——' ' il
*¡¡ .j*»»* j! ^ except Saturday.,

PROSVETA
ji' T
UrodnU ai
j^iARj^m
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Z^^fZjrrZ;. Chietgo, m, četrtek, 4. oktobra (October 4), 1934.
Urodnièkl in upmvalikl pro« torti MI7 B. UwmUU Av«.
Off Im of Publication i 8667 South Lawndalo Ave T«l«pbono, Eookwoll 4904
SakMTipttoa 96.00 gTEy Tooriy
NUMBER 194
IComentaiji
L "a kvo-R^eK na (K^K-N^velt mkamor-
Lfrftik Roosevelt je v svo-ruskem govoru *adnjo fcTtftel delodajalce * £
E^e delavce, ki z besnim Som ovirajo izvajanje kula" namesto da bi ko-fL z vlado. Kooperacija je SL potrebna, je reke * eh l hoče Vladtt U8pCti ■Jin, "new dealom", iz tega
Aooeptaaeo for auüing st »pocul rato of pc,Up prorUUd tor In soction 1103, Act of Oct. 8, 1917. authorised on Jan. 14. 191».
Un on predlaga premirje ¡i kapitalisti in delavci. To ¡L¡ da morajo organizirani
Ivci'prenehati s stavkami in Stilisti morajo prenehati z i» J in diskriminacijami, oboji i„ morajo podvreči vladnim aTnalom za poravnavanje in-Jtrijskih sporov. To premirje m trajati ves čas eksperimenta i "new dealom". i^velt je še posebej oštel íbonce - "reakcionarne ad-^te in politične urednike — neprenehoma drezajo vanj, j, da s svojimi "socialistični-f reformami uničuje ustavo, junci ekonomsko svobodo po-»miku^Rekel je, da on ne in, da bi se Amerika še kdaj iil¿ v tisto burbonsko "svo-Kio. v kateri je bilo svobodno griško ljudstvo regimentirano i glužbo peščici privilegiranih To je bil močan poper za jtonce, ampak moč tega poli so takoj odpihnile »ledeče peveltove besede: ["Kakor smo v prošlosti, tako idi ia bodočnost računamo na Jntno iniciativo in privatni ib&k kot gonilno silo naših iwtrij".
Predsednik Roosevelt je torej ndtco povedal, da Amerika ne v nazaj v staro "svobodo re-nentiranja ljudi v interesu ¡rileiíirane manjšine (kapita-Éov)", v isti sapi je- pfc rekel, i ko v bodočnosti, kakor je v irflosti. veljala za gonilno silo Btttna iniciativa in privatni rotit — torej bas ono, kar je ivna korenina za "svobodo re-pntiranja ljudi v interesu privilegirane manjšine"! Ali so ameriški kapitalisti res-|H vzeli Kooseveltovo zatrjevala da privatna iniciativa in pitni dobiček ostaneta v ve-■ti? Ali so resno vzeli Roose-wtov naért premirja v indu-■trijah?
I Kino! Zveza tovarnarjev, glav-a organizacij a ameriških kapi-je takoj prigrmela v pvhington z brzojavko, da ma-
Clje na vse to ne dajo nič. fat je ne dajo nič na spo-pm i delavskimi unijami pod porstvom vlade! Magnatje ► marajo nobenega nadzorstva Oni sploh ne marajo pv»kih unij razen kompanij-Ako hoče Roosevelt prido-mavnatf na svojo stran, naj (tavno proklamira premirje IfliH'lju (janes obstoječih de-p'h ;>ogoj< v in enostavno pri-Fklavce na mir! [To j,
r / -n jim Roosevelt
''a <istaH
ikapiuiisti
poljšati" I
** mn> razumeti, toda ka-r*>!i razumejo,
11.	j •
V1'1' ne more razumeti, kapitalisti upirajo, tak(» "hudobni" — ka-jf ■■ pa < »f,ro razumejo, da biti hkrati z nji <i Ne, ne mor«'' biti njihova, popol 'hovi strani — kali <h>v rova —• ali pa r"ti njim. njim *o-ako vlado je treba
velebizmsi se ni bati pre-plankane ura
Predsednik pričel z reorganizira-njem NRA radi velikega pritiska industrijcev. Novi aranžma ima biti "trajen"
Washington. — (FP) — Dasi zadnji predsednikov govor o NRA ni povsem zadovoljil torijev, se velebiznisu vsekakor ni bati reorganiziranega "novega deala". Na zadnji konferenci s časnikarji je Donald Richberg, ki je z odstopom Johnsona postal desna roka Roosevelta, zagotovil velebiznis, da se mu ni treba bati "dekretov ali nepremišljene akcije."
