Poštnino plačana y gotovini SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 • Upravo ■ Selenburgova 7/11 - Naročnina i Letne 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno K) Din - Čekovni račun it. 17,152 Izliaia vsak petek. ŠTEVILKA 31 V LJUBLJANI, 27. AVGUSTA 1937 Posamezna i r\i številka I DIN Dr. Dinko Puc: Učitelji Hočemo neodvisne in značajne učitelje naroda, ki jim morumo zagotoviti njihovo eksistenco V osnovni šoli se vzgaja narod. Tam se ima razvijati otrokova duša, tam mora dobiti otrok smisel za dobro in slabo, tam mora hiti položena prva klica poznejše razsodnosti in razbori-tosti. Otrok, ki ga pokvari osnovna šola, trpi na tem vse ž i v -1 j e n j e. Predpogoj uspešne vzgoje je ljubezen učiteljeva do otrok. Le tak vzgojitelj, ki sam ljubi otroke, bo vzbudil tudi v njih ljubezen do sebe, kar je 11 eo b hodilo potrebno za dosego učnih uspehov. Otrok se ne sme bati šole in učitelja; učitelj, ki je dosegel, da ga otroci ljubijo, da mu zaupajo, da ga spoštujejo, je dosegel že več kakor polovico tega, kar je treba. Take uspehe pa bodo dosegali le tisti, ki imajo dovolj srčne kulture, ki so sami dobri ljudje in ki so značaji. Kdor je hinavec, kdor je v svoji duši umazan, kdor krivi hrbet, ne bo nikdar priljubljen pri mladini, ki te stvari instinktivno čuti, kakor se na drugi strani deca zaupljivo stiska v naročje tistemu, ki mu sije dobrota iz oči. Naše učiteljstvo ima za seboj težke čase. Pred vojno učiteljski stan skoro ni nudil življenjske eksistence. Približno petdeset kron je bila normalna plača na mesec. Za to beraško plačo je učitelj naučil narod čitanja in pisanja; poslušati je moral zabavljanje klerikalnega župana, kritiko vsemogočnega župnika ter prenašati seka-ture deželnega odbora in njegovih trabantov. Pa nam je vendar ta doba dala iz vrst učiteljstva mnogo odličnih pedagogov, pisateljev, pesnikov, skladateljev. V revščini in siromaštvu so se kovali značaji, so se porajali junaki prosvete. V naši državi je gmotno stanje učiteljstva zelo izboljšano. Narodna skupščina in vlada sta imeli svoj čas smisla za to, da se zagotovi eksistenca ljudem, ki drže v svojih rokah bodočnost države. Ni pa mogla država odtegniti učiteljstva strankarskim uplivom, ki so se ravno zadnja leta razpasli bolj, kakor more to prenesti zdrav organizem, «Ukloni hrbet, če ne boš uničen!» Grožnja, ki jo je izrekel župnik v Cankarjevih «Hlapcih» učitelju Jermanu, se ponavlja vsak dan. Nekateri je uklonil hrbet, a večina je ostala ponosna in značajno, kar bodi povedano učiteljstvu, v čast. Spoštovanje do teh raste od dneva do dneva. Vendar pa ima učiteljstvo pravico, da se brani. Na učiteljskem kongresu, ki je ravnokar končal v Skoplju, je predsednik Dimnik poudarjal, da ima učiteljstvo danes dve temeljni zahtevi: stalnost in avtomatsko napredovanje. V resnici sta to dve zahtevi, ki sta v današnjih časih več kakor opravičeni. Ako naj učitelj izpolnjuje svoje vzvišene naloge, mu je treba duševnega miru in sigurnosti, da ne bo preganjan on in kaznovana njegova rodbina zato, kejr je objektivno in vestno vršil svojo dolžnost. To sigurnost mu more dati le izpolnitev gornjih zahtev. Te zahteve učiteljstva morajo priti tudi v programe političnih strank. Vsi imamo interes na tem, da se naš učitelj ne povrne več v predvojno stanje, ko je stal mežnar socijalno višje, kakor on; mi nočemo šolmaštrov, mi hočemo pokončne in značajne učitelje naroda! Dr. M. Korun: Za gospodarske interese Slovenije Za reiavanje najbitnoiiih slovenskih vsenarodnih potreb naj se uatanovi Slovenski gospodarski svat Čeprav je politična demorali-zacija, ki je spremljevalka vseh avtoritativnih in protidemokratičnih režimov, naše politično življenje omrtvila in najširšim; ljudskim plastem politiko omrzi-la, najdemo vendar povsod eno skupno hotenje: da se preko vseh sporov in mrtvila poudarijo, oču-vajo in zastopajo najvažnejši interesi Slovenije! Predvsem so to gospodarske zahteve: gradnja železnic in cest, regulacija cest in hudournikov, povzdiga tujskega prometa, navrtan dvig težkega gospodarskega stanja našega kmeta, sanacija zadružništva, likvidnost naših denarnih zavodov, gradnja šol, bolnišnic, uradnih zgradb itd. Ljudstvo čuti in vidi, da politične stranke, ki so vzele v zakup vsa ta vprašanja, niso v etanu nič prida doseči in • M. K-ova, Ljubljana: Odnos žene do države Bodočnost našega naroda na? sloni na gospodstvM čiste morale v politiki Odgovoriti hočemo vsem onim, ki tavajo v nejasnosti, meglenosti, da se križajo mnenja in nazori v škodo delu in V kvar mlade generacije. Dobra državljanka bo zastavila svoje javno in domače delo iz praktičnega delovnega nastavka in prepričanja. Gradila bo iz resničnih potreb svoje države, da bo koristila skupnosti oziroma vsakemu poedinemu državljanu. Proučila bo svojo domovino' do potankosti, spoznala svoje brate iz raznih krajev po običajih in navadah, iz lica v lice, da »e približa njihovi duši. Medsebojno bo lajšala skrbi in ločila rane, ki bole in skele. Spoznala in približala se bo usodi posameznika preko naših družin ter prodrla iz tega spoznanja do resničnih notranjih razmer in potreb naše celote, do objektivne presoje, ki jo usposobi za pravo življenje in odnos do zakonov, katerim je podrejena. S tega stališča bo zahtevala, da se ji dovoli pristop k oni zeleni mizi, ki reže kruh in oblikuje postave na polju našega narodnega gospodarstva. Kot sooblikovalka zakonov bo pa tudi zavestna izpolnjevalka drža vi lanskih dolžnosti, prava gospodinja svoje domačije. Jugoslovanska žena ee poziva z raznih strani, da prispeva po svoji moči k pravi državljanski vzgoji. S polnim srcem bi sledila temu pozivu, ko bi bili ti razni glasniki resnično skladni v svojem hotenju. Motijo nas danes razrvana politična nasprotstva, ki podirajo vero in spoštovanje v besedo naših avtoritet. Mi sami moramo predvsem soglašati z notranjostjo svojega bistva, svojega naroda, da se strnemo v cilju za celoto in urejeno življenje. Jugoslovanska žena se hoče z započetim javnim delom dvigniti do politične