MHOOHA
v
Liubliani
začetkom leta 1880.
Založila Sitalninn.
Tisk Blatnikovih naslednikov v Ljubljani.
NABODNE ČITALNICE
v
začetkom let a 1880.
4*»   4^--------------------------
j& ■ ' .
’m*ttonusš-
Založila čitalnica.
Tisk J. Blatnikovih naslednikov v Ljubljani.
Čitalnični odbor
začetkom leta 1 S 8 O.
Predsednik:
Gospod dr. Bleiweis Janez, c. k. profesor, deželnega glavarja namestnik i. t. d.
Predsednikov namestnik:
Gospod dr. Zupanec Jernej, c. k. notar.
Blagajnik:
Gospod Kadilnik Franc, knjigovodja.
Tajnik:
Gospod Pfeifer Josip, deželni koncipista.
Odborniki:
Gospod dr. Bleiweis Karol, primarij v deželnej bolnišnici in mestni odbornik.
,,	Hribar Ivan, glavni zastopnik banke Slavije.
„	Juvančič Dragotin, trgovski potnik.
„	Kreč Matej, deželni tajnik.
,,	Pakič Mihael, trgovec in hišni posestnik.
,,	Ravnihar Franjo, predstojnik deželne blagajnice.
„	Robič Luka, dež. poslanec, c. k. davk. nadinspektor.
„	Stegnar Feliks, c. k. učitelj.
„	Valenta Vojteh, mestni uradnik.
(Bastna dzužtvenifia:
Prevzvišeni gospod Strossmajer Josip Jurij, vladika v Djakovu. Gospod dr. Janez Bleiweis, c. k. profesor, deželnega glavarja namestnik i. t. d.
d-vu6 tv&n-i fii:
Gospod Ahčin Herman, trgovski pomočnik.
„ Alešovec Jakob, lastnik „Brenceljna“..
„ Ambrožič Franjo, dr., mestni zdravnik.
Gospodična Arce Josipina.
Gospod Armič Makso, faktor narodne tiskarne.
„	Avšič Jakob, uradnik Slavije v Ljubljani.
„	Azulejo Matija, c. k telegraf, uradnik.
„	Bauman Anton, trgovski pomočnik.
„ Bayr Oton, trgovec.
„	Benedikt Josip, trgovec.
„	Billina Ferdinand, trgovec in hišni posestnik.
Gospodična Blaznik Fani.
Gospod Bleiweis Karol, dr., primarij v dež. bolnici in mestni odbornik.
„	Bonač Anton, tiskar.
„	Branke Rajmund, privatni uradnik.
„	Brilaj Davorin, trgovski pomočnik.
„	Bučar Anton, trgovec.
„	Bučar Franjo, trgovec.
„	Bukovnik Josip, frizer.
„	Burger Anton, trgovski pomočnik.
„	Businaro Ljudevit, frizer in hišni posestnik.
„	Celestina Josip, c. k. profesor.
„	Češko Valentiu, trgovec in posestnik.
„	Citerer Andrej, čevljarski mojster.
„	Čad Josip, pekovski mojster in hišni posestnik.
„	Čamernik Vincencij, komnosek.
„ Čebašek Andrej, dr., profesor bogoslovja in vodja semenišča.
„	Čebašek Anton, župnik v pokoji.
„	Čik Jakob, trgovec.
Gospod Dekleva Alojzij, ravnatelj.
„	Deutsch Josip, trgovec.
„	Doberlet France, tapecirar in mestni odbornik.
„	Dobrin Rudolf, profesor.
Gospa Dogan Marija, trgovčeva vdova.
Gospod Dolenec Jakob, stolni kaplan.
„	Dolenec Josip, krojaški mojster.
„	Dolenec Oroslav, svečar in hišni posestnik.
„	Drahsler Pavel, trgovski vodja.
„	Drč Josip, dr., zdravnik.
„	Drenik Franjo, glavni zastopnik zavarovalnega društva
Peštanskega.
„	Erbežnik Franjo, trgovski pomočnik.
„	Eržen Ignacij, župnik v pokoji.
„	Fabijan Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Faleschini Franc, dr., stavbeni mojster.
„	Faleschini Franc, zidarski mojster in hišni posestnik.
„	Flore Ivan, oficijal v deželni bolnici.
„	Fortuna Franjo, trgovec in hišni posestnik.
„	Förster Anton, vodja godbe v stolnej cerkvi.
„	Galič Hinko, posestnik fabrike.
„	Gašperini Viktor, vitez, uradnik Eudolfove železnice.
„	Geba Josip, urar.
„	Gerber Josip, bukvovez.
„	Gerčar Valentin, restaurateur in hišni posestnik.
Gospa Giontini, vdova knjigotržca.
Gospod Gnezda Anton, kavarnar in hišni posestnik.
„	Gnjezda Janez, prefekt v Alojzijevišči.
„	Gogala J., doktorand.
„	Golč Franc, čevljarski mojster in hišni posestnik.
„	Goljaš Janez, restavrant in hišni posestnik.
„	Goričnik Franjo, trgovec.
,,	Goršič Franc, orglarski stavbeni mojster in mestni
odbornik.
„	Gosti Franjo, c. k. poštni uradnik.
„	Grasselli Peter, trgovec,	hišni posestnik.
„	Gutnik Anton, sodnijski	uradnik.
Gospodična Gvajec Sofia, zasebnica.
Gospod Hafner Jakob, c. k. profesor više realke.
„	Haman C. J., trgovec.
„	Hamerschmidt Ernst, privatni uradnik.
Gospodična Hikelj Kristina, zasebnica.
Gospod Hlauka Franjo, Journalist.
„	Holm Edvard, bukvovez in hišni posestnik.
„	Hohn Hugo, poštni uradnik.
„	Horak Janez, trgovec in	mestni odbornik.
„	Hren Franjo, trgovec in	hišni posestnik.
Gospod Hribar Ivan, glavni zastopnik banke Slavije.
„	Iber Janez, trgovski knjigovodja.
„	Illner Franc, dr., mestni zdravnik.
„	Jak Avgust, trgovski pomočnik.
„	Jakopič Franc, trgovec in hišni posestnik.
„	Jamšek Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Janša Jernej, pekovskj mojster.
„	Jeločnik Anton, trgovski knjigovodja.
„	Jeločnik Miško, črevljar.
„	Jenko Alojzij, pekovski mojster.
„	Jenko Ljudevit, dr., zdravnik.
„	Jentl Anton, trgovec.
„	Jesenka Blaž, krojač.
„	Jošt Ljudevit, uradnik banke Slavije.
„	Jurčič Josip, urednik „Slov. Naroda“ in mestni odbornik.
„	Justin Ivan, tiskar.
„	Juvančič Dragotin, trgovski potnik.
„	Ivadilnik Franjo, knjigovodja.
Gospa	Kafol Ana, posestnica.
Gospodična Kafol Josipina, posestnica.
Gospod	Kajdiž Janez, trgovski pomočnik.
„	Kajzel Peregrin, trgovski pomočnik.
„ Kapler Josip, dr., c. k. okrajni zdravnik.
„	Kenda Henrik, trgovski pomočnik.
„	Kirbiš Rudolf, cukrar.
„	Klein Anton, posestnik tiskarne.
„ Klemenčič Ferdo, uradno pooblaščeni civil-ingenieur.
„	Klemenčič Josip, profesor na c. k.	vadnici.
„	Kljun Dragotin, beneficijat, deželni	in	državni poslanec.
„	Knez Janez, trgovec.
„	Knific Rajmund, trgovski pomočnik.
„	Kobler Anton, stolni kaplan.
„	Koch Franc, trgovec.
Gospa Kogel Babeta, hišna posestnica.
Gospod Kolman Franc, trgovec in posestnik.
„ Koloreto Viktor, c. k. računski uradnik.
Gospodična Kos Terezija.
Gospa Košir Jovana, hišna posestnica.
Gospod Kotnik Ognjeslav, jurista.
„	Kozler Janez, grajšak.
Gospa Kozler-Zorman Marija, posestnica.