Pod preplankano NRA, katero je predsednik razdelil v tri sekcije, bo prilika za manipulacijo še večja kakor je bila pod Johnsonovo upravo. Vsaka sekcija bo pazila na drugo in druga drugi stopala na prste. Centralizacije je konec in odslej bodo funkcije razdeljene na več skupin, r
Glavni vodnik pri pilotiranju preplankane NRA bodo izkušnje, pretekle in bodoče, je rekel Richberg. In kam bodo izkušnje privedle pilote, je tudi to v naročju bogov. V bodoče Vvsaj ne bo toliko grmenja kakor ga je 'bilo v preteklosti s strani Johirsona. Smernice se bodo kovale l^a zaprtimi vrati, ker Richberg ne namerava imeti rednih konferenc s časnikarji. Kadar bo kaj novega, bo dežela itak izvedela. -
Za reorganiziranje NRA sta dva razloga. Prvi je naraščanje nezadovoljnosti z "new dealom" tako s strani veleblzni&a,
Čeprav je dobil vrečo in denar, kakor s strani delavstva. Drugi razlog je Iskanje poti za usta-ljenje NRA za daljšo dobo, oziroma "trajno".
Zadnje čase je bil predsednik pod silnim pritiskom s strani industrialcev, bankirjev in vele-trgovcev. Bil je organiziran pritisk na njega, češ, naj pove kakšne smernice namerava zavzeti v specifičnih zadevah in na splošno.
Odgovor je prišel z reorganiziranem NRA in deloma je predsednik povedal svoje misli v zadnjem radiogovoru. Jedro
Laboriti v Angliji proti vojni, a ne s stavko
Stranka zavrgla generalni štrajk kot proti vojno sredstvo.—Sva-rilo proti Japonaki
morajo malo zaman. Roose-
fc
Sou t h port, Anglija, 3. okt.— Delavska stranka Anglije ji včeraj na svoji letni konferenci zavrgla z veliko večino generalno stavko kot sredstvo proti vojni. Stranka Be je izrekla proti vojni kot "instrumentu narodne politike," toda vsaka akcija za odvrnitev vojne mora priti iz parlamenta.
Stranka je zavrgla še nekatere druge radikalne reforme, ki so jih predložili levičarji, na pr. odpravo lordske zbornice.
Jack Hills, bivši delavski poslanec v zbornici, je svaril stranko, da Japonska se pripravlja na vojno in nevarnost je, da japonski militarist! potegnejo Veliko Britanijo na svojo stran. )elavska stranka mora atati na straži in odločno povedati angleški vladi, da ne bo nikdar privolila v kakršnokoli pomoč japonskim militaristom z angleške strani.
Sovjetski komsomolei prišli na razpotji
——— j
Zanimiva debata: ali naj ae ml* di agitatorji oženijo ali oste-nejo samci?
»»•-k
V-
p<
V
t
vsega je, da se zrahljano "partnerstvo" velebiznisa, vlade in delavstva zopet okrepi in poveže bolj trdno skupaj, ni pa u-panja, da bo predsednik sedaj imel več uspeha kakor v preteklosti. Na poti so kapitalistične kontradikcije, katerih jasno ne vidi noben izmed "partnerjev", in pa burbonsko obnašanje a-meriškega kapitalizma.
Ce bi se ameriški kapitalizem mogel spoprijazniti z idejo, da mora imeti tudi delavstvo nekaj pravic, ki so zapopadene v točki 7a industrijskega zakona, in nadalje, da ga je industrijski razvoj in ustroj potisnil v ŠU-dij, ko ga je zmožna ohranit pri življenju in obvarovati prec sigurnim polomom le močna vladna roka, tedaj bi Roosevelt ne imel toliko sitnosti. Toda slednjega ne razume niti toliko kakor na primer vodje Ameriške dela veke federacije in pa štab intelektualnih "new dealer jev", o kakih pravicah delavstvu pa ne mara nič slišati.