zrelosti iz trdnih temeljev. Preiskati hoče iz danih možnosti vzroke nezadovoljstva, ki razjeda naše družine in usmerja današnje delo ter te pri korenini iztrebiti. Politika jugoslovanske žene se sme in hoče udinjati samo čisti ideji, ki je prosta vsakega vpliva materializacije, zato zahteva duhovno poglobitev politike. Svoje delo hoče razširiti preko svoje ožje domovine do svojih južnih bratov in sester in z zdravim pogledom preko državnih meja. S človekoljubjem vesoljstva iz čistega srca bo oplemenitila dušo naših otrok. Z notranjo uravnovešenostjo bo pa našla potrebne moči, da bo s trezno presojo zasledovala nasprotujoče si svetovne nazore in motrila z mirnim, zrelim prevdarkom politične nasprotni ke. Socijalne krivice in gospodarske skrbj neprestano razburjajo naše narodovo in državno življenje. Prva naloga dobre jugoslovanske državljanke je zato. da skrbi za pravične socijalne zakone, ki bodo ublažili in odstranili obstoječe krivice. Zato skuša naša žena neprestano vzdramiti močno zavest soodgovornosti za eocijalni svetovni red. Tisoči prizadetih, ki so žrtve (lanašnjega nereda, odklanjajo podpore in miloščine, našo ljubezen, vso karitas, ker zahtevajo s polno pravico pravičnosti, da jim odmeri svoj del. Samo, če bomo delovali iz tega spoznanja, lahko upamo, da pridemo do novega, boljšega gospodarskega in družabnega reda, ki vodi k zboljšanju razmer: Jugoslovanska žena je delo-vala do danes skoro izključno na humanitarnem in karitativnem polju. Delila je dobroto iz ljubezni. Njena današnja naloga je težja. Pridobiti mora pravice svojemu sočloveku. Zadovoljstva in urejenosti si želimo v vsakdanjem življenju svojega ožjega in širšega doma. Ko dosežemo ta blagor, bo mir v družini, mir v državi, mir na svetu. In stavbeniki pri tej gradnji smo vsi, možje in žene in naš up, naša mladina. Delajmo za to stavbo vsi z vsemi svojimi močmi, z razumom in s toplim srcem! Jugoslovanska žena je svoj čas odklonila volilno pravico, ki bi si jo bila že lahko pridobila. Na kaj čaka? Ali še ni dovolj utrjeno njeno prepričanje, dovolj razgledano njeno spoznanje, ali ni dozorela njena širša usposobljenost, da naposled s svojim aktivnim delom in glasovanjem prispeva svoje resnično svojstvene dobrine in posebne, enakovredne moči k oblikovanju države? Njen glas vendar ne bo oni glas, ki bi pomenil števila v množini glasov, marveč vrednoto. ki prinaša posebtoe koristi svoji državi. Neka javno delavko je izpre govorila sledeče besede: «Upaj-mo. da vendar še ni naše pojmovanje tako, da sta smisel države samo sila in moč. Kdor veruje v veljavnost moralnih zakonov za vsa področja življenja, mora hoteti in želeti sodelovanja moči in sposobnosti žene pri zgradbi O 5 6 O p g m Q< I S" p., ;<'-i ■ v 'V v*'N 0 priliki nedavnega izseljenskega kongresa na Brezjah na Gorenjskem je govoril tudi notranji minister dr. Korošec, ki je ob tej priliki v svojem govoru, najbrže nehote, pohvalil tudi delo vseh režimov od prevrata do danes, ko je dejal med drugim, da je naš narod od onega trenutka, odkar živi v svoji svobodni državi, močno napredoval v vsakem pogledu. Ta napredek je šele zastal z nastopom splošne gospodarske krize. Skoro enako odkritosrčnost je pokazal tudi tovariš dr. Korošca v vladi, minister za socijalno politiko Dragiša Cvetkovič, ki je v svojem govoru na javnem shodu svoje stranke v Nišu, kjer je skušal braniti in zagovarjati konkordat, dejal, da notranji mir v državi nujno terja takojšnjo rešitev vseh onih problemov, ki predstavljajo temeljne življenjske pogoje za narod in njegovo svobodno izživljanje. G. minister je priznal, da v tem pogledu tudi v zadnjih dveh letih ni bilo ničesar pozitivnega storjenega, temveč da se je vodila vsa oficijelna vladna politika v povsem drugi smeri. Voditelji Združene opozicije so pridno na delu, ki je razvidno bolj po stvarnih uspehih, kakor pa Iz tiska, ki je postal v zadnjem času sumljivo redkobeseden. Iz posameznih znakov pa se da sklepati, da se polagoma, vendar pa dosledno približujemo onim ciljem, ki si jih je Združena opozicija začrtala ob pričetku težke, neenake borbe. države. Me slutimo, da je življenje našega ljudstva obubožalo, odkar si je postavilo razum za Boga, odkar se ne vrednoti več čustev in srca kot centralno silo, odkar se ne ve več, kaj sta duh in ljubezen. Mi moramo graditi našo državo iz nespačenih človeških šil. Zato me žene verujemo, da pri tem delu lahko sodelujemo, še več, vemo, da nas država potrebuje.>> Današnji svet se bori za dvoje idealov: za svobodo in mir. Žena rodi človeka, zato je tudi ona predvsem poklicana, da čuva njegovo življenje. Svobodo mu hoče Vsak kmet bi moral poznati življenje rastlin in živali, vsak kmet bi moral vedeti, kako se goji sadje, kako se goje žita, trave in drugi kmetijski pridelki. Kmet mora poznati škodljivce rastlin, poznati bolezni živali in vedeti višaj v načelu, kako se zdravijo. Da bi vse to znanje dobro obvladal, nam je potrebna kmetijska šola. Kdor hoče postati zdravnik, se mora učiti, kdor hoče postati obrtnik, mora napraviti obrtno šolo. Le kmetu baje ni treba šole, češ da je dovolj, ako zna držati plug, dvigati motiko in vrteti koso, — kar pa ni res: Predvsem potrebuje šolo kmet, zlasti y današnjih časih, ko je zemlje malo in 6e od nje zahteva mnogo več, kakor se je zahtevalo včasih. In če zboli živin-Če v hlevu ali prešič v svinjaku, je treba klicati za vsako malenkost živinozdravnika. Ko bi bil naš kmet v tem pogledu vsaj malo podkovan po kmetijski Soli, bi si v prvi sili že sam pomagal in se tako čestokrat obranil izgube, ki jo mora sedaj trpeti. • V drugih državah, kakor n. pr. na Danskem, v Nemčiji, v Češkoslovaški je kmetjsko šolstvo prav lepo razvito. Zlasti v Češkoslovaški; čeprav se tam peča le polovica prebivalstva s poljedelstvom, imajo vendar že okrOg 200 kmetijskih šol. Naša država je kmečka država prve vrste, saj se preživlja 80% prebivalstva s poljedelstvom. Kmetijskih šol imamo zelo malo. Še celo v Sloveniji imamo prav za prav le dvoje, troje takih šol: na Grmu, v Št. Jurju in V Mariboru. Že