Gospod Kragelj Andrej, c. k. profesor.
Gospa Krali Roza, fotografinja.
Gospod	Kramar Franjo, kanonik.
„	Kreč Matej, deželni tajnik.
„	Kremžar Andrej, upravnik dež. dobrod. naprav.
„	Krisper Valentin, trgovec in grajšak.
Gospod Križanski Janez, zasebnik.
„	Križner Friderik, c. k. profesor više realke.
„	Kuhar Josip, uradnik banke Slavije.
„	Kunst Alojzij, čevljarski mojster.
„	Kušar Josip, trgovec in hišni posestnik.
„	Lavrič Mihael, trgovski vodja.
„	Lavtižar Franjo,	trgovski pomočnik.
„	Lazar Mihael, c.	k. profesor na dekliški pripravnici.
„	Lenasi Luka, zasebnik.
„	Levec Franjo, c.	k. profesor više realke.
„	Ločnikar Anton,	zasebnik.
„	Lozar Josip, trgovec.
„	Tiiikman Jakob, c. k. računski svetnik.
„	Majer Franjo, zlatar.
„	Malin Lovro, hišni posestnik.
„	Marn Josip, profesor na c. k.	višji	gimnaziji.
„	Marolt Avgust, glasovirar.
Gospa Materne Julija, hišna posestnica.
Gospod Matevže Josip, trgovec in hišni posestnik.
„	Meden Janez, odvetniški koncipijent.
„	Močnik Matevž, učitelj na mestnej glavnej šoli.
„	Modic, J., zasebnik.
„	Moše Alfons, dr., odvetnik.
„	Mulaček Franjo,	trgovski pomočnik.
„	Mulej Andrej, c.	k. računski revident.
„	Munda Franjo, dr., odvetnik.
„	Munda Jakob, c. k. sodnijski	adjunkt.
„ Murnik Janez, vitez Franc Jožefovega reda, tajnik trgovske in obrtnijske zbornice.
„	Naglas J. N., tapeciral’ in hišni posestnik.
„	Neuwirth Ferdinand, trgovec.
„	Nežič Mijo, frizer.
„	Ničman Henrik, bukvovez in hišni	posestnik.
„	Nolli Srečko, kleparski mojstei'.
„	Novak Vinko, trgovec.
„	Oblak Josip, notarski koncipijent.
„ Ogorelec Martin, trgovski pomočnik.
Gospodična Orel Marija, zasebnica.
Gospod Osana Josip, zasebnik.
„	Pakič Mihael,	trgovec in hišni	posestnik.
„	Papež Franjo,	dr., odvetnik.
„	Parma Janez,	c. k. policijski	nadkomisar.
„	Paternoster Josip, deželni uradnik.
„	Pavšek Josip,	krojač.
„	Pavšler Josip,	kanonik.
„	Pelan Oton, uradnik.
„	Perdan Janez, trgovec in hišni posestnik.
Gospa Permč, Ajdova trgovca in hišna posestnica.
Gospod	Perona Ljudevit,	magistralni svetovailec.
„	Pestotnik Janez,	cji\> primarij v dež. bolnici.
„	Peterca Franjo, posestnik in trgovec.
„ Peternel Mihael, e. k. profesor v pokoji.
„	Petričič Yaso, trgovec, hišni posest, iii	mest.	odbornik.
„	Pfeifer Franjo, c. k. računski uradnik.
„	Pfeifer Josip, dež. koncipista in oskrb.	križ.	grajščine.
„	Pirc Emanuel, privatni uradnik.
„ Pirker Leopold, trgovec in hišni posestnik.
Gospa Pleiweis Joana, posestnica.
Gospod Pleteršnik Maks, c. k. profesor više gimnazije.
„	Počevavnik Janez, mesar.
„	Pogačar Martin,	knezoškofijski, kancelar.
„	Poklukar Josip,	dr., dežel, in državni poslanec.
„	Polak Karol, usnjarski trgovec.
„	Potočnik Franjo, c. k. stavbeni svetnik	v pokoji, mestni
odbornik in deželni poslanec.
„ Potočnik Janez, pekovski mojster in hišni posestnik.
„	Praprotnik Andrej, vodja mestne glavne šole.
„	Predika Jakob, glavni učitelj v Ljubljani.
„	Prelesnik Ivan, oficijal dežel, računovodstva.
„	Premek Anton, c. k. poštni uradnik.
„	Pucihar Avgust, tiskar.
„	Radics pl. Peter, historiograf.
„	Ramm Albert, hišni posestnik.
„	Ravnihar Franjo, predstojnik deželne blagajnice.
„	Ravnihar Ljudevit, c. k. deželne sodnije svetovalec.
„	Regoršek Franjo, trgovec.
„	Reichman Henrik, trgovec.
Gospa Reichman, trgovčeva vdova.
Gospod Remec Franc, c. k. telegraf, uradnik.
„	Remšak Ferdo, trgovski knjigovodja.
„ Robič Luka, c. k. davčni nadinšpektor v pokoji in deželni poslanec.
„	Rozman Janez, katehet na L mestnej glavnej šoli.
„	Rupar Andrej, tapecirar.
„	Schaffer Vojteh, rokovičar.
„ Schneid Josip vitez Treuenfeld, dvorni tajnik in državni poslanec.
„	Seman Pavel, fabrikant.
„	Semen Janez, doktor in profesor bogoslovja.
„	Senekovič Andrej, c. k. profesor više realke.
„	Sirnik Karol, restaurateur.
„	Skaberne Avgust, trgovski pomočnik.
„	Skaberne Slavoljub, trgovski pomočnik.
Gospodična Škerjanec Neža, hišna posestnica.
Gospod Skoflc Janez, trgovec.
„	Slovša Franc, mesar in hišni posestnik.
„	Sos Miroslav, trgovski pomočnik.
„	Souvan Ferdinand, trgovec.
„	Souvan Franjo Ksaver, posestnik.
„	Souvan Franjo Ksaver, trgovec.
„	Stamcar Franjo, uradnik banke Slavije.
„	Stanovski Anton, zasebnik.
„	Staravaški Janez, zasebnik.
„	Star6 Josip, dr., koncipista c. k. fin. prokur. v	Ljubljani.
„	Stegnar Feliks, c. k. učitelj.
„	Štempihar Valentin, dr., odvetniški koncipient.
„	Stepančič Anton, trgovec in hišni posestnik.
„	Stor Franjo, doktorand, odvetniški koncipijent.
„	Strecker J. V., krojaški mojster.
„	Strzelba Josip, trgovec in hišni posestnik.
„	Stupan Andrej, kavarnar.
„	bantel Franjo, trgovec in hišni posestnik.
„	Sešek Franc, vinski trgovec.
„	Siegel Eduard, živinozdravnik.
„	Soberl Janez, dimnikar.
„	Sraj Janez, zasebnik.
„	Sumi Luka, krojaški mojster.
Gospa Tambornino Ana, zlatar, in hišna posestnica.
Gospod Tavčar Karol, trgovec in	hišni posestnik.
„	Tavčar Luka, trgovec in	posestnik.
„	Tekavčič Karol, oskrbnik	dež. posilne	delalnice.
„	Tekavčič Karol, trgovski	pomočnik.
„	Tomec	Jakob, mestni komisar.
„	Tomek	Josip, posestnik.
„	Tomič Viljelm, trgovski pomočnik.
„	Tomšič	Janez, učitelj na	c.	k. učiteljskej vadnici.
„	Treven	Franjo, zasebnik.
„	Trojanovič Konstantin, stotnik (capitano).
Gospa	Trpinec Josipina, grajščakinja.
Gospod Trtnik Franjo, dež. uradnik in hišni posestnik.
„	Tura Lovro, tapecirar.
„	Turk Hugon, trgovec.
„	Turk Janez, hišni posestnik.
Gospa Valenta Albina.
Gospod Valenta Alojzij, doktor in profesor porodoslovja, vodja deželne bolnišnice.
„	Valenta Vojteh, mestni uradnik.
„ Valentinčič Ignac, hišni posestnik in glavni zastopnik zavarovalnic Concordia in Austria.
