ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVNECA
LETO VII 1. NOVEMBRA 1931 ŠT. 44
350
s prijateljskega sestanka naših najuglednejših mož.
Ob priliki letošnje trgatve se je zbrala pri bivšem min. Vesenjaku v Slov. goricah izbrana družba ondotnih duhovnikov, županrv in bivših obl. poslancev z bivšim min. preds. dr. Ant. Korošcem na čelu. Pre/ivoli so lop dnn in baje tudi mnotro natrfrnli.
Ur. Jfru\šrk. raviiatfij (. irilove tiskarne v Mariboru, ki je nedavno obhajal 2eletnicu vodstva tega podjetja. Za njegovega ravnateljevanja se je podjetje Izredno lopo razvilo. Opozarjamo ob tej priliki zlasti na -Cirilovo knjižnico«, ki jo izdaja tiskarna in ki je objavila že lepo število priljubljenih ljudskih del.
Na desni: Francoski minister za letalstvo v Belgradu. Dne 16 p. m. par dni za obiskom italijanskega letalskega ministra, je prispel v Belgrad francoski letalski minister Dumesnil. Vračal se je z bukareške mednarodne letalske konference. Na poti je zašel v veliko meglo in viharje in le pilotiranju znamenitega francoskega letalca Costesa se je zahvaliti, da se ni zgodila nesreča. Naša slika nam kaže odličnega gosta v družbi raznih naših zastopstev po pristanku v Belgradu. V sprednji vrsti ie videti od desne na levo: Dumesnil, generala Vukovića, svetnika franc. poslaništva v Belgradu in franc. voj. atašeja generala Le Petita.
Spodaj: Res potrebna nova cerkev. Dušno-pastirsko eden najbolj zanemarjenih krajev pred vratmi Ljubljane so Moste, ki štejejo že okrog 8000 prebivalcev, zlasti delavcev, a so še vedno brez cerkve in župnije. Vsi moramo zato toplo pozdraviti namero salezijan-cev, ki so se odločili zgraditi tu cerkev po spodnjem načrtu, ki je delo arh. H. Husa.
Pogled na sadno razstavo, ki jo je priredilo dne 25-27.    m. v prostorih Ijuoljanskega velesejma >Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani«. Razstava je lepo pokazala visoko stanje našega sadjarstva, ki utegne postati še vse važnejši gospodarski činitelj, nego je bilo doslej.
351
Ob trgatvi
Oktober je za kmeta po vinorodnili krajih pač najlepši čas, kajti takrat odmevajo vinske gorice od veselega vriskanja in petja, kmet namreč trga sadove svojega celoletnega znoja, seveda če mu ni vsega pobila neusmiljena toča. Tu objavljamo tri slike, prikazujoče glavne momente tega veselega opravila, zgornja slika je posneta pod znamenito Trško goro pri Krškem in nam kaže vožnjo grozdja iz vinograda v vinski hram, ostali dve sliki pa kažeta hidravlično stiskalnico vinske kleti »Vinarske in kletarske zadruge« v Metliki, ki je bila ustanovljena 1. 1928 z izdatno podporo bivšega oblastnega odbora in ki ji na-čeluje znani vinogradnik A. Bajuk iz Drašič pri Metliki. Zadruga je zlasti v sedanji hudi krizi krepka opora naših belokranjskih vinogradnikov.
Spodaj: Nagrobni spomenik Kraljeve rodbine pri Sv. Križu v Ljubljani, ki ga je pred kratkim izdelal znani kipar France Kralj. Kip je iz belega marmorja in predstavlja Marijo z dvema angeloma.
Staro novomeška lokopališče, kjer ežita pokopana pisatelj ]. Trdina in Primičeva J ulija. Pokopališče se bo v nekaj letih iz-premenilo v park.
Na levi: Bohinjska lovska soba. ki je bila razstavljena na letošnji jesenski razstavi na velesejmu.
352
353
Po naših trih njivah
Kaj bo s pisateljsko grobnico?
Spodaj: Pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani se iz-preminja polagoma v nekako javno »gmajno«, obzidje in spomeniki razpadajo in v nekaj letih bo treba z njim vsekakor nekaj ukreniti. Pravijo, da ga bodo izpreme-nili v park. Prav, toda na njem je pokopana dolga vrsta naših največjih mož od Vodnika do Stritarja Menda je več kot samoobsebi umljivo, da je treba poskrbeti na novem pokopališču tudi za novo grobnico naših velikih kult. delavcev, dokler je dobiti tam še lepe in primerne prostore. Res, čudimo se, da se kult.delavci še niso zganili in z mestno občino ukrenili, kar je njihova dolžnost.