iz tega vidimo, kako malo se 'briga javna uprava za kmetijstvo. Ne vem, zakaj se boje izobraževati kmeta; sko-ro bi rekel, da zato, ker bi potem' ne mogli z njim ravnati kakor doslej, kajti, če bi bil kmet izobražen, bi se v marsikaterem oziru postavil vse odločnejše v bran. Vsak kmečki fant, ki prevzame posestvo, bi moral imeti kmetijsko šolo. Danes ima pa večina le po. par osnovnih razredov. Pa vemo, da bi marsikateri kmečki Radikali in Ljotič Nekateri časopisi so prinesli pred nekaj dnevi po «Vremenu» vest, da se je g. Aca Stanojevič pogajal z g. Ljotičem glede njegovega vstopa v Združeno opozicijo. Vest »Vremena« je navadna politična intriga. Spričo fadističnega nastrojenja pokreta gosp. Ljotiča ne more biti govora o sodelos vanje demokratičnih strank z njim. Za skupen nastop pri narodno-obrambnem delu vv .vi oHDtrjai , .G <&Est3 JjnBtiO, PC •> *■’otaflcasSfc Mttal Potujčevanje našega naroda O tem je pisal «Slovenec» te dni ter poročal o sistematičnem delu naših izvojevati s trdilo vero v njegovo nravno silo, v njegovo zmožnost in etično višino, Bodočnost našega naroda naj sloni na duševni in nacijonatni uravnovešenosti, v gospodstvu čiste morale v politiki. Iz našega naroda bo vzklilo nekaj veličastnega in novega v razvoju človeštva le tedaj, če ne bomo podcenjevali srca nad razumom. Iz ljubezni do svojega naroda, iz skrbi za posameznika in do onih mnogih brezimcev bo zrasla prava mati našemu narodu, prava jugoslovanska državljanka. fant prav rad študiral tudi kmetijstvo, ko bi ne bilo tako visokih šolnin, ki jih kmet v danih razmerah težko plačuje in ko bi ne prišel človek tako težko na vrsto. Dosti je pa tudi takih, ki se ne morejo šolati, ker so edina pomoč pri hiši in jih gospodar ne more pogrešati. Pa je vendarle potreba, da dajejo kmetje svoje sinove v šole, kajti borba za kruh je težka in sigurno je, da bo v njej obstal le tisti, ki je za njo dobrO oborožen. V svoji stroki se mora posluževati najnovejših izumov in izkustev, da bo uspel. Kar velja za drage, velja tudi za kmeta. Njegov obstanek je vedno težavnejši in; ako ne bo znal izkoristiti vseh izsledkov moderne vede, bo moral pro-Rasti. Večkrat sem slišal, da je opravljati kmečka dela najlažja stvar. Vemo, da to ni res. Kmečka dela se začnemo učiti š 6. letom, učimo se do dvajsetega, pa marsikateri . še sejati ne zna. Obrtniki se učijo tri do štiri leta, pa se naučijo vsega, kar potrebujejo. Omenil sem že, da se naše gospodarstvo zelo malo zanima za kmetijstvo, še manj pa za nas, kmečko mladino. Toda vedeti je treba, da bodo iz mladih zrasli gospodarji. Dobri gospodarji bodo pa le takrat, če bodo imeli dobre kmetijske šole. Zato mi mladi zahtevajmo, da nam da država večje priložnosti za šolanje v kmetijskih šolah! Več šol in ne tako visokih šolnin! Saj plačujejo tudi naši očetje velike davke r— — Le, če bomo kmetje imeli šole, bomo povzdignili kmetijstvo. Mi pa, kmečka mladina, se zavedajmo, da je v naših rokah usoda kmečke bodočnosti. Če bomo sedeli samo doma za pečjo in poslušali samo pridige v cerkvi, ne bomo daleč prišli; toliko izkušenj že imamo! Zato zahtevajmo, kmečka mladina, strokovno kmetijsko izobrazbo, da bomo spoznali svojo korist, spoznali resnico in pravico ter se združevali pod kmečko zastavo! narodnih nasprotnikov v tem pogledu. Svoja izvajanja je končal: «Če s teh premišljevanj preidemo na naše domače slovensko polje, bomo morali priznati, da smo navzlic trudu posameznikov kot narod skoroda od= povedali. Izvzemši toplih čustvenih iz« livov, ki prihajajo od sezone do se«, zone, nismo nič dosegli, kar bi mogli le od daleč primerjati z nemškim de« lom na tem polju. In pri nas ni ena desetina, ki živi izven državnih meja, pri nas je polovica, ki je od telesa od= rezana. Pri tem se ne zavedamo, da kot polovične telo ne moremo obsto« jati, ako ne bomo znali ustvariti žive trajne duhovne enotnosti, ki nam bo pred očmi vsak dan ko klic vesti, da rešujemo drobce našega naroda po mejah, kjer se kruSijo,» To je pravo pravcato priznanje last« ne krivde. Naprednih ljudi ta očitek ne zadene, kajti ml smo storili, kar smo mogli. Očitek pada na tiste, ki se predstavljajo za voditelje Sloven= cev, a so zanemarili in zanemarjajo svojo dolžnost, ker jih narodno« obrambno delo interesira le toliko, ko« likor se nadejajo od njih strankarske koristi. Pa kaj bomo govorili! N.am je ljub in drag vsak Slovenec, pa naj bo katolik, protestant ali pravoslaven, pa naj bo te .ali one stranke. Njim pa celo katoliški Slovenci niso Slovenci, če ne trobijo v njihov rog, ampak so izdajalci, izkoreninjenci in, kdo ve, kaj še vse! Kdor pa se iz požrtvovalnosti loti narodnega obrambnega dela, tega je «Slovenec» opsoval pred 40 leti in ga psuje še danes! „Voix europeennes4' razpravljajo v avgustovi številki o po« litičnih razmerah v zvezi s konkordat tom v naši državi. V tem, članku, ki je na splošno zelo interesanten, se bavi pisec tudi z opozicijonalnimi strujami ter navaja v tem pogledu: «V sedanjem konfliktu se križati dve opozicijonalni struji, ki deloma gle« dati tudi različno na zunanjo politiko, kajti demokratska opozicija (= Zdru> žena opozicija) zastopa stališče, da se je treba v zunanji politiki povrniti brezpogojno k zvezi Pariz—Praga in da je treba celo priznati Sovjetsko unijo, dočim se nagiblje reakcijonarna opozicija (= Živkovič—Jevtič) — kljub zagotovilom napram Franclji, — k osi Berlin—Rim.» Celibat in svobodna ljubezen Kako idealno in zavidanja vredno je postalo samsko življenje učiteljic, zlasti kje v hribih na deželi, po uvede bi prisilnega celibata (ker vsaka učiš ' teljica vendar ne more dobiti ravno učitelja za moža, saj igrata srce in pamet tudi še nekaj vloge), si vsak lahko predstavlja. V nekem beograj« skem listu je nedavno izšel naslednji oglas: «U č i t el j i c a, ki se zaradi amandmana o celibatu ne more po« ročiti, prav za prav se more, pa je nihče noče vzeti ne zaradi njenih le« pih oči, temveč zaradi njene službe, si išče zdravega in krepkega moške« ga za divji zakon, po možnosti viS« jega uradnika, da