„	Varovič Pavel, lasničar.
„ Vavrü Janez, c. k. profesor više gimnazije.
Gospod Več Janez, trgovec in hišni posestnik.
„	Vilhar Ivan, trgovec in posestnik.
„	Vindišar Ant., trgovski pomočnik.
„	Vizjak Vincencij, deželni uradnik.
„	Vodušek Matevž, c. k. gimnazijski profesor.
„	Vošnjak Josip, dr., primarij deželne posilne delalnice,
državni poslanec in deželni odbornik.
„	Wiestlialer Franc, c. k. gimnazijski profesor.
„	Wölfling Ljudevit, trg. pomočnik.
„	Zagorjan Ivan, kaplan pri sv. Petru.
„	Zarnik Valentin, dr., odvetnik in deželni poslanec.
„	Zdešar Lorene, fabnkant in vinski trgovec.
„	Zeplihal Ognjeslav, kamnopisec.
„	Zevnik Josip, trgovec in hišni posestnik.
Gospa Zoretič Franja, zasebnica.
Gospod Zupan Tomaž, c. k. profesor.
„	Zupanc Franc, dr., sekundarij v bolnici.
„	Zupančič Filip Jakob, zidarski mojster.
„	Zupančič Vilibald, c. k. profesor.
„	Zupanec Jernej, doktor prava in c. k. notar.
„	Zupanec Urban, trgovski pomočnik.
„	Žagar Karol, kontrolor dež. blagajnice.
„	Žakelj Friderik, c. k. profesor više gimnazije.
„	Žebre Jakob, učitelj.
„	Železnikar Franc, krojaški mojster.
„	Žvab Lovro, privatni učitelj.
■HO«»’
ty)nanji dzu6tven\&i:
Gospod Krajec Janez, posestnik tiskarne v Novemmestu.
„	Krsnik Janko, drd., notarski kandidat na Brdu.
„	Nolli Josip, pevec opere v Milanu.
„	Pleiweis Valentin, trgovec v Beču.
„	B.udež Dragotin, grajščak v Hrastji.
„	Svetec Luka, c. k. notar in deželni poslanec v Litiji.
„	Štrukelj France, duhovnik na Šmarni gori.
„	Tanšek Ivan, koncipient in posestnik v Brežicah.
„	Vidic Puranjo, trgovec na Dunaji.
Častna društvenika................. 2.
Tukajšnjih društvenikov	....	281.
Vnanjih društvenikov .	. .	.	■	9.
Skupaj........... 292.
leta 1879.
Poročal Josip Pfeifer v občnem zboru dno 26. decembra 1879.
------vwan/i*.
Na čelu svojega lanskega poročila podal sem glavne črtice o veliki svečanosti, katera se je vsled sedemdesetletnice velečastitega našega predsednika gospoda dr. Janeza Blei weis-a vršila, o katerej je, memogredč omenjeno, 1. 1879 v Zagrebu (8° 96 strani) izšla znana krasna knjiga pod naslovom : Svečanost o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Blei-weisa dne 19. novembra 1878, po svojih stenografskih bilježkah sestavil Anton Bezenšek, z uvodom dr. Fr. J. Celestin-a. Dozdeva se mi umestno, tukaj sporočiti, da je dne 19. novembra 1879. 1. o priliki edensedemdesetletnice čitalnični odbor svoja srčna voščila osobno poklonil svojemu predsedniku, kateri nam je ginljivim opominom na svečanost lanskega leta zagotovil v našo, in gotovo tudi v vašo radost, da se od lani posebno trdnega in krepkega čuti, ter da bode tudi v prihodnje svoje najboljše moči žrtvoval milenemu svojemu narodu. Bog nam ga ohrani še mnogo let! (Živijo!)
Odbor čitalniški vsled zadnjega občnega zbora sestavljen je bil tako-le: predsednik g. dr. Janez Blei weis, predsednikov namestnik g. dr. Jernej Zupanec, blagajnik g. Franc Kadi lili k, knjižničar g. Matej Kreč, tajnik g. Jožef Pfeifer, drugi odborniki gospodje: dr. Karol Blei weis, Franjo Dreni k (kateri pa odborništva ni sprejel), Ivan Hribar, Karol Juvančič, Mihael P a k i č, Franc Pečnik, Franc Ravnikar, Luka Robič, Feliks Stegnar in Vojteh Valenta. Odbor je potem v gospodarski odsek gospode: Pakiča, Robiča in dr. Zupanca, v odsek za besede in veselice pa ostale gospode odbornike izvolil.
Odpoved čitalničnega krčmarja g. Mihelja, katera ob zadnjem občnem zboru ni še bila rešena, rešila se je po tej poti, da je odbor odpoved sprejel, gostilnico in kavarno pa z enakimi pogoji g. Valentinu Grčarju počenši od sv. Jurja 1. 1879 oddal.
Sobo, katero zdaj častito dramatično društvo zavzema, prepustil je odbor navedenemu društvu od sv. Mihaela 1. 1879 naprej za 60 gld. letne najemščine brez kurjave in osvečave ter s pridržkom, da jo tudi čitalnica rabi, kadar je potrebuje.
Vsled želje, pri zadnjem občnem zboru izrazene, vvrstil je odbor čitalničnim besedam zopet gledališke igre, o katerih poročal bodem pozneje na priličnem mestu. Treba pa je bilo, zelo poškodovane gledališke dekoracije deloma vseskozi ponoviti in pobarvati, deloma mnogo novih kulis napraviti. Vsa dotična dela izvršil je znani rodoljub g. Feliks Stegnar s pomočjo čitalničnega kustosa Šešarka popoln brezsebično, ter tako mnogo stroškov prihranil našej blagajnici. Naj mu v imenu čitalnice na tem mestu izrečem posebno zahvalo. (Dobro!)
Pevska šola pod vodstvom neutrudljivega domorodnega pevovodje g. Vojteha Valente napredovala je tudi v tem letu uspešno, in sicer se je vdeleževalo po dvakrat na teden 14 gospodov učencev, in po enkrat na teden 8 gospie in 6 malih deklic.
Po dosedanji navadi ukrenil je odbor tudi letos različne „besede“ in veselice. Čitalniški pevski zbor pa je kakor pri društvenih besedah tudi ob družili raznih prilikah nastopil ter se vedno izkazal mogočno zaslombo narodnemu življu.
„Silvestrova veselica“ je končala preteklo leto 1878. Dvorana je bila občinstva do zadnjega kotiča polno, ki je vsako točko zanimivega programa sprejemala z živahnim ploskom. Odlikoval se je posebno mešani in moški pevski zbor, isto tako domači orkester. Med šaljivimi točkami odlikovali so se v prvej vrsti kupleti gosp. Peregrina Kaj z el a, izbornega slovenskega komika, kateremu moramo prav posebno hvaležni biti za njegovo obče priljubljeno sodelovanje pri vsakej priliki. — Kmalu po končanej loteriji ob polnočnej uri poprime g. dr. Val.vZarnik čašo, ter, kazaje na junaško napredovanje Srbov, Črnogorcev in Bolgarov, naglaša, da se tudi avstrijski Slovani bližamo milejšej dobi, in vsa družba je viharno odzdravila veselemu novemu letu. S tem pa veselica ni bila končana, kajti zbrana mladina poprijela se je plesa, ki je trajal skoraj do belega dne. Dobre volje razšlo se je društvo o poznej uri.
