako nam se čudi. Kad nas skupa vidi, Kud’ se naša ljuba v, Kud’ se samo dela.
' Niko to nece da reče.
(M. Jirka.)
Otišla. je nekud, Više da s ne vrati, Za brda i šume Ona j’odletel a.
(Narodna pesma.)
Jaroslav K ficka:
KRAJINA.
J osel Suk:
U ha j e hustd krovina.
Kdos po ni clivata dolu.
Tam pole les kde protina, bučeni slyšet volu.
Ohližeji se po panu.
Zbojmci dal je ženou. . .
Z nich jeden nese lialenu malounko zkrvac enon.
Je polni cesta za lesem.
Uhri se dali po ni. —
Pak je ticho. — Vom' zem, les vom' a vzduch voni.
Nebčži bila dčvčice tou dvoji' radou stronm? Nevola nikdo ze srdce:
Ej, Janko, vrat’se domu!
V jeteli motyl barvi tv k rozletu kHdla vzpina. . .
A Janko leži' zabity, kryje ho rožmarina. . .
(Viktor Dyk.)
Kod gaja zeleni šumarak. Neko pored njega silazi dole. 'ramo gde polje šumu preseca Čuje se rikanje vola.
Okrecu se po svom gospodam. Ratnici dalje ih jure. . .
Jedan od njih nosi haljinu Malo zakrvavljenu.
Ratni je put za šumom,
Po njem idu Madžari.
Pa je tišina, — miriši zemlja, Šuma miriši, miriše vazduch. Ne trči bela devojčica tom Dvojstrukim redom drveča?
Da li niko ne zove iz srca:
Oj. Janko, vrati se doma!
U detelini šareni leptir Za uzlet širi svoja krila . . .
A Janko ubij en leži Sakriva ga ruzmarin.
(Viktor Dvk.)
ZAVEDEN? OVČAK.
Pase ovčak, pase ovce v peknem, zelenem klobouce pase na kopečku v brezovem haječku.
Po dubem tu z nenadani dve panenkv stal v, ovčak jim dal dobry večer, ony se mu smaly.
Jedna byla cela bila jako holubička, druha k nčmu švitorila jako vlaštfovička.
„PojcT, ovčačku, pojcT ty s nama, vyspi se u nas do rana, a ty tvoje ovce at’ je pase kdo chce.“
Vzaly jsou ho za ručičku, do hor s nima zašel: svych oveček a chaloupky nikdy vic nenašel.
(Slova lidove pisne češke.)
ZAVEDENI OVČAR.
Pase ovčar, ovce pase U prelepom, zelenom šeširu, Pase na brdašcu U brezovom gajiču.
A tu pod hrastom nečekane Dve devojke stajahu,
On im nazva dobar večer One mu se smejahu.
Jedna beše sasvim bela Kao golubiea,
Druga k njemu cvrkutaše Kao lastavica.
.,Hajd ovčaru, hajde s nama, Kod nas spavaj sve do bel a dana, A te tvoje ovce Neka pase ko če!“
Uzeše ga za ručice S njima j’u goru zašo Svoju staju i ovčice Nije nikad više našo.
(Reči češke narodne pesme.)
STASA ČAR OD J NICE.
Josej Suk:
VEŠTICA STASA.
Utopte ji, upalte ji, kant-orovic Stasu, at’ nekouzlf, nečaruje naši mladou cliasu!
Beda l-omu, Stasa komu čary na krk hodi, jak to kuralko po dešti schhpenč si chodi.
Devet hochu otravila jedem černych oči' a okolo desateho svet se kolem toči.
Devet hochü otravila (>lamenem svych tvaH a čtyrem se zima s horkem po tčle rozraži.
Sam pan spravce od ni chradne, v tejle ho cos pichd, k srdci ruku porad tiskne, ku mešičku vzdycha. Utopte ji, upalte ji, kantorovic Stasu, než okouzlf, očaruje všecku naši chasu!
(F. L. Čela.kovsky.)
Utopita, zapalite, učitelj’cu Stasu,
Nek ne začara i zavrača našu čeljad mladu,
Teško lome, kome Stasa na vrat vračarije baci,
Taj če ko po kiši pile očerupano iči.
Momaka je devet ot-rovala —* otrovom oči črnih A okolo deseloga svet se naokolo vrti.
Momaka je devet otrovala — plamom svoga lica Četvoricu zima sa vručinom po telu golica.