bi biU njeni otroci iz divjega zakona preskrbljeni. Resne ponudbe je poslati pod šifro «Idealna učiteljica« na upravo lista.» — Res idealen oglas za današnje ideal« ne čase in še idealnejše razmere pri nas... V dobi poskušenj Poskusna vožnja novega mestnega avtobusa, ki Jq je organiziral imeno« vani predsednik mestnega avtobusne« ga podjetja za preteklo nedeljo, je morala odpasti, ker se ni odzvalo 32 zastonjkarjev k poskusni vožnji. Prj» šlo jih je z damami vred samo 13 in je bila vsled tega baje premajhna ob« težba. Pač pa se je dobro obnesla prva vožnja s tem avtobusom, ki jo je organizirala celjska duhovščina že pred «uradno» poskusno vožnjo pro« šli ponedeljek v Maria«Zell in je baje takratna obtežba odgovarjala, ker je bilo nekaj dobrih «kalibrov» zraven. Lord Churchill piše: AngleSka ima največji interes na svobodi Sredozemskega morja. Tam imamo dragocene prijatelje, do kate« rih imamo znatne obveze: Kraljevino Jugoslavijo, kraljevino Grčijo. Tam je tudi modernizirana Turčija, ki živi se« daj pod vodstvom Kemal paSe V bar« monični zvezi z Grčijo. Tam je Pale« stina in je Egipt v svojem novem do« stojanstvu kot nov član Društva na« rodov. Ce smo Še tako razpoloženi za mir, ne moremo dovoliti, da izgubimo ta prijateljstva in zveze. Te so nam, An« gležem, prav toliko vredne, kakor svo« boden prehod proti vzhodu. Mislim, da moramo o pravem času reči, da ne bomo trpeli, da se nam zaprejo vrata v Sredozemsko morje in da bomo vstali proti vsakomur, ki bi to po« izkušal. V tem letu je odvisen svetovni mir od moči britanske mornarice in fran* coske vojske, in pa od moči demokra« cije in državljanskih svoboščin, ki ne povezujejo samo parlamentarno uprav« ljanih narodov, ampak ruSijo tudi diktature v njihovih trdnjavah. Čas zaceli vsako rano S tem upanjem se v naši državi to« laži v svojih bridkih trenutkih mar« sikateri navaden zemljan, pogosto pia tudi ta ali oni pretkani politik, ki mu je sicer težko priti za kožo. O našem notranjem položaju v državi in razmerju med vlado in opo; zičijo piše budimpeštanski «Pester LIoyd», očividno inspiriran od goto« vih beograjskih političnih krogov, ta« kole: «V razvoju borbe okrog kon= kordata je pokazal dr. Stojadinovič značilno čvrstost, ki je bila pa zdrui žena tudi z izvestno elastičnost« j o. Tako je vlada po sprejetju kon« kordata v narodni skupščini dala ob« javiti vest, da je še negotovo, kdaj bo predlog konkordata predložen se« natu v odobritev, s čimer hoče dr. Stojadinovič dati zakonodajstvu do« volj časa, da počaka, dokler se stra« sti ne pomirijo in se omogoči premo« stitev vseh nasprotstev. Morda se bodo dale najti na tej podlagi nove poti k novemu velikemu kompromis su, čim se bodo pomirili prvi valovi strasti? Dotlej mora pa preteči pre« cej časa in vse se bo umirilo, kakor hitro bo po končanih političnih po« čitnicah vsa stvar prešla v pozab« ljenje.» Gotove stvari se pa, žal, v člove« škem življenju le ne dajo pozabiti ... Jedilni list iznajdljivega brezposelnika V nekem bosenskem podeželskem mestecu, kjer ne manjka ne revščine, ne brezposelnih, neki brezposelnik ni hotel umreti sredi ceste, temveč si je v svoji iznajdljivosti poiskal kaj ču« den «poklic in zaslužek«. Za en sam dinar poje lojevo svečo, za dva di« narja živo žabo, za 20 dinarjev pa spravi v svoj sestradani želodec na« lepljeni trak, poln nalovljenih muh. Sila kola lomi! Kaj, če bi ta revež povabil o priliki na enako pojedino katerega iz vrst onih gospodov, ki imajo socijalnost vedno na jeziku in ki so dolžni skrbeti za stradajoče brezposelno ljudstvo?... . Vodja vodij >:*****» * *l«t* in. &tt6«l0TOaake O politični zrelosti Se je razpisal v zadnji številki tudi ljubljanski katoliški in JRZ tednik «Domoljub», ki je tu pa tqmi kar za« nimiv, zlasti v odstavkih, kjer daje pouk, kakšni morajo biti poslanci, kaikšnj volilci in kako verne ovčice, ki se zbirajo okrog njega in «Sloven« Ca», okrog Katoliške akcije in JRZ, izpolnjujejo svoje državljanske dolž« nosti. Med drugim piše: «Kakršni so volilci, tak je njih poslanec. Res je, pri zadnjih dveh volitvah je bila za« dušena vsakršna volivna svoboda. Ljudstvo ni moglo samo svobodno postavljati svojih kandidatov ter jih izvoliti za poslance, temveč so jih po nalogu diktatorske vlade izbirali navadno okrajni glavarji in nato ti« rali ljudstvo, da jih je moralo voliti. Resnični slovenski voditelji so tedaj po sklepu najuglednejšh ljudskih za« stopnikov proglasili abstinenco, to se pravi, proglasili so, da se zavedni možje volitev sploh ne udeleže, tem« več naj mirno ostanejo doma, kajti pod našo častjo bi bilo, da bi volili vsiljene poslance, ker bi s tem odo« brili vse postopanje tedanjega režima in se izjavili, da smo zadovoljni s takimi kandidati. O proglasitvi absti« nence tedaj sicer nismo smeli pisati po .listih in govoriti po shodih, ker je bila zadušena vsaka, tudi najmanj« ša svoboda, vendar je v resnici ve« dela prav vsa Slovenija o tem.» Nas pri tem zanima le to, kaj pra« vijo na to odkrito «Domoljubovo» iz« poved poslanci iz njegovega tabora gg. dr. Koce, dr. Veble, dr. Klar, dr. Šemrov, Brenčič, Pevec, Kersnik in tovariši? Če je bilo takrat pod čast« jo voliti jih, ali sedaj ni pod. častjo posluževati se jih pri glasovanjih za svoje predloge in ustvarjati z ^ njimi svojo vladno večino v skupščini? Ze« lo radi bi tudi brali imena onih naj« uglednejših ljudskih zastopnikov, ki so proglasili abstinenco? Kateri okrajni glavar je neki izbral gornje poslance? Črno nehvaležnost kaže se« daj katoliški tisk onim poslancem z Jevtičeve liste, ki so presedlali v JRZ in se do nadaljnjega udinjali v službo «Domoljubovih» gospodarjev. Idealne razmere V Požarevcu je v nekemi prepiru dobil čevljar Božidar Maričič zabod« ljaj v nogo in je umrl zaradi kom« plikacij, ki so nastale, ker ni imel denarja, da bi plačal injekcijo se« ruma... Zunanja politika Svetovno ozračje in življenje med posameznimi državami in narodi vedno bolj preveva duh po smodniku in preliti človeški krvi. Dogodki na Dal njem Vzhodu se razvijajo v vedno