Mnogostranskim željam ustrezaje ukrenil je odbor tekom preteklega p r e d p u s t a različne veselice, namreč majhne plese dne 12. in 26. januarja in dne 16. februarja, izborni ples pa s slovesno „besedo“ dne 2. februarja, šaljivo veselico na debeli četrtek dne 20. februarja. G. Stegnar s pomočjo g. Pečnika priredil je hvalevredno ter uspešno vodil „plesalne vaje“ ali „plesalno šolo“ za čitalnične društvenike. Mali ples,
za 16. dan februarja odločen, se je zarad pomanjkanja godbe preklicati moral, ostala dva taka plesa pa sta bila dobro obiskana. Svečnična veselica, ki se je letos zopet vršila dne 2. februarja, ukoreninjena je že zdavnej kot najkras-nejša in najimenitnejša predpustna veselica v čitalnici. Program svečanej besedi je bil po vse jako zanimiv. Moška zbora: Tovačovskeg4 „Straža na Vyšehradu“ in Bazina „Križari“ izvršila sta se pod vodstvom g. Valente z živahno občno pohvalo. Isto tako pohvalo pridobila si je gospica Emilija Cetinovičeva, ki je dve točki: Alfreda Jaella parafraze iz opere „Trovatore“ in Lista „Faustwalzer“ — izborno izurjena igrala na svojem, po amerikanski sistemi »izdelanem glasoviru, katerega je za ta večer blagovoljno posodila čitalnici. Posebno odlikoval seje zopet g. J. Meden, ki ga čitalnica naša ponosno šteje med svoje pevce. Pel je s sprem-ljevanjem zbora in glasovira arijo iz Verdijeve opere „Ballo in maschera“ in občinstvo navdušil do burnih živio-klicev. Po tej velikej „besedi“, katero so po telegramu pozdravili predragi nam hrvatski rodoljubi z Dunaja, pričel se je izborni ples, katerega sta na občno pohvalo vodila gospoda J u-vančič in Stegnar; gosp. Juvančič seje pa še posebno mojstra skazal v vredbi kotiljona, kakor druga leta, tudi letos.
Veselico na „debeli četrtek“ dne 20. februarja je po zgledu enakih veselic v Pragi priredil jako marljivi naš odbornik g. Ivan Hribar s prav šaljivim programom. Pevski zbor je po navadi izvrstno izvršil svojo nalogo. Gosp. Kaj z el de-klamoval je Prešernovo predpustnico v občno veselost in šaljivi dobitki loterije vzbudili so mnogo smeha. Po besedi razvil se je živahni ples, ki je trajal blizu do belega dne.
S tem večerom je čitalnica svoje predpustne veselice končala; odprla je pa dvorano njeno še enkrat „Sokolovi“ maškeradi na pustni večer. Toda popis te veselice ni naloga čitalničnega tajnika, a le toliko zaznačiti naj mi bode dovoljeno, da je „Sokolova“ res elegantna maškerada tudi letos bila najsijajniša in najživahnejša predpustna zabava našega glavnega mesta, in da so tudi letos prostori pretesni bili za množino zbranega občinstva vsili stanov.
Dne 23. marcija napravilo je dramatično društvo na korist čitalnici v čitalničnej dvorani dve gledališki igri. Ena: „Pokojni moj“, znana šaloigra, katero je duhovita gospa Lujiza Pesjakova iz francoščine lepo prevela v slovenščino, predstavljena je bila v vseh nalogah prav dobro; prav tako pa tudi izvirna druga igra „Nemški ne znajo“, v kateri je g. Alešovec domače življenje tako dobro opisal, da smeha ni bilo ni konca ni kraja. Gospica Ivanetičev a nastopila je ta večer prvikrat oder ter pokazala lep talent za dramatične predstave; gosp. Kaj z el pa, kateremu mora čitalnica za ne-
umorno njegovo sodelovanje vedno hvaležna biti, se je zopet v igranji in petji skazal komika prve vrste.
Zadnja „beseda“ zimske saisone vršila se je v nedeljo dne 6. aprila. Po lepo dovršenem moškem zboru Tovačovskega „Žene mrak se“ je mlada gospica Tinica Kar ing er jeva igrala na glasoviru 3 točke, namreč: Thalbergovo fantazijo iz opere „La straniera“, Mendelsolinovo „Lovsko pesem“ in Bovy-Lysbergov „Valse brillante“. V vseli treh predmetih je gospica vkljub nježni mladosti pokazala uže tako spretnost na glasoviru, da jej je častna prihodnjost pri takem napredovanji gotova. Gosp. jurista Anton Klein, kateremu gre hvala, da vedno rado volj no sodeluje pri naših „besedah“, igral je na goslih „potpouri iz Gounodove opere Faust“, pri katerem ga je na glasoviru spremljevala gospica Karinger.jeva. Gosp. Klein je jako ganljive glasove izvabil svojim goslam, ter izbudil občo pohvalo. V sceni iz Avberjeve opere „Die Stumme von Portici“ za tenor-solo in mešani zbor je gosp. Meden svojo samospevsko nalogo mojstersko rešil, mešani zbor pa ga čuda lepo spremljeval. •— Končala je pevski oddelek scena in arija iz Lortzingove opere „Undine“; sopran-solo je namesti zbolele gospice Orelove prevzela gospica Snojeva; bariton-solo pa je jako simpatično pel gosp. Valenta, in mešani zbor je sodeloval tako odlično, da tudi ta točka bila je živahnim ploskanjem sprejeta.
Preimenitna je bila sl a v n o s t v prosi a v 1 j e n j e sr e-b er n e poroke IST j. Veličanstev. V ta namen je čitalnica napravila že v nedeljo dne 20. aprila veliko „besedo“ in izborni ples. Obiskovalcev prepolna dvorana bliščela je v najlepšem kinču. Na prvem mestu med zelenimi grmiči in ličnimi zastavami odlikovali ste se sliki presvitlega cesarja in pre-svitle cesarice pod cesarskim orlom; nad odrom videti je bil deželni grb med avstrijskima grboma. Gosp. c. kr. deželni predsednik vitez Kallina-Urbanov sam počastil je besedo s svojo navzočnostjo, pri vstopu od čitalničnega odbora slovesno sprejet, v dvorani pa od navzočega občinstva z navdušenimi živio-klici pozdravljen. Zdajci se je pričela „beseda“. „Svoji k svojim“, veliki zi>or s čveterospevom, se je izvrstno izvršil pod vodstvom pevovodje g. Valente. Gospa Franja Ravniharjev a, priljubljena govornica, govorila je s svojim simpatičnim glasom slavnostni govor, katerega je gosp. Cimperman tudi v zgodovinskem obziru jako zanimivo zložil. Med govorom in po končanem govoru doneli so gromoviti živio- in slava-klici presvitlej cesarskej rodovini, — o tem pa se vzdigne vse občinstvo, in moški zbor navdušeno zapoje c e-sarsko himno, kterej zopet sledijo gromoviti živio- in slava-klici presvitlej rodoviui. Po besedi seje pričel izborni ples, ki je prav živahno trajal skoraj do ranega jutra. —
Gosp. c. kr. deželni predsednik je bil pri odhodu isto tako pri prihodu z navdušenimi živio-klici spremljevan od čitalničnega odbora.
Ko sta v proslavljenje srebrne poroke N j. Veličanstev gospod deželni predsednik vitez Kallina in njegova blaga sopruga napravila dne 23. aprila slavnostno večernico (soarejo) v svojem stanovanji, in ko je tja dospela slovesna baklada z mestno godbo, izvršil je čitalniški pevski zbor pred stanovanjam na Turjaškem trgu posebno izborno in sijajno serenado. Prišlo je s svojo zastavo blizu do 80 naših pevcev pod vodstvom pevovodje g. Valente, toraj v tako ogromnem broji, kakor tega Ljubljana kmalu ne pomni. Versteč se z mestno godbo zapel je zbor naj pred Ipavčevi „Pozdrav domovini“. Odlikoval seje pri tem zopet gosp. Meden tako, da je vse strmelo nad tem v višini, kakor v nižini jednako zvonkim tenorom. Isto tako v občo pohvalo pel je naš priljubljeni baritonista gosp. Pucihar. Druga točka'so bili Fr. Bazinovi „Križari na morju“, gotovo velikansk in težak zbor, kakoršnega ni slišati dostikrat; toda izurjeni naši pevci pod mojsterskini vodstvom g. Valente izvršili so težavno nalogo pod milim nebom s čudovito natančnostjo. Veličastna je bila tudi zadnja točka, namreč cesarska himna, katero so pevci razkriti peli, vse mnogobrojno občinstvo pa tudi razkrito poslušalo. Po slehernem odstavku gromeli so živio- in slava-klici, predsednikovi gosti pa so pri oknih živahno ploskali mojsterskemu pevskemu zboru. Končno je gospod deželni predsednik sam došel k našim pevcem, preprijazno podal roko pevovodji gosp. Valenti ter se prisrčno zahvalil za tako sijajno serenado.