Sam gospodin upravitelj pred njom vrtoglavi, u telu ga bode. Srce rukom stalno steže, put meseca uzdiše.
Utopite, zapalite, učitelj’cu Stasu
Dok ne začara i ne zavrača našu čeljad mladu.
(F. L. Celakovsky.)
DNES DO SKOKU A DO PlSNIČKV!
Antonin Dvordk:
Dnes do skoku a do pisničky! Dnes prava veselka je boži, dnes cely svčt a všecko v parku se vedou k svatebnimu loži.
Na nebi zapaluji svice, na zapade panenske rdeni a slavik již to ohlašuje, ten velknez 1: velebnem zneni.
Ve zvonku kvetnem mušky tanči' Dnes velka kniha poesie pod trävou brouček kri'dla zveda až do koran je otevrena, a vodv šumi, lesy voni	dnes každa struna všehomfra
a kdo je nema, srdoe hleda.	na žert i pravdu natažena.
A nebe sk\ri se, vzdutth se chvčje,
dnes iedna pisen svčtem leti,
dnes zem a nebe jeden pohar
a tvorstvo pri nem ve objeti. (Vitezslav Halek.
SAD U KOLO 1 U PESMU
Sad u kolo i u pesmu!
Danas je prava božja svadba, Danas ceo svet, dvoje i dvoje Idu na svadbeni put.
Na nebu zapaljuju sveče,
Na zapadu devojačko rumenilo, Slavu j to več naj avl ju j e — Velveštenik gospodskog značenja.
U cvetnom zvoncu mušice igraj u, Danas je veljka knjiga poezije Pod travom kukac podiže krila	Otvorena čak do korica dna,
Voda žubori, mirišu šume	Danas svaka struna vesmira
I ko je nema, — srce mu traži.	Istinu i šalu če da zasvira!
A nebo trepfci, vazduh se miče,
Danas jedna pesma širom sveta leti,
Danas zemlja s nebom jesu jedan pehar I tvorstvo pri tom nerazdvojno. (Vitez. Halek.
M. Leontovic:
a) OJ, ZIJŠLA ZORJA. Solo zpiva Hugo Nachtigall.
Oj, zijšla zor ja večerovaja, nad Počajivom stala. Vystupovalo turečkeje vijško jak ta čorna chmara.
Oj, prjadu, prjadu spatonkv chočn, oj, sklonu ja holovoiiku na biliju postilonku može ja zasnu.
Otec Zalizo z koli ji v\šov, l a slizmy umltvaje:
»?°j rjatuj, rjatuj, Božaj a Mal v, monastvr zahvbaje“.
Turky s tatarami bramy oblälialv monastyi zv oj unaty.
Mat-y Božaja Počajivskaja bude nas rjatuvaty.
b) OJ, PRJADU, PRJADU.
Až svekrucha j de, jak zmija hude: ,,sonlyvaja, drimlyvaja do roboty linvjava nevistka moja!“.
Až svekor ide, jak viter hude: ,,sonlyvaja, drimlyvaja do roboty linyvaja nevistka moja“.
Oj, vyjsla, vy|šla Božaja Maty, na eh: esti vona stala, kuli vertala, turkiv vbyvala, mona8tyr vrjatnvala.
Až muj myjyj j de jak holub hude:
,,Oj, zpy myla, chorošaja,
pišla zamiš moloda ja
nevispala sja“. (Ukrajinska.)
Jaroslav Kricka:
KAČENKO, POD BO KOSTELA. (Prvni provederu.)
Kačenko, pod do kostela! Nepüjdu, byla j sem včera. Kačenko, pod bude kazen! Nepüjdu, byla bych blazen. Kačenko, pod na mšu svatu! Nepüjdu, nemam tu satu. Kačenko, hrajü husličky.
Hned püjdu, obuju čižmičky.
(Moravska.)
H AJDE, KAČENKO, HAJDE TJ CRKVU!
Hajde. Kačenko, hajde u crkvu! Neču, j er sam j uče bila. Kačenko, hajde, biče propoved, Neču, bila bih luda.
Hajde, Kačenko, na svetu
božju službu! Neču, j er haljine nemam.
(ču j e muziku iz krčme) Kačenko, sviraju na svirci, Obuču cipele, odmah sam tu, Odmah, odmah i
(Moravska-)
Jaroslav Kricka:
ZAVAZALI CIGANOVI OČI. ZAVEZALI CIGAN JNU OČI.