Vsled tega ao kapitalističn torij i zopet izgubili — zaupanje in se jim tresejo kolena, i* "novega deala" so do zdaj dobili absolutno vse. To Je raz-vidno tudi iz naraščanja pro-fitov.
Drugi "partner", delavstvo, je dobil večinoma le obljube — in pa s krepeljcem po glavi, ka-a. 3. okt.—De- dHr je zahteval kaj elementar-ibitih in 25 ra-	,, „Uvkami. "Partner" ka
raj trčila polj- pjU| bo tudi v bodoče deležen ik in brzovlak z vsega, kar mu more dati "ne*
t i Krakov-Gni» j jjeap. - -
" je bila vzrok.	(Dalj« aa 2. itraai.)
burboncem in to je m delavcem, le " vedno, dela, da
» '""•ri-čji na Poljskem; mrtvih
odmevi velike tekstilne stavke
Nova stavka radi diskriminacij ni izključena. Socialisti obljubili uniji nadaljnjo pomoč
Green se potegnil ia avstrijske socialiste
Bo) preti kompaiijeklm Miljam se aadaljaje
Moskva, 8. okt.—"Komsomol-skaja Pravda," glasilo organizacije mladinskih komunistov ali "komsomolcev" v Ruaijl vodi že nekaj časa interesantno razpravo, katera se suče okoli vprašanja: Ali ae naj aktivni komunU sti odpovejo družinskemu živ-jen ju?
Razpravo je sprožila mlada žena nekega komsomolca, ki se je pritožila, da njen mladi mož porabi ves svoj čas zunaj na agitaciji in njo zanemarja. Takoj na to so se oglasile druge in pritožb noče biti ne konca ne kraja.
V razpravo so skočili tudi možje in eden argumentira, da edina rešitev vprašanja je, da se komsomolei ne ženijo, kajti aktivna socialna propaganda in družinsko življenje ne gresta skupaj.	"
Zanimivo je, kar piše neka tajnica komsomolskega kluba v Leningradu. Omožena je in ma enega otroka, toda njenega moža ni nikoli doma in tudi ona ¡e vedno na agitaciji. Včasl ma otroka s seboj in včasi ga izroči drugim v oskrbo. Velika sitnost je to, zato svetuje, da se mladi komsomolei in komsomol-ke odpovejo ženltvi, dokler so aktivni pri svojem delu.
Drugi piše: "Moje ime je na častni listi v ,naši tovarni, toda moja žena pravi, da je moj uspeh njena nesreča. Vedno je sama in nikamor ne more iti. Kupil sem ji svileno obleko, toda vrgla mi jo je v obraz, češ, čemu mi bo; saj ne grem nikamor! 'ovem vam, sodrugi, da mi je hudo. Nisem žival in ljubim svojo Lido, toda pomagati si ne morem."
Komsomolska organizacija šteje danes pet milijonov članov in članic.
MuMMolini pleni svoje lastne spise!
Rim. 3. okt.—Muaaolini M* pred leti spisal edino leposlovno knjigo z naslovom "Kardinalo va met resa," ki je hudo protiks toliška. To svojo knjigo je zdaj sam—prepovedal razširjati in izključil jo je iz viM-h javnih knjižnic.
VojaAko letalo padlo; trije mrtvi
San Franciaco, Cal.—Trije vojaški letaki »o se ubili zadnji torek, ko je njihovo letalo pa Ho na višine gorov ja Hierras. četrti letalec, ki Je bil v letalu, s» je rešil, ko je skočil s perašuO.m in Obvisel na robu visoke »triurne.	... - -
Washington. — (FP)—Kljub plediranju F. J. Gormana, voditelja zadnje tekstilne stavke, naj se delavci vrnejo na delo, oziroma naj ne obnove boja, nova stavka ni popolnoma izključena. Če pride do nje, jo bodo zakrivili podjetniki s svojimi diskriminacijami.