Dne 24. aprila opoldne poklonil se je čitalnični odbor gospodu c. kr. predsedniku ter ga prosil, naj blagovoli Nj. Veličanstvoma poročati najzvestejšo udanost tudi narodnega našega društva. Z dopisom 3. maja dobila je čitalnica od gosp. deželnega predsednika prepis lastnoročnega pisma Nj. Veličanstva do gosp. ministra Taaffe-a, v katerem se izrekuje zahvala lojalnim izjavam vsem avstrijskim prebivalcem o priliki sreberne poroke. Gosp. deželni predsednik dodaja ovemu prepisu cesarjeve zahvale, da tudi narodni čitalnici velja priznanje presvitlega cesarja, in jej še posebno zahvalo izreka za povekšanje one imenitne slovesnosti. — Čitalnični odbor pa si je,. nanašaje se na ta dopis, štel v prijetno dolžnost, g. pevovodji Valenti ter vsemu čitalniškemu pevskemu zboru javno izreči toplo zahvalo za izvršitev tako sijajne serenade.
Dne 8. junija napravil je pevski zbor izlet v Borovnico. Od Vrhnike do Borovnice napravilo je narodno ljudstvo 8 slavolokov; v Bistri posebno prijazno sprejeti odrinili so
v Borovnico, kjer je bila peta maša. Pri skupnem obedu v gostilnici g. Verbiča, isto tako po vrnitvi v Bistro vrstile so se razne napitnice s petjem. Ves izlet je lepo priredil g. Erbežnik. Za preprijazni slovesni sprejem gr6 posebno zalivala grajščaku gosp. Karol Galetu v Bistri, gosp. Ignaciju Jelo v šeku na Vrhniki, gospodom odbornikom bralnega društva v Borovnici, sploh vsem Vrhniškim, Bistriškim in Borovniškim rodoljubom.
Drugi izlet je pevski zbor napravil v nedeljo dne 20. junija zjutraj na Rožnik; pri sv. maši pel je deloma mešani, deloma moški zbor. Po maši med zajutrkom popeval je zbor še marsikatero, mično pesem. Udeležba pri tem izletu je bila mnogobrojna. Še le proti poludne vrnilo se je občinstvo prav zadovoljno v Ljubljano nazaj.
Čitalnica naša vdeležila se je tudi lepe svečanosti, katero je mlada sosedna čitalnica v Šiški v nedeljo dne 6. julija popoldne napravila v blagoslavljenje svoje nove zastave, krasnega in dragocenega domačega dela. Akoravno je vreme bilo neugodno, vendar so bili vsi prostori na vrtu in v Guzi-jevi hiši natlačeni; veliko veselje je kraljevalo v vseh prostorih.
Pevski naš zbor je dalje iz posebne prijaznosti sodeloval pri zabavi, katero je „Sokol“ v nedeljo dne 13. julija zvečer priredil na vrtu čitalniške gostilne. Zbrano obilno občinstvo je posameznim točkam pevskega zbora burno ploskalo.
V	'nedeljo dne 3. avgusta napravila je čitalnica muzikalno veselico na vrtu čitalniške gostilne. Program je bil vseskozi zanimiv. Izurjeni pevski zbor probudil je zopet občo zadovoljnost, posebno dopadla sta samospeva g. Medena in g. Puciharja. Med novimi točkami odlikovali so se posebno Heidrichov čveterospev „O tihi noči“, Zajcev zbor „Kovaška“ in Eisenhutov zbor s bariton-,samospevom „Bura“. Pa tudi stari domači Mašekovi zbor „Bleško jezero“ segel je globoko v srca pričujočim. Vsa zabava je bila živahna na 'lepo okinčanem in razsvitljenem vrtu.
Nepozabljiv je izlet, katerega je pevski zbor v krasno okolico Litijsko napravil v nedeljo dne 10. avgusta. Udeležilo se ga je veliko število Ljubljančanov in mnogo rodoljubov iz družili krajev. Zjutraj po dohodu v Litijo bučeli so možnarji, ves trg je bil krasno okinčan z narodnimi zastavami in maji. Preil mostom stal je velik slavolok, na mostu pa je čakala deputacija tržanov, njej na čelu g. župan in deželni poslenec Kobler in deželni poslanec g. S vet ec. Zadnji je došle goste z iskrenim nagovorom pozdravil; potem pa stopi mlada deklica belim krilom pred pevski zbor, ter ginljivim gladkim ogovoru na pevsko zastavo pripne prekrasni venec z dolgimi trakovi v narodnih barvah, katerega so vrle litijske Slovenke darovale; pevci pa so navdušeno zapeli
krasno pesem „Za domovje“. Po užitem zajutrku pri gosp. Koblerju zapeli so pevci podoclknico pred gosp. Svetecevo liišo; ob 9. uri bila je sveta maša, pri katerej je pevski zbor jako ginljivo pel. Takoj po svetej maši odrine družba v Šmartno, pred odhodom pa še pod gromovitimi živio-klici mnogobrojnega ljudstva pevci zapojo lirvatska „Oj banovci“. Tudi v Šmartnem je bil postavljen lep slavolok; deputacija vrlih Šmarčanov z zastavo sprejela je došle goste, ruski profesor, naš rojak g. Brezovar pa jih navdušeno pozdravil. Vsa množica se je potem pomaknila v lepo okinčano vas, v katerej so ves dan možnarji veselo pokali. Nekateri so se podali na grad Bogensperg, nekdanjo Valvazorjevo, zdaj knez Windischgrätz-evo posestvo, drugi so si ogledali vas in njeno lepo okolico. Skupna obed pri g. Jakliču zbrala je zopet družbo. Napitnice in pesmi vrstile so se pogostoma. Prehitro je dan minul, ob 5. uri popoldne vrnili so se gosti v Litijo, kjer se je zabava do večernega vlaka nadaljevala. Slovo je bilo iskreno in srčno. Litija in okolica vsa pokazala je trdni svoj narodni značaj, ki se ne umaja ljutemu naskoku.
V	svečanost rojstnega dne presvitlega našega cesarja napravila je čitalnica dan poprej namreč 17. avgusta slovesno sv. mašo na Rožniku, pri katerej je čital-niški mešani zbor pel, po končanej maši zapela se je cesarska himna. Nevtrudljivi naš pevski zbor segel je tudi dalje. Udeležil se je vsled prijaznega povabila „besede“, katero je čitalnica v P tuji na Štajarskem napravila dne 21. septembra. Da so se tudi tukaj pevci naši, zlasti g. Valenta in g. J. Meden jako odlikovali in da je bil njih sprejem posebno Iju-beznjiv in prisrčen, ni treba posebno povdarjati.
Prvo „besedo“ v tej zimskej saisoni napravila je čitalnica v nedeljo dne 23. novembra. Na programu so bili: „prolog k zabavam zimske saisone“, različne pevske točke in pa vesela igra v enem dejanji: „Norišnica v prvem nadstropji“, česlu spisal F. Šamberk, poslovenil J. Stare. V prologu je gospa Albina Valentova vse domače moči vabila k skupnemu delovanju v narodnem domu. Mični govor je bil navdušeno sprejet. Gospej govornici gre čast in hvala, da znano svojo uzorno moč vedno in radostno žrtvuje našej reči. — Pevci so nalogo svojo častno rešili. Igra je gladko tekla in vzbudila mnogo smeha. Poleg znanih izvrstnih igralcev namreč gospe Albine Valentove, g. Juvančiča in Kaj z el a nastopila sta prvikrat naš oder gospica Renier in gosp. dr. S tor, katerih spretno igranje vzbudilo je občno zadovoljnost.
