70 pa najsi se je pojavil na koncertnem odru sam, solistično (kot je to zdaj primer cit. posnetkov), ali pa v duu s svojo življenj- sko in umetniško partnerico Alenko Dekleva v Duu Dekleva ali pa seveda v številnih orkestrskih kombinacijah. Ob njego- vi 50-letnici umetniškega delovanja povejmo v grobem vsaj to, da je pianist I. Dekleva diplomiral iz klavirja na ljubljanski AG v Ljubljani v razredu prof. Janka Ravnika (1959). Študije je nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Münchnu v razredu Erika Then-Bergha (1961-1963) in si pridobil tretjo stopnjo na lju- bljanski AG v razredu prof. Hilde Horakove (1970). Izpopol- njeval se je v mojstrskih razredih v Sieni z Alfredom Cortojem in Quintetto Chigiano in na Mozarteumu v Salzburgu s Carlom Zecchijem. I. Dekleva vse od l. 1967 poučuje klavirski duo in klavir na ljubljanski AG (od 1998 kor redni prof. ljubljanske Univerze). Kot solist je nastopil na več kot 1600 koncertih v ve- čini evropskih držav, Južni in Severni Ameriki, Afriki in Aziji (Rusija, Kitajska …). Posnel in izdal je več kot 30 plošč, avdio in video kaset. V klavirskem Duu Dekleva (z A. Dekleva) že več kot štiri desetletja nastopa kot posebna tovrstna klavirska komorna skupina. V tem okviru sta umetnika posnela še de- set plošč. Koncertirala sta v evropskih državah in leta 2006 na turneji po ZDA (Washington, Chicago, Milwaukee …). Soli- stično ali v duu sta krstila več kot sto skladb slovenskih sklada- 50 let umetniškega delovanja pianista Igorja Dekleve: zgošËenka Klavirske mojstrovine Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Naš priznani pianist Igor Dekleva (roj. 30. decembra 1933 v Ljubljani) je lansko leto obhajal 50-letnico svojega umetniškega delovanja. Takrat, 23. junija 1961, je namreč odigral zahtevni solistični klavirski part v Franckovih Simfoničnih variacijah. Odtlej umetnik tudi sam šteje svoj poustvarjalni, izvajalski opus. Takrat je nastopil še kot »slušatelj ljubljanske Akademi- je za glasbo« z orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Markom Munihom. Po tem je naš vodilni pianist, pedagog in skladatelj Dekleva nameril že kar nekaj obletnic. Vsem tem najpomembnejšim (glasbenim) dejavnostim pa je tekom (dol- gega in uspešnega) življenjskega in delovnega kroga dodal še marsikatero. Vse to je dovolj natanko popisano v njegovem (avto)portretu (Živeti z glasbo, DZS, Ljubljana 2006). Njegova zadnja zgoščenka (2011) z naslovom Klavirske moj- strovine / Piano Masterpieces, ki pa je že vsa v znamenju pi- anistovega (novega) umetniškega jubileja, je začrtana povsem solistično: s cvetoberom njegovih klavirskih miniatur, ki jih je pianist Dekleva na novo oblikoval iz opusov skladateljev F. Li- szta, F. Chopina, R. Schumanna, J. Brahmsa, S. Rahmaninova, G. Gershwina, E. Granadosa, M. d. Falle, L. M. Škerjanca, Z. Ci- gliča in B. Bartoka. Nedvomno gre za prebrani in izbrani opus zelo široke klavirske literature, ki pa ga je vseskozi spremljala; 71 Ocene Granadosa (dve deli), M. d. Falli (štiri dela!) in dvema Sloven- cema. Gre za res domišljeno in osmišljeno ploščo; tako po iz- kazanem repertoarju kot seveda po izjemno briljantno odigra- nem repertoarju. Če že doslej nismo vedeli ali pa marsikateri od njegovih ocenjevalcev ni znal našega pianista Igorja Deklevo postaviti na najvišji piedestal naše tovrstne glasbene reproduk- cije, si je morda pianist sam to postavil prav z omenjeno ploščo. Njegov klavirski ton je klen pa najsi gre za lirična in piano dela ali pa za številne dramatične, marsikdaj prav ekstatično obar- vane skladbe (npr. Ples groze in Obredni ples ognja M. d. Falle in Allegro barbaro B. Bartoka); saj je prav Dekleva pianist »(…) s čutom za monumentalni klavirski zvok, s smislom za slogovno izdelano interpretacijo (…)«. To pa so hkrati tudi dela, ki bodo našega pianista Deklevo za vedno ohranila v spominu zaradi številnih recitalov, ki jih je bilo v njegovi bibliografiji odigra- nih največ. Gre za velik in nov, tokrat diskografski uspeh, ki mu na vseh pričujočih posnetkih zlepa ni kaj oporekati. Ume- tniku Igorju Deklevi tudi v imenu uredništva revije Glasba v šoli in vrtcu iskrene čestitke ob visokem umetniškem jubile- ju, saj je nemalo vsega, kar je storil na strogem umetniškem (klavirskem) glasbenem področju tako ali drugače povezano z njegovim profesionalnim pedagoškim delom. Za njim namreč stojijo številne slovenske in tudi tuje klavirske generacije. teljev. Njegov skladateljski opus šteje čez 600 del, večinoma za klavir, komorne zasedbe in zbor, s posebno osredotočenostjo na klavirsko didaktično literaturo. Bil je pobudnik, izvajalec in moderator dveh televizijskih serij: Po belih in črnih tipkah – svetovna klavirska glasba (TV Slovenija, 1975) in Slovenska klavirska glasba (TV Slovenija, 1989). Za njim pa je tudi ob- širna klavirska didaktično-metodična literatura za različne iz- vajalske in pedagoške stopnje. Bil je član ali predsednik naših in mednarodnih žirij, vodil pa je tudi številne mojstrske tečaje in prejel za svoje bogato in raznoliko (glasbeno) delo številne domače, slovenske in tuje, mednarodne nagrade in priznanja (nazadnje Nagrado mesta Ljubljana 2004). Izbor predstavljene klavirske literature na zgoščenki je v veliki meri povezan s številnimi samostojnimi klavirskimi recitali. Ti so bili praviloma slogovno ubrani, dobro premišljeni in največ- krat sestavljeni iz celih (klavirskih) ciklusov. Vsakič je umetnik našel rdečo nit tako, da ni čudno, da se na eni svojih zadnjih memorialnih plošč predstavlja s številnimi (klavirskimi) mi- niaturami. Te so v seriji najeminentnejših skladateljev le od- raz širokega in raznolikega pianistovega repertoarja. Posebno pozornost pa Dekleva tokrat namenja F. Chopinu (tri dela), S. Rahmaninovu (dve deli), Trem preludijem G. Gershwina, E. 50 let umetniškega delovanja pianista Igorja Dekleve: zgošËenka KLAVIRSKE MOJSTROVINE