Grob št. 10. L 173.
Spodaj: Samo ta označba se nahaja na londonskem pokopališču na grobu akad. slikarja Sterleta, ki se je predlanskem tam smrtno ponesrečil. Grob je popolnoma zapuščen in brez napisa. Tako spe, popolnoma pozabljeni daleč v tuji zemlji tudi mnogi drugi odlični naši kult. delavci in menda še nikoli ni komu prišlo na misel, da bi bila vendarle naša dolžnost, kakorkoli poskrbeti za njih grobove. V Graden n. pr. je grob pisateljice Turnograjske, v Karlovcu pisatelja prof. Mandelca, v tujini pa grobovi naših slikarjev. Ali res ni ustanove pri nas, ki bi se pobrigala za te pozabljene grobove?
Pogled na lepo kmetiško pokopališče (Črnuče pri Ljubljani). Večina slovenskih pokopališč je jako lepih in le ponekod naleti človek na zanemarjena.
Na desni:  Nagrobni  spomenik igralcema Ign. Borštniku in Ant. Verovšku pri Sv. Križu v Ljubljani.
Spodaj: Nagrobni spomenik velikemu slovenskemu jezikoslovcu Jerneju Kopitarju na dunajskem pokopališču, preden so ga prepeljali v Ljubljano.
Na desni: Spomenik padlim vojakom brez-niške   fare,   umetniško delo arh. prof. J.
Plečnika. L
.Nagrobni  spomenik velikega našega zgodovinarja dr. Pr. Kosa pri Sv. Križu v Ljubljani.
Pogled na spomenik padlih nemških vojakov na belgrajskem pokolišču. Kako vzorno skrbe kulturni narodi za svoja vojaška pokopališča, dočim bi morala nas zaliti rdečica, v takem stanju so pri nas vojaška pokopališča, kjer je sploh Še kaj sledu o njih...
Na levi: Grob matere akad. slikarja Smrekarja pri Sv. Križu v Ljubljani, na preprostem podstavku stoji portret, ki ga je naslikal sin.
Spodaj: Grob Prešernove^Primi-čeve Julije na novomeškem pokopališču.
Grob odličnega cerkvenega pisatelja, kanonika dr. J. Lesarja pri Sv. Križu
v Ljubljani.
Na levi: Grob pisatelja dr. Fr. Detele pri Sv. Križu pri Ljubljani.
354
V spomin
rajnkih.
Le malo narodov na svetu je, ki bi ne častili svojih ranjkih, bodisi v tej ali drugi obliki gojili spomin nanje. Celo poginulih živali se nekateri spominjajo in jim postavljajo nagrobne spomenike v znak hvaležnosti za udanost in usluge, ki so jih v življenju izkazali
človeku ali gospodarju. Seveda ima pa to čaščenje prednikov pri različnih narodih pogosto različne oblike. Ponekod jim postavljajo na grobe dragocene spomenike, drugod mrtvece sežigajo in hranijo nato doma njih pepel. Zlasti slavi skoro vsak narod spomin na svoje sinove, ki so padli v bojih, braneč domovino. Čeprav je izza svetovne vojne teh grobov na sto in stotisoče, jih nekatere države (zlasti Italijani) z ogromnimi žrtvami vzdržujejo v vzornem redu, tistim pa, katerih imen ni mogoče ugotoviti, postavljajo skupne vojne spomenike podnaslo\om »grob neznanega junaka« in ti grobovi so skoro povsod prava narodna svetišča.
Spodaj: V Brüsslu (Belgija) so posta-1 vili lep spomenik v vojni poginulim* vojnim pisemskim golobom in padlimi vojakom, ki so bili posebni prijatelju golobov, samo teh je padlo baje 20.000. <
Velike spominske svečanosti za padle vojake prirede vsako leto v Nemčiji. Zgornja slika nam kaže to svečanost v berlinskem parlamentu.
Na levi: Mavzolej
z ostanki neznanih g
estonskih vojakov »
v Revalu, ki so pa- o
dli v osvobodilnih ^ bojih proti Rusiji.
Spodaj: V Spree-waldu (Nemčija), kjer je polno jezerc in kanalov ter )režive ljudje ve-ik del svojega življenja na vodi, se vršijo celo pogrebi na čolnih.
Na levi: Ob Washingtonovem grobu na obletnico njegove smrti.
Spodaj: Na Sumatri se dajo vdove še dandanes po moževi smrti večkrat prostovoljno sežgati.
355
Volitev novega avstrijskega zveznega predsednika.