Po besedi razkazal je g. Stegnar dolg in širok kos, posebno umetno izdelanih Idrijskih špic za cerkvene namene, za katere je gosp. Stegnar risal obrazec. Gospa La-
g *
pajnova, ki je to delo podvzela, pokazala je s tem, kako vrlo Idrijska obrtnija napreduje.
Isti večerje po stari navadi pevski odbor podoknico napravil pred stanovanjem našega predsednika gospoda dr. Blei weis a za god njegov.
Še nekega druzega važnega dogodjaja moram tukaj vplesti, in to je sprejem prejunaškega slovenskega pešpolka Kulm o v ega dne 26. novembra, ki je, vrnivši se iz Bosne, pred odhodom na Dunaj nekoliko dni v Ljubljani odpočil. Omenil sem v lanskem poročilu, ko so imenitni vojskovodje nadvojvoda Ivan Salvator, nadvojvoda Wtirten-berški in nadpoveljnik Filipovič častili in odlikovali naš domači polk — to „gardo avstrijske vojske“. Kaj čuda, da je vsa slovenska dežela, da je glavno mesto, da so vsa narodna društva hrepenela in podvizala se, slaviti prihod svojih junaških rojakov z Bosne. Ne bodem našteval podrobnosti navdušenega in velikanskega sprejema; spretneje in umestneje je to storil g. Fran Hlavka v neke] posebnej knjižici („Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kuhnovega št. 17 v Ljubljani dne 26. in 27. novembra 1879. V Ljubljani 1879. 8°“.) Le-to naj omenim tukaj, da je naš odbornik gosp. Stegnar v imenu narodnih društev ljubljanskih iz lavorja in rož spleten venec z belo-modro-rudečim trakom g. polkovniku Priegerju izroöü pod slavolokom na Dunajski cesti. Trak je imel napis: „Živeli junaki domači! Narodna društva Ljubljanska 26. novembra 1879.“ Na istem mestu je potem čitalnični pevski zbor zapel narodni zbor „Naprej“; na tisoče in tisoče broječe občinstvo pa je odzdravljalo krasno petje z navdušenimi živio-klici. Slavnostni odbor je čitalnici izrazil najtoplejšo zahvalo za udeležbo, po katerej je svečanost zadobila povišano veljavo.
8. dne decembra napravila je čitalnica v svoji dvorani dve igri: „Sredstva ljubezni“, veseloigra v enem dejanji po K. Treumanu, poslovenil g. Anton Jeločnik, in pa „Pri meni bodi“, burka s petjem v 1 dejanji, spisal C. A. Paul, poslovenil g. Alešovec. Da ste se ob6 igri vršili na veliko zadovoljnost občinstva, razume se samo ob sebi, če le rečemo, da so sodelovali: gospa J e 1 o č n i k o v a, gospica N a m r e t o v a in pa gospodje Jeločnik, Juvančič in Kaj z el.
Kazal sem uže lani na delovanje čitalnice v drugem, mil o dar nem obziru. Družba blagih gospa in gospic, namreč gospa Karolina Bleiweisova, gospa Eliza Robičeva, gospice Olga Ho lino va, Nina Kisovičeva, Terezija Kosova, Lujiza Orlova in Jerica Smrekarjeva, katerej je tudi letos na čelu stala neutrudljiva in blaga gospa Marija Murnikova, nabirala je darove in priredila s pripomočjo
krojaškega mojstra gosp. Dolenca, ki je vsa opravila brezplačno opravljal, obleko za ubogo šolsko mladino. Pov-darjati mi je posebno, da je letos v kolo tega blagodejnega čina s tem, da je zdaten donesek darovala temu dobrodejnemu namenu, pa tudi tako prijazna bila, da je obleko otročičem sama delila, stopila visokorodna gospa Ana pl. K ali in a-Urbanov, preblaga sopruga gosp. deželnega predsednika, — gospa, o katerej je vedno bolj in bolj znano, da povsod, kjer je pomoči treba, stoji v prvej vrsti, da jej ni nobena žrtev prevelika, kadar in kjer koli, bodi si na skrivnem, bodi si v javnosti, beda in reva trkati v na duri. Hvala in Slava tej pravi materi naše dežele! — (Živio!) Dne 14. decembra bilo je v čitalničnej dvorani oblečenih 40 dečkov in 40 deklic popolnoma od glave do nog.
Odbor Vam, častita gospoda! nasvetoval bode pozneje nekatere premembe naših društvenih pravil. Previdnost naj nadvladuje, da se to bode v korist naše čitalnice izvršilo.
Smrt nam je tudi to leto vzela marsikaterega rodoljuba in sicer izmed vnanjih udov g. grofa Josipa Barbo-Waxen-s tein a, izmed tukajšnjih gg. Janeza Gi o n ti ni-a, Petra Kozler-ja, Antona Perme-ta in Pavla Skale-ta, vsi značajni domorodci, ki zaslužijo, da tudi čitalnica v svoji zgodovini njih spomin hvaležno ohrani. Tudi obče priljubljene uzorne igralke na slovenskem gledališči gospice Cecilije Podkrajšekove ni več, tudi njo nam je vzela nemila smrt. Bodi tudi njej hvaležen spomin!
Da je poročilo moje nekoliko obširnejše, je temu vzrok to, da sem kazati hotel, kako narodni naš zavod vsestransko razvija svojo delavnost — kazati sem hotel, da središče narodnega socijalnega življenja je in ostane čitalnica.
Konečno Vam odbor zakliče: Veselo novo leto!
•*oExao-
Sklep
vseh dohodkov in stroškov ljubljanske
Zaporedna 1 številka	Dohodki	V gotovini		V obligacijah	
		gl.	k.	gl-	k.
1 2 3	Ostanek gotovine koncem društvenega leta 1878 Doneski društvenikov ... „ najemščine: a)	od gostilničarja	gl. 510,— b)	„ dramatičnega društva do sv. Jurja 1880 	 'K). c)	od kustosa	 . „ b4 —	73 2304 684	69 02		
4	Doneski besedi in veselic: a)	Silvestrov večer brutto ... gl. 129,— b)	Vodnikova beseda „ . . . „ 90.90 c)	Debeli četrtek	 78 d)	dram. beseda	n 33.70 c) veselica na vrtu	 61 60	383	20		
5	Kazni dohodki: a)	prodani časniki	gl 29 52 b)	povrnitev strošk. svečanosti 19 "/„ „ 39.03 e) „ za ^oškod. lampione . „ 2.10 d)	„ za časnike, ki ne izhajajo več 	„ 5.50 e)	povrnitev za porabo dvorane . ,, 34,—	110	15		
(i 7 8 9	ubresti od gl. ftOOO.— oliligaeij . . . Doliodek za 1 prodano obligacijo za gl. 1000.— Volilo ranjkega gospoda barona Ant. Cojza 4 obligacije ä 1000 gl	 Pohištvo v vrednosti koncem leta 1878 gl. 1217.64 za rabo odbitih 10% . „ 121.76	210 690	60	4000 1095	88
	skupni znesek . če so odštejejo stroški .	4455 4244	66 47	5095	88
	ostaja imetka .	211	19	5095	88
računa
čitalnice za društveno leto 1879.
iaporedna 1 številka	Stroški	V gotovini		V obligacijah	
N		gl.	k.	gl-	k.
1	Vrnitev posojila 	gl. 300.— Obresti 		 12.76	312	76		
2 3	Stanovanje 	 Kustosova letna plača	gl. 408.— „ remuneracija		 40.—	1574 448	88		
4 5 6 7 8	Pevovodja	 Časniki 	 Besede in plesi	 Pisanje not 	 Svečava: a)	plin	gl. 142.14 b)	sveče		 124.(52 e) potroleum	30.—	200 371 531 62 296	71 24 52 7G		
y 10 11 12	Tiskovine za loti 1876 in 1877 	 Bukvovez za vczanjo imenika	 Drva	 Hišno potrebe in malar	 . .	234 10 52 150	40 20		
					
	Skupni znesek . .	4244	47		
	V Ljubljani 22. decembra 187!).				
	Franj	o Kadilnik,			
	blagajnik.				
Pro-
Ljubljanske čitalnice
žaporedna številka	Stroški	V gotovini			
		posa- mezni		skupaj	
		gl-	k.	gl-	k.