Zavazali ciganovi oči. aby nešel ku cigance v noci!
Zavazali ciganovi obe,
on se precej ku cigance škrobr.
(Slezska.)
Zavezali ciganinu oči Da ne ide ciganci u noci.
Zavezali cigi oba oka,
Al’ 011 ipak ka ciganci hoče.
(Sleska.)
DVE LUŽICKE PISNE. (Venovano Hlaliolu vinohradskemu.
a) Šolta keo mi žowku daš, až ja dejach znjeju rejovas.
Tu celu noc, do togo belego dna.
b) Za gumuami cerwjenv kal, ty si p’la našeje Anki spal.
Za gumnami golice graju, cerwjene, zelene štrusacki maju.
Miroslav Kreici:
DVE LUŽIČKE PESME.
a) Moj gospodar mi hoče kcerku dat: Da sa njome igram (plešem)
Cele noci, sve do zore.
b) Za gumnom erveno zelje,
Ti si kod naše Anke spavao,
Za gumn ima devojke J graj u Crvene, zelene kitice ima ju.
Olarak Zieh:
REJDOVAK A REJDOVAČKA.
Učte se panenky, učte se rejdovat, budou vas mladenci, budou vas milovat.
Ach Bože, rozbože, jaky mam trapeni — mela jsem milyho, prišel mi k zmarerii.
Letela husička. letela z vysoka, nemohla doletet, spadla do potoka.
Mela jsem mileho, byl z naši vesnice, vlez za mnou na püdu, snedly ho slepice.
Zahrajte mi rejdovačku, rejdoväka. nechci, rejdoväka. tancovali usmoleni ševci.
Lepši je ta rejdovačka, nežli je ten roj (lova k, mA panenka ma hubičku jako cukr, jako mak.
(Česky narodni taneč.)
IGRAČ I IGRAÖIOA.
Učite devojke, učite kolo igrat’,
Volece vas momci, voleče vas.
O, Bože, koliko ti patim,
Imala sam dragog i več ti ga nemam.
Letela gustica, letela s visoka Ne mogla doletet’ pala do potoka.
Imala sam dragog, beše iz mog sela Ušo za mnorn pod krov, kvočka ga pojela. Zasvirajte „igračicu“ ja igrača neču Jer ,,igrača“ igraju ti što prave odeču.
Bolja j’ ,,igračica“ nego što je ,,igrač“,
Moje cura ima usta ko meden kolač!
(Češki narodni taneč, kolo.
NEKUKAJ SE NA PANENKU. (Venovano Hlaholu vinohradskemu.)
V. B. A itn:
Nekukaj se na panenku, kera peknč tancuje, kukni rači do kuchyne, jak nadobi' umyje.
D uma j, dumaj, dumtarata, dumaj, duma j, dumajda.
Hrnce stoja pod lavicu, kyselinu voneju a co to su za mladenci, keri za n um chodeju. Dumaj,. . .
Nekukaj se na synečka, kery pekne tancuje, kukni rači do maštale, jak koničky pucuje.
Dumaj,. . .
Kone stoja nečesane, už čtyi*y dni nepili, sečku maju hrube drobnu. zebral bv je na vidly. Dumaj,. . .
(Moravska.)
NE GLEDA J NA DEVOJKU.
Ti ne gleda j na devojku ko j a igrat umije. Gledaj radje do kuhinje kak’ posudje mije, Dumaj, dumaj, dumtarata, dumaj, dumajda.
Lonci stoje pod klupicom, kiselo mirišu,
A kakvi su i to momci što nju begenišu. Dumaj,. . .
Ti ne gledaj niti momka kako kolo igrat zijju Gledaj radje do pojate da li čistog konja ima. Dumaj,. . .
Konji su mu nečešljani, četir dana ne piju Njuške im se obesile, a muhe ih viju.
Dumaj,. . .
(Moravska.)
Preveo: B. A. Jovičevič.
JUGOSLOVENSKOJ MUZIČKOJ JAVNOSTI.
Prilikom koncerbnog turneja Vinohradskog Hlaliola po Jugoslaviji.