resnejših dimenzijah. Spor med Kitajsko in Japonsko ni ostal več omejen na krajevne majhne spopade, temveč je zavzel popolno obliko in značaj odkrite vojne. Vojne operacije se vodijo na obeh straneh z vso intenzivnostjo. Okrog Šangaju je pričelo sedem kitajskih divizij energično ofenzivo proti Japoncem in so Kitajci dosegli tudi prav ugodne uspehe. Nepričakovano pa se je ves položaj izpremenil, ker so Japonci za hrbtom te kitajske armade naenkrat izkrcali na kitajska tla kar 50.000 vojakov, ki naj bi ustavili uspešno kitajsko ofenzivo. Vojna sreča se je pričela menjavati in zato ni mogoče o bodočem razvoju kita jsko-japonske vojne danes še ničesar prerokovati. Glede na te krvave dogodke na Daljnem Vzhodu se opaža v Londonu in Washingtonu velika zaskrbljenost. Obe velesili, Anglija iri Amerika, sta močno zainteresirani na tem težkem konfliktu. Vodilni angleški in ameriški državniki se predčasno z vso naglico vračajo s svojih dopustov. Vlade teh velesil imajo permanentne izredne seje, na katerih sklepajo o novih korakih, ki jih je treba storiti v svetovni politiki glede na gornje dogodke. Nenadno potovanje ameriškega veleposlanika iz Londona v Wa-shington se spravlja vsekakor v zvezo z nadvse resnim položajem na Kitajskem in pa z možnostjo neposrednih razgovorov med Londonom in Washintonom glede skupnega nastopa obeh držav. Iz pisanja londonskih listov je tudi razvidno, kako je angleška javnost vedno bolj zaskrbljena zaradi skrajno meglenega in zapletenega mednarodnega položaja, ker poudarjajo, da ne gre le Za načela, temveč so živo prizadeti tudi že materijalni interesi angleške trgovine ih angleškega svetovnega prometa. To se vidi tudi iz tega, ker je morala znana angleška Lloydova paroplovna družba početvoriti premije za zavarovanje transportov, ki se prevažajo po zahodnem delu Sredozemskega morja. Pri tem angleški listi na-glašajo, da je nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje med demokratično .urejenimi velesilami. Tudi na španskih bojiščih so postale borbe na obeh straneh močno živahne, zlasti na odsekih pri Santanderju. in Madridu. Do-znava ®e, da so Francove cete na asturski in biskajski fronti dosegle znatne uspehe, dočim se jim republikanska vojska trdovratno upira pri Santanderju. Navdušenje Nemčije za uporniškega generala Franca se je povsem ohladilo. Francov glavni stan je nepričakovano zapustil tamkajšnji predstavnik Nemčije general Faupel, ki je odpotoval v Nemčijo in se ne bo več vrnil na Špansko, ker posluša general Franco le italijanskega maršala Badoglija in ker želi sporazum v gospodarskih vprašanjih prej in bolj z Anglijo, kakor pa z Nemčijo. Pri tem prihajajo prvenstveno v poštev bogati rudniki v deželi Baskov. Kako se v Evropi čuti vsa teza mednarodnega položaja, ®e najbolj vidi iz besed predsednika ČSR dr. Beneša, ki je dejal, da je sedanja politična kriza ena najtežjih, kar jih je Evropa doživela po letu 1933. — ' K. A., Ljubljanska okolica; Kmetijsko šolstvo Več kmetijskih strokovnih šol in ukinitev previsokih Šolnin zahteva naše kmečko ljudstvo Domači pomenki DOMA IN NA TUJEM Obiščimo šišenskega Sokola ! Sokolsko društvo Ljubljana=šiška in Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma v šiški priredita na komarjevo nedeljo, dne 29. t. m., jav* no telovadbo. Po nastopu sc vrši ljud* ska zabava s srečolovom in plesom, vse na telovadnem prostoru in v ve« liki dvorani Sokolskega doma v Šiški. Vsi letošnji nastopi, ki jih je dru* štvo priredilo, so pokazali lep napre* dek v pogledu telesne vzgoje, žal pa je gmotni uspeh izostal, ker je zaradi slabega vremena obisk zelo trpel. Zla; sti je imelo društvo veliko stroškov z deljek 6. septembra bodo zaradi roj« stnega dne Njeg. Vel. Kralja Petra II. zaprte vse trgovine. Gasilsko slavje na Primslcovem se je zelo lepo obneslo. Govorili so načelnik Sajovic, direktor Košnik, ki se je spomnil tragično preminule ge. Luznarjeve in ža župo g. Likozar. Slavnost je pokazala, da je 15 letno delovanje društva rodilo najlepže uspehe, saj ima društvo danes okoli 200.000 din premoženja. V lastnem Gasilskem domu ima gledališki oder in čedno knjižnico. Ima tudi svoj last« ni pevski zbor. Naj večje zasluge ima na tem g. iolski upravitelj v p. Luznar Franc. Sokolski savez je poslal celotnemu našemu Sokolstvu poziv, da na najsvečanejši uačin proslavi rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. dne 6, septembra t. 1. Pretekli teden je obiskalo e posebnim vlakom nad 600 primorskih in goriških rojakov Ljubljano in Gorenjsko. Bratje in sestre so bili povsod prisrčno sprejeti. Društvo srednješolcev «Sloga» v Celju je banska uprava dravske banovine razpustila. O izboljšanju življenjskih pobojev našega malega človeka vedo vsak dan mnogo pisati režimski listi. Vsi pa vemo, da se plače niso zvišale, temveč so po večini celo precej padle, dočim so cene drv, moke, kruha, masla, mesa, sira, poljskih pridelkov in zelemjave, ©adja in večine drugih življen jedcih potrebščin narasle za 30 do 40 odstotkov. Na ljubljanskem jesenskem velesejmu se bo oglasila tudi Tečja skupina bolgarskih trgov-Cey, ki so prispeli te dni v našo državo na proučevanje življenjskih razmer pri nas. Videli bodo v naših krajih precej lepega, pa tudi žalostnega ne bodo pogrešali ... Hotelirska šola v Mariboru. Na vseh hotelirskih in gostilničarskih kongresih v zadnjih letih so se vršile obširne razprave o potrebi strokovno izšolanega osebja v. hotelirski stroki in v gostinskih obratih vobče. Do konkretnih sklepov pa nikoli ni prišlo zaradi denarnega vprašanja. Vsi Pristojni krogi v ministrstvu so Pokazali za ponovne apele gluha ušesa. Zdaj pa je napredno gostilničarsko združenje v Mariboru sklenilo, da odpre v Mariboru gostil ni carsko in hotelirsko šolo. Gostilničarji so ic zaprosili niunbonsKo občino, dfl jim. o dot op 1 primerno zcinljisčc, kjer bodo zidali šolo. Svoje to^ ^devno poročilo zaključuje za-Krebški «Jugoslovenski Lloy Grgur Ko- stič .in bivši minister dr. Fran Kulovec iz Ljubljane. Kufre gor, kufre dol... Več jugoslovanskih bojnih