1	Ostanek gotovine konec leta 1879 				211	19
2	Doneski društvenikov:				
	a) 143 udov po gl. 8.—		1144	—		
	b) 88 „ „ „ 12,-		1056	—		
	c) 11 „ „ „ 4,-		44	—	2244	—
3	Doneski najemšeine :				
	a) dram. društvo		GO	_		
	b) gostilničar		510	_		
	c) kustos		84	—	654	—
4	Doneski besed z vstopnino		—	—	200		
5	Kazni doneski							
	a) za rabo dvorane		30				
	b) „ prodane časnike		30	—	60	—
6	Obresti od gl. 4000— obligacij		—	-	168	-
				3537	19
	Primanjkljej . .			255	69
račun
za društveno leto 1880.
Zaporedna številka	Dohodki	V gotovini			
		posa- mezni		skupaj	
		gl-	k.	gl-	k.
1	6 delnic po gl. 10,— 				tiO		
2	Tiskarni dolg za loti 1878 in 1879 				180	—
3	Stanovanje 				1574	vS8
4	Kustos				408	—
5	Pevovodja				200	—
ti	Časniki				370	—
7	Svežava 				250	—
8	Drva				70	—
9	Tiskovine				80	—
10	Besede in plesi				500	—
11	Razni stroški 				100	
		—	-	3792	88
	V Ljubljani 22. decembra 1879.				
	Franjo Kadilnik,				
	blagajnik.				
					
BESEGE,
katere je narodna čitalnica Ljubljanska napravila tekom leta 1879, so imele sledeče programe:
I.	Program svečanej besedi dne 2. februarja.
1. Tovačovski — „Straža na VySehradu'f, moški zlbor.
2. Alfred Jaell — Parafraze iz opere „Trovatore“, igrk na
glasoviru gospica Emilija Zetinovich.
3. Verdi — Arija z zborom iz opere „Ballo in mascliera“, poje
gospod J. Meden s zborom in spremljevanjem glasovira.
4. List — „Faustwalzerigra na glasoviru gospiča Emilija
Zetinovicli.
5. Bazin — „Križari“, veliki moški zbor.
Po besedi izborni ples.
Vstopnina za društvenike 50 soldov, za goste po dru-štvenikih vpeljane 1 gold.
II.	Program veselice na debeli četrtek dne 20. februarja.
1. Peklensko lepa in infernalično harmonizirana pesem o
osodi petki-at dve sto tisuč vragov, kakor si jo je predstavljal — ko so ga nekedaj po preobiluem zavžitku „šampanjca“ strahovito lasje boleli — nek opat (Abt).
2. „Laška salata“ brez jesiha in olja, toda osoljena z naj-
boljšimi motivi raznih italijanskih oper, tako, da ima vsak, kedor jo sliši, okus, ko da bi pravo najboljšo laško salato jedel. Občinstvu bode z njo stregel moški ^zbor, zmešal jo je pa — Genöe.
3. „Žabja kantata“, kakor jo je slišal popevati od najizbra-
nejših žab in žabic, ko je nekedaj pozno domu gredoč padel po naključbi v lužo — Henert.
4. Rokavica. Strašno romantična igra v jednem pičlem de-
janji, kaifse da prosto napisana poleg pripovedne pesmi istega naslova, ki jo je zložil nemški pesnik Schiller, kateri je poleg tega spisal še mnogo družili komedij in pesmij ljudem v poduk, pa tudi v pohujšanje. Pokvaril, v slovenski jezik prestavil in med svoje bosopete pesmi uvrstil jo je Muhožir Vraskoprask-Cviligoj, po domače p imenovan Jurij Pecirčp.
5. Mihova svatba, to je: jako podučljiva in zanimiva pesen
za mladež, v katerej se fantom korajža daje k ženitvi. Pela se bode na korist vsem gospodičinam, ki žele v prihodnjem predpustu — kajti ta je uže prekratek — moža dobiti.
6. Uienec, katerega bodo strašno lasje boleli in ki ne bode
znal nič druzega govoriti, ko tisto, kar je prav navlašč zanj spisal dr. Franc Preširen.
Med tem, ko se bodo posamezne točke vršile, bodo piščalke piskale, trobente trobentale, gosli goslale, citre citrale — bas bo pa renčal; — vsled česar bo velikanska muzikalična škripancija in ropotancija.
7. Loterija.
8. Po loteriji ples.
Vstopnina po 1 gold.
III.	Program besede dne 23. marca, katero je napravilo dramatično društvo na korist narodni čitalnici.
1. Pokojni moj! Šaloigra v enem dejanji po francoski „Mon
premier“ poslovenila gospii Lujiza Pesjakova. Osobe: Pavel Ccliampagnol, star 30 let *** — Fernambuc, bivši odvetnik, star 50 let *** — Heloiza, Champagno-lovasopruga, stara 22 let *** — Hermina Desaubiers, Heloizina teta, stara 45 let *** — Zalka, liišina, stara 18 let *** — Godi se v Auteuillu pri gospej Desan-biersovi.
2. Nemški ne znajo. Izvirna burka v enem dejanji s petjem,
spisal J. Alešovec. Osobe: Koren, vaščansk župan *** — Rezika, njegova liči *** — Grilec, pod imenom „Kordan“ *** — Bobat, uradni sluga *** — Janez, Jože, Tone, vaščani *** — Poročnik (lajtenant) *** — Občinski pot *** — Godi se v vasi ob nrvatski meji.
Vstopnina za osobo 30 soldov; udje narodnih družeb smejo ta večer vpeljati goste, ki pa plačajo 40 kr. vstopnine.
IV.	Program besede dne 6. aprila.
1. Tovačovsky — „Žene mrak seu, moški zbor.
2. J. Thalberg — Fantazija iz opere „La straniera“ od Bel-
lini-a, igra na glasoviru gospica Valentina Karingerjeva.
3. Auber — Scena in arija iz opere „Die Stumme von Por-
tici“ za tenor-solo in mešani zbor. Tenor-solo poje g. Meden, na glasoviru spremljuje g. Jan. Pribil.
4. Gounod — „Faust“, potpouri in fantazija za glasovir in
gosle, igrata gospica Karingerjeva in g. Klein.
5. a} Mendelsohn — Lovska pesem“, j igra na glasoviru b) Bovy-Lysberg— „Valse brilante(gospica Karingerjeva.
6. Lortzing — Scena in arija iz opere „Undine“, za sopran,
bariton-solo in mešani zbor. Solo pojeta gospica Marica Orelova in g. V. Valenta; na glasoviru spremljuje g. Jan. Pribil.
V.	Program slovesnosti, v proslavljenje sreberne poroke Nj. Veličanstev dne 20. aprila.
1. Avstrijska himna, poje moški zbor.
2. Slavnostni govor, govori gospa Franja Ravnikarjeva.
3. „Svoji k svojim“, zbor s čveterospevom.
Po tej slavnostni besedi izborni bal.
VI. Program muzikalne veselice dne 3. avgusta.
1. Havlasa — „Padajte braXo“, zbor.
2. Nedved — „Zvezdi11, zbor in bariton-solo.
3. Heidricli — „O tihi noči“, čveterospev (nov).
4. Zajec — „LovaČka“, zbor (nov).
5. Vogel — „Cigani“, zbor in tenor-solo, poje gosp. Meden.
6. Eisenhut — „Bura“, zbor in bariton-solo (nov).
7. Eisenhut — „V naravi“, šaljivi zbor.
8. Mašek — „Bleško jezero“, zbor.
9. Zajec — „Davoriazbor (nov).
Med petjem godba.
Vstopnina za ude čitalnične 20 kr. — za vsacega dru-zega 40 kr.
VII.	Program besede dne 23. novembra.
1. Havlasa — „Crnogorac“, veliki moški zbor.
2. Prolog k zabavam zimske saisone, govori gospa Albina
Valenta.
3. Heidricli — „Prva ljubezen“, čveterospev.
4. Eisenhut — „Bura“, zbor z bariton-samospevom, poje g.
Valenta in moški zbor.