Dne 9. p.m. je avstrijski zvezni zbor volil novega predsednika avstrijske republike. Izvoljen je bil dosedanji predsednik Viljem Miklas, kandidat kršč. socijalcev in meščurisk li strank, ki je dobil 109 glasov od 215. Po končani volitvi je predsednik vstopil v parlauiint iii prisegel
na ustavo (glej spodnjo sliko).
Sovjetski komisar za zunanje /adeve, Litvinov (X), ki obišče v kratkem turško prestolnico Angoro; obisk bo politično jako važen.
NemčUa preživlja nsodne tedne.  ,
Ker se je tudi nemška ljudska stranka; pridružila fašistom, je vlada 7. p. m. de- ; misijonirala, nakar je sestavil dne 10. p. i m. Briining novo vlado, ki jo je pred- i stavil dne 13. p. m. v parlamentu s si- j jajnim govorom (glej sliko na desni),; ki je odmel po vsej Evropi in v katerem i je odkrito naglasil vso veliko resnost i položaja v Nemčiji. Vkljub temu pa ; pripravlja nemški fašizem pod vodstvom A. Hitlerja (šef narodnih socialistov) j in Hugenberga (šef nem. nacionalistov)) državni prevrat in ustoličenje desni- j carske diktature. V to svrho so sklicali' navedeni za II. p.m. veliko zborovanjem vse desnice v kopališče Harzburg (glej ; sliko spodaj), kjer so napovedali Doj na ; nož vsej Briiningovi vladi.
Na levi: A. Hitler, šef nemških fa šisiov.
Na desni: Voditelji nemške nacio-nalutične desnice, ki je zborovala v Harzbnrgu.
Spredaj na desni: Hugenberg, za njim pride Eitel Friderik, na skrajni levici Seidte,   vodja   teh   štalhel-movcev.
356
Novosti za gospodinje.
Spodaj: Po velemestih so začeli za samske ženske In mladoporočene siromašne pare brez otiok graditi enosobna stanovanja, ki imajo v steni vzidani vdolbini za plinsko ognjišče, omaro za jedilno shrambo in zIožljivo(. kuhinjsko mizo. Vse to se čez dan tako zapre, da ni v sobi videti ničesar.
Izvirne polusnjene platnice za Valvazorja ima v zalogi Knjigoveznica Jugoslov. tiskarne po 80 Din za. izvod. Vezava vsake knjige sama pa stane 60 Din. i
Na desni: Praktična priprava za sušenje rokavic, ko se na tej pripravi posuše, izgledajo kot nove.
Na desni: Ročno elektr. dušilo, s katerim lahko vsak na najpreprostejši način odstranjuje madeže in praske s pohištva in tapet, duši obleko, snaži čipke, zatira mrčes, osvežuje zrak itd. Priklopiti se da na vsako električno stikalo.
Balkanijade.
Tudi balkanski narodi so pričeli med seboj po vojni tekmovati najprej v športnih panogah. V ta namen je bilo osnovanih več konkureiic od katerih so gotovo najvažnejše balkanske igre : v Atenah, ki so se letos vršile že tretjič. ¦ Bolgari so priredili letos prvič Balka-nijado v Sofiji, medtem ko so naši športniki pred leti organizirali tekmovanje za > Balkanski pokal«, za nogometaše. Te tri konkurence združijo vsako leto športnike Balkana. Mladina je pa najboljši porok za boljšo bodočnost, to je bil tudi glavni moto Veni-zelosovega govora pri svečani otvoritvi letošnjih balkanskih iger v Atenah. Te igre so bile letos tem pomembnejše, kajti pokazale so velik napredek naše lahke atletike. Le z veliko težavo so letos zmagali Grki. Pri teh igrah je
bil dosežen tudi rekord v številu gledalcev. 80.000 Atenčanov je gledalo borbe svojih sinov in jim po- . magalo v težki borbi. Kaj takega ni' mogoče nikjer v Evropi, saj tudi Evropa nima Stadiona, v katerem bi
bilo prostora za 80.000 gledalcev. Na desni zgoraj: Jugoslovani in Bol* gari na skupnem izletu na razvalinah starega Jupitrovega templja. Na levi: Skupina naših atletov na terasi hotela Akropolis. Prvi od desne kapetan moštva Gojič, najboljši metalec kladiva v Evropi. V krogu: Prizor s kolesarske tekme na balkanijadi v Sofiji. Oblak (Vrh-nika^ v boju s prvakom Bolgarske, Prxxlanora.
Vakrotisk Jugoslov. tisUarne v Cfublftmi — Pona/i« poscune^njo aitic aovoi/ea i« 4 privttiicntcm ???^????