ladij je odplulo v Grčijo na obisk h grškemu vojnemu brodovju. Jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca se ne bo udeležila balkanskih olimpijskih iger v Bukarešti, ker nima na razpolago dovolj gmotnih sredstev. Na manevre rumunske vojske bosta prišla tudi načelnik glavnega francoskega generalnega štaba general Gamelin in poljski maršal Ridz Smigly. Na velikih turških manevrih v Traciji je navzoča tudi mnogoštevilna jugoslovanska vojaška delegacija, ki jo vodi načelnik našega glavnega generalnega štaba general Nedič. V okviru teh manevrov 6e je vršila tudi velika zračna bitka, pri kateri se je odlično uveljavila pohčerjen-ka predsednika turške republike Ataturka Sabiha, ki slovi kot prvovrstna letalka. Jesenski manevri bolgarske vojske bodo med 26. septembrom in 3. oktobrom v vzhodni Bolgarski med Šumenom in Popovim. V Turčiji so že dogotovljena vsa pripravljalna dela za zgraditev dveh velikih kaloričnih električnih central na glavnih maloazijskih premogovnih področjih v Kutahiji in Zunguldaku. Vsaka centrala bo imela kapaciteto po 345 milijonov kilovatnih Elektrifikacija Turčije napreduje z velikimi koraki Veliki manevri češkoslovaške vojske se vrše v zahodnem delu Slovaške. Stavka poljskih kmetov, ki so se na svojih protestnih zborovanjih spopadli s policijo, je zahtevala doslej že skoro 30 mrtvih in večje število nevarno ranjenih. Italijansko-rumunsko sodelovanje postaja vedno bolj intimno in prijateljsko. Zdaj je rumun-ski ministrski svet sklenil, da se v Rimu ustanovi italijansko-rumunska trgovska zbornica. Šah v svetu. Na šahovski olimpijadi v Stockholmu je Jugoslavija zasedla deveto mesto. V češkoslovaško-portugalskem incidentu je prevzela Francija zaščito češkoslovaških interesov na Portugalskem, dočim brani Italija portugalske interese na Češkoslovaškem. Tudi novi avstrijski zakon o zaščiti reda in miru v državi vsebuje določbo o ustanavljanju koncentracijskih taborišč za nasprotnike sedanjega režima v republiki. Misel na koncentracijska taborišča, v katerih naj bi se spravili na varno vsi opozicijski politiki in njihovi sodelavci, roji že nekaj časa po glavi tudi nosilcem diktatorskega režima v nekaterih drugih evropskih državah... Francoska in angleška admira-liteta sta izdali glede na ponovne primere, da so bile trgovske ladje v Sredozemskem morju torpedirane od neznanih podmornic (očividno od podmornic generala Franca in njegovih zaveznikov), svojemu bojnemu brodovju nalog, naj brez nadaljnjega z orožjem varujejo trgovske ladje v primeru ponovnih napadov nanje. V Italiji je ta nalog izzval zelo nervozno in neprijetno razpoloženje. Angleška vladai zahteva za izpopolnitev svoje mornarice nadaljnji nujni izredni kredit V znesku 12 milijard dinarjev. Vse za mir in bratstvo med narodi... V kitajsko-japonski vojni, ki je izbruhnila brez obojestranske formalne vojne napovedi, so se že pojavile vse vojne grozote v najhujši podobi. Kot žrtve najmodernejše vojne tehnike leže okrog Pekinga in Šangaja deset tisoči mrtvecev iz vrst vojakov in civilistov. Škoda, povzročena po zračnih napadih, artilerijskem ognju in po požarih, znaša samo okrog Šangaja nad 7 milijard dinarjev. V Hongkongu in Šangaju se vedno bolj širi epidemija kolere kot najzveetejša spremljevalka vsake vojne na Daljnem Vzhodu. Število japonskih vojakov na kitajskih bojiščih znaša nad 100.000 mož. Londonski tisk piše, da so prometne zveze Anglije na Sredozemskem; morju najresneje ogrožene. Angleška javnost zahteva vedno bolj odločno, da londonska vlada končno že vendarle preide v tem pogledu z besed na dejanja. Tretji mednarodni kongres grafologov se bo pričel 19. septembra t. 1. v Parizu. Udeležili se ga bodo strokovnjaki z vsega sveta. V rumunskih šolah 6e morajo učenci in dijaki obvezno učiti jugoslovanske in češkoslovaške himne. Češkoslovaško sokolstvo )e ofi-Sokole na X. vsesokolski zlet, ki bo meseca julija 1. 1938. v Pragi. Na sovjetski bojni ladji «Ma-rat», ki se je udeležila tudi kronan jskih svečanosti na Angleškem, so se uprli mornarji, ki so bili trockisti. Osem mornarjev je bilo takoj ustreljenih. Mladi egiptovski kralj Faruk, ki je šele nedavno ob svoji polnoletnosti nastopil kraljevsko oblast in je star 18 let, se je zaročil s l61etno hčerko Muliameda Zajd paše, predsednika apelacij-skega sodišča v Aleksandriji in bivšega predsednika vlade. Vse države na vseh petih svetovnih kontinentih so priredile te dni, oziroma bodo Še uprizorile prihodnje dni velike manevre svojih armad. Odločujoči člnitelji v teh državah so izjavili, da se vrše ti manevri zgolj iz miroljubnih namenov in za utrditev «prija-teljskih* odnošajev med državami. Na Španskem in na Kitajskem so ti manevri nepotrebni, ker so dobili zanje boljši nadomestek v obliki prave pravcate vojne, ki še nekoliko bolj koristi »prijateljskim* odnošajem med državami, kakor gornji manevri... O skorajšnjem vstopu Bolgarske v Balkansko zvezo poročajo dobro poučeni viri iz Bukarešte. Albanska vlada je izdala odlok, s katerim do skrajnosti omejuje vsak uvoz tujih izdelkov prav iz vseh držav, izvzemši iz Italije. Njen namen je, da uravnoteži svojo trgovinsko bilanco napram Italiji, to pa brez ozira na vse veljavne trgovinske pogodbe z ostalimi državami, čeprav je morda uživala V trgovini z njimi tudi kake posebne olajšave in ugodnosti. Res dale£ je že prišla »neodvisnost* Albanije... Avstrija zahteva revizijo trgovinskih pogodb z Jugoslavijo, Italijo in Češkoslovaško, in sicer naj bi se ta revizija izvedla že v letošnjem oktobru ali najpozneje v novembru. V New Yorku vlada te dni taka strašna vročina, kakršne ne . pomnijo že 50 let. Na naših cestah so se pa pojavili že jesenski plašči. BrazHlia bo po sklepu svoje vlade uničila 30% vsega svojega letošnjega kavinega pridelka, to pa zato, da bo obdržala cene kave na dosedanji1 višini.. Koliko ljudi bo neki letos umrlo za lakoto na svetu?... Morda tudi 30 ali Se več odstotkov?... Novo berlinsko letališče bo v kratkem dograjeno in meri 2.5 km v dolžino ter 1.7 km y širino. Svetovna produkcija piva je znašala lani 206,049.000 hektolitrov. Na prvem mestu 60 Združene severnoameriške države • 69^5 milijona hektolitrov, slede jim Nemčija (2737), Francija (1419) in Belgija.