„Hlahol Vinohradsky” koji tek u 47. godini svoga opstanka preduzima pevački turnej izvan granica Čehoslovačke, postao je kao večina pevačkih zborova iz potreba patriotsko-društvenih, kako bi pesmom doprinosio širenju narodne svesti. Ove dužnosti, koje mu je doba naložila, primio je savesno, naiprc muškim horom, a posle godine 1894, kad je dobio na pevačkim utakmicama prvu cenu, i mešovitim borom. Silnim izrazom deluje na njega prvi češki mužički festival godine 1904. Otada proizilazi težnja za što dubljom umetničkom delatusšču, a oduševljenje pevača za nove ideje traži umetničko vodjstvo i povečanje repro-dukcione višine. Društvo preživljuje križu, što dovodi k mimoizlaženje ,,mladih i starih“, k unutarnjoj reorganizaciji a za vodstva Milana Zune, docnijeg kapelnika Zagrebačke Opere, svršava se istupom starije generacije aktivnog članstva. Znatno smanjen zbor odskače od potreba mesnog društva i ističe se kako programom tako i pevačkom zrelošču muškog bora, nad tadanjom tekučom visinom zborske reprodukcije, učestvuje u velikim svečanostima Ljubljanske ,,Slave“ god. 1909.
Glavnom daljnom svrhom delovanja VINOHRADSKOG HLAHOLA jesu borovi kompositora nove dobe: Förstera, Novaka, Suka, Janačka, i drugih, na koncertima kojima je bio ubrizgan izlečeni karakter stvaranja izvesnog komponiste ili dobe. Ovi programski, stilski koncerti i marljivo p^ipremljeno izvodjenje istih, privuklo je u njegovu produkciju stručnu kritiku. Nadovezane su veze muzičke i sa pevačkim horovima drugih naroda: HLAHOL pripravlja ceo niz koncerata jugoslovenskih zborova, dalje druge kompozicije ruske, fraucuske i poljske. Imajuči danas p.otpun mešovit hor, usudjuje se velikih oratorija, kojih če izvoditi veliki, broj: Dvorakovu ,,Stabat Mater“, Verdijevo .,Requiem“, Händlova ,, Juda Makabejski“, Vohankova „Jana Husa“ i druge manje. Horovudje večinom mladi muzičari, koji «e ' 3Šc J menjaju, j er, tek su ih jjihovi uspesi u Vinohradskom Hlaholu učinili poznatim — odilaze na druga mesta delovanja u muzičkom češ kom svetu. Jesu to Jaroslav Krička, sada profesor na Praškom Konzervatoriju, Karel Nedbal, sada dirigent OIo-mucke Opere, V. B. Aim, sada muzički inšpektor, Ladislav Sveceny i Antonin Bednar. Za vreme rata bila je činost HLAHOLA vezana sa odlaskom članova muškoga hora, ali i sa slabljenim zborom priredjuje Hlahol cikluse narodnih muzičkih večeri.
Po ratu sa povečanim silama dolazi hor na novi posao i ističe novo geslo: stvaranje idealnog mešovitog liora bez provoda, čija bi reprodukcija bila na istoj višini sa prvim češkim horskim telima muškim, kojih je iskrslo nekoliko. Uvodi u svoje koncerte novitete horske tvorevine mešovite najmladje generacije kompo-nističke. Njihovoj propagandi posvečuje uvek jedan celi godišnji koncerat. Pri teškim potraživanjima, koje postavljaju mladi kompositori, jest to zaista veomateška zadača, ali i zaslužna, i ako ne upravo najzahvalnija, koja prinudja hor da se organičuje na nebrojnu, ali zato izabranu prašku publiku, te podvrgajuči se stalnoj strogoj i vazda više zahtevajučoj kritici. Broj rukopisnih noviteta posvečenih Hlaholu raste svake godine
i	prelazi več broj 90.
Za vreme poslednih dva dirigenta A. Bednara i Karla Šejne nastoji zbor da dopuni svoj repertoir. koji se do nedavno doba menjao, za stalan, u kome bi bili zastupljeni i kompositori starijih doba, da postane prist-upačan i šir;m gradjanskim vrstama. Narodna pesma u formi današnjeg vremena dopunjuje njegove koncerte. Posle konsolidacije članstva, koje se naročito u ženskom horu ranije često menjalo, preduzima Vinohradsky Hlahol koncertni turnej izvan granica svoje otadžbine i to k bratskom narodu jugoslovenskom, gde je češka pesma našla več toliko iskrenog razumevanja i radosnog odjeka.