5. Norišnica v prvem nadstropji. Vesela igra v 1 dejanji,
češki spisal F. Šamberk, poslovenil Josip Stare. Osobe: Jaroslav, mlad zdravnik, gospod drand. Stor. — Olga, njegova soproga, gospica Renier. — Vladimir, njegov prijatelj, gospod Juvančič. — Tinka, hišina, gospa Albina Valenta. — Ivan, sluga, gospod Kajzel.
VIII.	Program besede dne 8. decembra.
1. Sredstva ljubezni. Veseloigra v enem dejanji, po K. Treu-
manu, poslovenil Anton Jeločnik. Osobe: Milan pl. Ra-doljski, odvetnik, gospod Anton Jeločnik. — Olga, nečakinja njegova, gospa Dragica Jeločnikova. — Dr. Belski, zdravnik, gospod Dragotin Juvančič. — Klara, bivša odgojiteljica Olgina, gospica Pavlina Namretova.:— Josip, sluga pri Radoljskem *** — Dejanje se vrši na posestvu pl. Radoljskega blizo Ljubljane.
2.	Pri meni bodi. Burka s petjem v enem dejanji, nemški
spisal C. A. Paul, poslovenil Jakob Alešovec. Godba od J. Conradija. Osobe: Vekoslav Rogič, posestnik, gospod Anton Jeločnik. — Mina, njegova soproga, gospa Dragica Jeločnikova. — Gašpar Erjavček, gospod Pe-regrin Kajzel. — Reza, Gašparjeva žena, gospica Pavlina Namretova. — Strežaj *** — Dejanje se vrši na posestvu Rogičevem na deželi.
IX. Program besede na Silvestrov večer dne 31. decembra.
1.	Na Silvestrov veSer. Burka v enem edinem kratkočasno
dolgem dejanji, ki jo je spisal slavnoznani pesnik Runkelj Punkelj Muhabčr, po domače imenovan ta Ja-nezasti Čičigoj. Osobe: Boštijan Ivozoglav, zasebnik, kateremu po navadi o nepravem času ljubosumnost razjeda srce, gosp. Ljudevit Jošt. — Pafnucija, rojena Mat-lafulka, njegova soproga, vzor ženske dobrosrčnosti, katera jej pa nikakor ne brani, da bi včasih svojega moža prav z žensko zgovornostjo oštela, gospodičina Filipina Tratnikova. — Stric Prismoda, čegar možgani so v ozkem sorodstvu z njegovim imenom. On rad pije in kedar ga ima, mu zraste tudi greben, sicer je pa jako dobra duša, gospod V. Ternovec. — Silvester Ma-žibrk, sramežljiv dimnikar, zaljubljen od palcev na nogi čez ušeša. Dasi črn ko vrag spreminja včasih barvo, spada toraj med kameleone gosp. Peregrin Kajzel. — Špela Kavka, kuharica pri Ivozoglavovih, jako sramežljiva devica, ki se brani laskanju svojega gospoda, le kadar gospa vidi. Druge slabe lastnosti njima, ko to, da je ženska, gospa Albina Valentova. — Prijatelj Omahen, čegar ime izvira od tod, ker je vedno tako pijan, da nikedar ravno ne hodi.v Ker je v igri čisto nepotreben, niti ne nastopi. — Šepetalec, najvažnejša osoba predstave. Svojo važnost hoče včasih dokazat'i s tem, da je tako glasan, da ga poslušalci prej slišijo, ko predstavljajoče osobe. Sicer je radovednim očem skrit,
gospod Neznanovič. — Dejanje bi se imelo vršiti v stanovanji Kozoglavovem; ker se je pa o sv. Mihelu preselil, a se nij še moglo izvedeti kam, vršilo se bode na čitalničnem odru.
2. Rihard — „Mlatiti“, moški zbor.
3. Hajdrih — „Pod oknom“, čveterospev.
4. Ipavec — „Vse mine“, mešan zbor s spremljevanjem
harmonija.
5. Trije nosovi. Komičen prizor s petjem, predstavljajo:
gospodičina Pavlina Namretova ter gospoda: Anton Jeločnik in V. Trnovec.
6. Lžičar — „PrimorSice“, narodni primorski napevi za
moški zbor s spremljevanjem glasovira.
7. Nedved — „Zvezdi“, moški zbor z bariton-solo, poje g.
Avgust Pucihar.
8. Ipavec — „O polu noči“, mešan zbor s spremljevanjem
harmonija.
9. Loterija.
10.	Pozdrav novemu letu. Napitnica s petjem, ki jo deklamuje gospod Anton Jeločnik in poje vse zbrano občinstvo masculini in feminini generis.
Med posameznimi točkami svira godba gledališkega orkestra. Po končanem programu plesni venček.
Vstopnina je za ude čitalničine prosta; neudje plačajo pa po 1 gold.
Časopisi,
ki so v čitalnici začetkom leta 1880.
Politični.
Deutsche Zeitung (na Dunaji).
Edinost (v Trstu).
Gospodar Slovenski (v Mariboru).	;>
Historisch-politische Blätter (v Mo- ;
nakovem).
Katoliški list (v Zagrebu).
Kroatische Post.
Laibacher Zeitung.
Moskovskija Vedomosti.
Narod Slovenski (v Ljubljani).
11 Nationale (v Zadru).
Novico (v Ljubljani).
Novo vreme (Petersburg)
Obzor (v Zagrebu).
Politik (v Pragi).
Die Presso (na Dunaji).
Reform (na Dunaji).
Slovence (v Ljubljani).
Soča (v (ioriei).
Tagblatt (v Ljubljani).
Vaterland (na Dunaji).
Zastava (v Novem Sadu).
T
Podučili in zabavni.
Alte und neue Welt (Ginsiedeln). Bazar (v Lipsiji).
Beseda učiteljska (v Pragi).
Buch für Alle (v Stuttgartu). Danica (v Ljubljani).
Fliegende Blätter (na Dunaji). Hrvatski učitelj.
Klic’s Humoristische Blätter (na Dunaji).
Humoristični listi (v Pragi), lllustrirte Zeitung (v Lipsiji).
Neue illustrirto Zeitung (na Dunaji). Južno-slovjansko narodne popievke (v Zagrobu).
Uebcr Land und Meer (v Stuttgartu).
Učiteljska beseda (v Pragi). Učiteljski tovarš (v Ljubljani). Viktoria (v Berolinu).
Vienac v (Zagrebu).
Vertec (v Ljubljani).
Zvon (na Dunaji).
M pri tei Časopisov in kil.
1. V čitalnici sme vsak čitalec le en časopis na enkrat pri sebi imeti, in ga mora potem izročili temu, kdor (ja je najprej naprosil za-nj.
2. Kdor hoče brati liste doma, naj se oglasi do 29. decembra vsakega leta, in alco bi se jih oglasilo več za en list. se bo srečka/o za celo sledeče leto. Kdor se oglasi med letom, pristopi v red, kakor se je uglasil.
3. Nobenemu pa se ne more več dati kakor en zvezek od enega časopisa, in tudi ne več lcakor troje časopisov na enkrat za domače branje.
4. Kdor želi časopisov prejemati za domače branje, naj jih imenuje v posebnej za to zmiraj v čitalniči pripravljenej knjigi, pa dostavi naj svoje ime in stanovanje; kdor želi iz knjižnice kakšno knjigo, dobi jo samo proti podpisanemu sprejemnemu listu.
5. VsaKo sredo in soboto se morajo sprijeti zvezki z drugimi zamenjavati \ knjige pa se morajo povrniti v 14 dneh.
6. Vnanji društveniki morajo trpeti stroške in nevarnosti pri pošiljanji. Dobijo jih, ako se z besedo ali po pismu oglasijo za-nje, pri tajniku.
7. Kdor kak zvezek ali kako knjigo hudo pokvari ali več nazaj ne da, mora povrniti stroške, ki jih odbor odloči.
S. Slovniki (besednjaki) zemljevidi ali drugi pripomočki za branje se ne smejo iz čitalnice na dom jemati.