(13 89). Češkoslovaška stoji na sedmem mestu s 7 56 milijonov hektolitrov. Ker presihajo petrolejski vrelci, je rumunska proizvodnja nafte nazadovala v zadnjem času od dnevnih 2400 na 1800 vagonov. Simon-Gregorčičev spomenik v Ljubljani pred novo palačo vseučiliške knjižnice bomo odkrili 5. septembra t. 1. ob % 11. uri dopoldne. Vsa narodna društva so zagotovila svojo udeležbo in zato pozivamo ponovno vso belo Ljubljano z okolico ter ve6 naš narod, da prihiti ta dan k nam in počasti svojega preroškega pesnika — klicarja najčistejše domovinske ljubezni z bregov bistre Soče. Spomenik je izdelan po načrtih naših umetnikov arh. prof. Plečnika in kiparja Z. Kalina. Po odkritju bo ob 4. uri popoldne narodna proslava na letnem telovadišču na Taboru, v primeru neugodnega vremena pa v notranjih prostorih. Lepota S. Gregorčičevih pesmi zapoveduje, da se udeleže slavnostnega odkritja in njegove popoldanske pevske proslave vsa prosvetna in pevska društva s prapori, narodnimi nošami in z vsem svojim članstvom. . • • Prosimo bratska društva širom svobodne Jugoslavije, da nam V6aj z dopisnico javijo svoj korporativen prihod s številčno navedbo udeležencev, pevcev, narodnih noš, deputacij, praporov in tako dalje. S. Gregorčičev poziv: oProst mora biti, proat moj rod, na svoji zemlji svoj gospodi* nas kliče na to proslavo v današnjih pomembnih dneh za rodoljubno delo v blagor naših narodnih manjšin. Polovična voznina je dovoljena z odlokom železniškega ministrstva br. 13.242 z dne 15. junija 1937. Društvo «Soča» Matica v Ljubljani. Zakaj take cene? Statistika je suhoparna, a zanimiva stvar. Če gledaš uradne statistične podatke, prideš do zanimivih rezultatov. Na primer: V izvestnem mesecu tega leta je bilo uvoženo v našo državo oluščenega riža 557.608 kg v vrednosti din 1,623.164. Riž stane tedaj na meji din 291 za kilogram. Konzument ga plača v trgovini na drobno od 9 do 12 dinarjev. * leti mesec je bilo uvoženo kave 772.584 kg v vrednositi 7,706.167 dinarjev. Torej stane kava na meji 10 dinarjev za kilogram. Gd meje do konzumenta poskoči na 40, 50 do 80 dinarjev pri enem samem kilogramu! * Bencina je uvoženega v enem mesecu 32.426 kg; na meji je vreden po uradni statistiki 56.114 dinarjev. Torej stane kilogram bencina na meji din 1'70. Konzument ga plača po din 9'60 za kilogram. * Vse naše sladkorne tovarne so odkupile v teku sezije od kmeta 708 milijonov kilogramov sladkorne repe. Za to so plačale producentom 141,272.000 dinarjev ter izdelale iz nje sladkorja 86,624.000 kg. Za 1 kg sladkorja so torej porabile repe v vrednosti din 1'63. V državi se proda sladkorja 75 milijonov kilogramov, za kar plačamo din 1.125,000.000 (eno milijardo sito pet in dvajset milijonov dinarjev), ker stane 1 kg sladkorja 15 din. Sladkorne tovarne, katere ščiti carina, nočejo kupovati repe od zadrug, marveč samo od poedin-cev. Zahtevajo, naj se posejana površina skrči, ker baje to zahteva mednarodni kartel, ki se boji naše domače konkurence. Od sladkorne repe živi 35.000 kmečkih gospodarstev. Njih vrednost znaša dva in polkrat več kakor vrednost sladkornih tovarn. Tovarne izplačujejo 30—40% dividendo. Sladkorja se potroši: v Angliji 50 kg, v Švici 45 kg, v Nemčiji 42 kg, v Danski 40 kg, a v Jugoslaviji — 5 kg na leto in na glavo. tV Tudi soli nekaj uvažamo. V neki dobi. je bilo uvožene 5,134.000 kg soli v vrednositi din 718.424. 1 kg stane na meji 14 par. V trgovini se plača po 3 din. To, kar dvigne ceno kave od 10 din na 50 do 60 din, sladkor od 2 do 3 din na 15 do- 16 din, sol od 14 par na 3 din — to se skupaj nazivlje carina, taksa, trošarina, posredovanje, režija, meščanski zaslužek, domača industrija itd. Če človek ve, kako in odkod to gre, mu je takoj lažje. Vsekakor. (Po «Nov:i riječi>.) Jesenski velesejem v Ljubljani malih živali. Zato na velesejmu ne bo manjkala razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca*. V poseb* nem živalskem vrtu pa bo na ogled dlakasta in pernata divjad naših ■gozdov. Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Harmonika je postala naš spločen naroden instrument. Jugoslovanski harmonikarji sC bodo udarili za ju» goslovansko prvenstvo v nedeljo dne 12. septembra. Utrujenim in zabaveželjnim bo na razpolago lepo zabavišče, kjer se bodo mogli odpočiti in okrepiti ob izvrstnih, domačih jestvinah in pija» čah. Koncerti, ples, velikomestni vas riete s prvovrstnimi atrakcijami bo nudil dovolj zabave. Pri popoldanskih varietejnih predstavah, ki bodo na prostem, ne bo vstopnine. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni po s staji naj poleg cele vozne karte, do Ljubljane kupi še rumeno železniško izkaznico za din 2'—. Na velesejmu bo dobil vclesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brez* plačen povratek. Potovanje v Ljub« ljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra. Po vsej organizacijski dovršenosti prireditve in neizmerno požrtvoval« nem trudu velesejemske uprave ob sodelovanju ostalih činiteljev smo trdno prepričani, da bo letošnja naša najpomembnejša gospodarska razsta« va nudila slehernemu obiskovalcu res vse ono, kar od nje pričakuje. bomo imeli letos od 1. do 12. septem« bra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m2 pro» štora. Največja izmed teh razstav bo raz* stava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala štiri razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pi= sanih in tiskanih novin, novin v po* dobi, govorjenih in petih novin ter novin v živi sliki. Vse to bo poživ* ljeno z raznimi strokovnimi razstav« nimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal sejemski dnevnik, ki ga bodo urejevali kar tam na vele* sejmu. Slovenski misijonarji prirede etno* grafsko in misijonsko razstavo «In« dija». Ta razstava nam bo prikazala tajne in čare nam tako tuje Indije, njeno kulturo, v glavnem pa delovas nje slovenskih misijonarjev. Razstavo «Matcri za otroka» pri« redi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava bo obsegala higijeno, zdrav« stvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, prehrano, obleko, igrače itd. Javnost bo tudi tokrat zanimala umetnostna razstava slovenskih likov« nih umetnikov. Cvetlično razstavo priredi «Klub ljubiteljev cvetlic« v Ljubljani iri bo gotovo zelo pestra. Izpopolnjena bo ta razstava še z razstavo eksotičnih ribic in pa z razstavo metuljev. Ljubitelji sadjarstva si bodo mogli Ogledati vzoren sadni vrt, zasajen s plemenitim špalirnim sadnim drevjem. Med nami je zelo mnogo rcjccv Kako živi Dr. T. G. Masaryk? Čeprav se je T. G. Masaryk, po vsem svetu legendarni prvi p re dse dni k- Osvobodi tel j Češkoslovaške republike, povsem umaknil iz aktivnega političnega življenja, bi bilo zgrešeno misliti, da je kakorkoli popustilo zanimanje tega velikega učenjaka in državnika za vsa vprašanja vsakdanjega življenja. Kakor pripoveduje osebni tajnik T. G. Masaryka, zasledujte pred-sednik-Osvoboditelj še nadalje vse javno življenje doma in zunaj s prav živim zanimanjem. Vsak dan se vozi na izlet bodisi z vozom, bodisi z avtomobilom. Cilj vožnje odreja vedno sam. Pogosto je cilj vožnje Praga, kjer predsednik opazuje življenje po glavnih ulicah in pa nove stavbe. Zelo so se mu tudi priljubili izleti v krivokladske gozdove. V predsednikovem delovnem kabinetu zbodeta obiskovalca v ofi predvsem dva portreta, sliki predsednikovih sodelavcev dr. Be-nešia in dr. Švehle. Na dolgi mizi stoji majhna električna svetilka, pri oknu pa fotografija predsednikove soproge Charlotte. Povsod naokoli so postavljeni regali,, polni knjig, ki so razporejene po Masa-rykovih navodilih. Predsednik se knjižnice poslužuje zelo pogosto, kar najbolje dokazujejo razne beležke na pisalni mizi. O svojem očetu pripoveduje hai d'r. Aliče Masarykova, da se predsednik počuti v zadnjem času izredno čilega. Dvakrat na dan sprejema svojega tajnika, in sicer pred kosilom in proti večeru pred! vsakdanjim izprehodom. Tajnik ga mora informirati o vsem, kar se je Čez dan zgodilo. Dve uri vsakega dne sta posvečeni delu. Včasih 5ita sam, običajno pa mu bere časnike hčerka. Razen tega se mu vsak dan dostavlja prispela korespondenca, katere rešitve diktira sam. N!a zrak se vozi vsak dan ob pol 5. uri popoldne brez ozira na to, kakšno je vreme. Predsednik zelo rad posluša radio, zlasti ga zanimajo znanstvena predavanja njegovih sodelavcev, prav nič manj pa tudi poljudni in zabavni sporedi. Vsako soboto gre v kinematograf, kjer gleda domače in tuje filme. Po večerji posluša predsednik nekaj časa v družbi svoje družine radio^oddaje in se šali s svojci, ob desetih pa odide k počitku. Kakor že rečeno, Masaryk zelo mnogo Čita; tako Je letos, na primer, preštudiral vso literaturo o narodnem socijalizmu. Za grudo in dom Nevarnosti novega krompirja Marsikomu ni znano, da se v krompirjevi lupini vedno nahajajo večje množine močnega strupa, tako imenovanega šolani na, ki vpliva na človeški organizem skrajno neugodno in škodljivo. Predvsem izziva solanin vnetje v samem grlu in se nastale rane zelo težko zdravijo. Glede na to ni niti najmanj priporočljivo uživanje mladega krompirja, bodisi kuhanega, bodisi pečenega, obenem z lupino. Zlasti nevaren je v tem pogledu povsem mlad ih droben krompir, čigar lupina vsebuje največ so-lanina. Za slabe kosti Ljudje imajo slabotne kositi največkrat zaradi te ali one bolezni. Zato je zdravljenje zelo različno in se morajo take osebe povsem zaupati strokovni zdravniški negi. V vsakem primeru pa se morajo držati dijete, ki jim jo predpiše zdravnik. Rahitični otroci dobivajo, na primer, samo mlečno hrano, malo govedine, pasi rano sadje, kakor tudi kuhano in neolupljeno sveže sadje. Odrasli ljudje s slabimi kostmi morajo uživati taka živila, ki vsebujemo mnogo vitaminov in apna, kakor tudi ogljikovih hidratov. — C** Uletova 1 SODNIJO) H.B0SHA Od 1. — 12. septembra ZEDINJENA ZAVAROVALNICA D. D. Delniška glavnica« Din 6,000.000. preje VARDAR - HEBCEG - BOSNA - TRIGLAV, filijalna direkcija Ljubljana — Cigaletova 1 (pred sodnijo), telefon «9*17 Jamstvena sredstva: eea Din 100,000.000 Zavarovalni kapital življenjskega oddelka: Din X5®»000»000* Prevzema zavarovanja vseh vrst, osobito se priporoča za požarna, vlomska in življenjska zavarovanja. Zahtevajte prospekte! Zelo ugodni pogoji! LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popusta na železnioi, parobrodlh Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2— RAZSTAVA SLOV. NOVINARSTVA Racstava Indija / Materi *« otroka / Umetnost / Vrtnarstvo / Eksotične ribice / Zoo Male domačo tlvali Industrija, obrt Tekmovanje harmonikarjev t2. septembra Krasno zabavl*6e Velikomestni variete, popoldanske predstavo zastonj Va> vabimo 1 ELEKTROTE v v H NIČNO PODJETJE Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave miiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiii MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 ♦ TELEFON 27-04 Pojasnila v strokovnih zadevah brez-plač.io. • Cene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna sluiba za nujna popravila • Kličite telefon 27-04. Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalaosti, prijave iu naprava načrtov za strunke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvršimo brez doplačil. Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd. Dobavljamo za instalacije In popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila in žarnice. Oglašujte v »Slovenski besedi" Plgsharsho in slikarsko podjetji! HLEBŠ JAKOB drutba z omej. zavezo Lj ubljana Cankarjevo nabre±Je it* 21 Telefon 30-70 Izvršuje vsa pleskarska, in črkoslikarska dela po zmernih cenah. Solidna izdelava. Za vsa izvršena dela jamčimo. Najnovejsi vzorci Trajno kodranje samo Din 60'- Izdelava garantirano doora, Frizerski salon ,, MIRKO ZALETEL. 10ubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24 - :f ^ ninki Pne. Za d,.S.i^o ]«■ Ti* Drf.ilfa d. d,P~W.™lk I™ 0™»» - T.I t Ljublj.«!