Unija je sicer ne misli zaenkrat oklicati, vendar pa to ni izključeno. To je razvidno iz Gormanove poslanice tekstilnim delavcem, v kateri jih kljub "velikemu pritisku radi nasilne diskriminacije urgira, naj počakajo s ponovno stavko ter nam dajo priliko, da predložimo vse pritožbe pravilno pred tekstilni delavski odbor v svrho reševanja".
Gorman je zagotovil vse krajevne postojanke, da bodo pritožbe hitro rešene pred odborom. Dobile so navodila, kako imajo postopati. "Obnovitev lokalnih stavk bi sedaj ne pomo-gla. In Če smo izrazili svoje zaupanje v predsednikov odbor, moramo biti tudi toliko logični, da ga ne bomo ovirali pri reševanju težkih slučajev, katere mora obravnavati".
Izjavo Georga A. Sloana, predsednika tekstilnega instituta in pravilniškega odbora, v kateri je rekel, da podjetniki ne bodo uposlili stavkarjev, ki so "nasilno postopali" — o tej izjavi je Gorman rekel, da je "odprt poziv podjetnikom na dlskriml* nacije".
"Kdo naj pa sodi tiste, katere podjetniki dolže nasilne akcije", vprašuje Gorman, "in zakaj predsednik pravilniškega odbora nič ne reče o obtožnicah v Ho-nea Pathu (S. C.), pod katerimi so agentje podjetnikov radi umora dveh stavkarjev, ki sta bila ustreljena v hrbet?
"AH more predsednik pravil» nilkega odbora položiti kaj stičnega pred vrata stavkarjev? A-II smo mi koga ustrelili? Hloa-novo priporočilo ne pomeni nič drugega ko to, da bo vsak |x>d-jetnik lahko viktimizira! vsakega člana, češ, tudi ti si se |>o-služeval nasilstva".
Chicago. — Tajnik delavskega odbora socialistične stranke Paul Porter je voditeljem tekstilne unije obljubil nadaljnjo pomoč stranke v slučaju, če u nija okliče novo stavko.
V	zadnji stavki so socialisti pomagali tekstilnim delavcem na vsej fronti. Štirje člani ek-sekutive — I^eo Krzycki, Norman Thomas, Powers Hapgood In Franz Daniel — ao bill na stavkovni fronti na prošnjo Francisa J. Gormana, voditelja stavke. Poleg teh Je bilo aktiv nih mnogo drugih socialistov.
Hapgood je vodi; stavko v centralnem Massachusetsu, kjer Je bil z Weldonom CaieJem obsojen na 10 dni zapora ali 97ß globe radi kršitve injunkcije. Izbrala sta si zapor, ker bi šla globa podjetniku v "pokritje stroškov z injunkcljo". Albert Hprague Coolidge, |>etl član strankine eksekutive, je bil tudi aktiven v stavki.
Krzycki Je bil nastavljen v Greenvillu, S. C., in v Columbu-su, Ga. Alton Lawrence, tajnik državne organizacije v North Carol!ni, Je pod obtožbo, ker Je uspešno vodil "leUtfl škader" v High Polntu.
V	N»»w Yorku je 200 članov stranke in mladinske organizacije zaprlo M? tekstilnih tovarn. Glen Trimble Je organiziral delavce v Maasachusettsu, Ida Alter v Pautucketu, K I. David H Khick ki Paul Porter «ta vodila publfriteto v New Yorku in Pennsylvania, Kdward L. Jvhnaon in njegova ten a, oba
Volitve pod nadzorstvom vladnega delavakega odbora ao v teku v železniških delavnicah
Chicago. — Delavci, upoaleni v delavnicah Gulf, Mobile & Northern železnice, glasujejo o vprašanju, ali naj jih reprezen-tira department železniikih delavcev Ameriške delavske federacij« alt kompanijske unije. Volitve nadzorujejo R. B. Branson, Član vladnega delavakega odbora, O. H. Dye, V. M. Gantt in Dan Nattage, r<*pre«entantje departmenta ADF.
Slične volitve se vrle tudi v delavnicah New York, New Haven A Hartford Železnice in Northern Pacific. Najhujša borba je pri slednji železnici, katere uradniki ao bili v zadnjih mesecih silno aktivni med delavci s namenom, da jih pridobe za kompanijbke unije.
Unijaki voditelji ao prepričani, da ae bo večina delavcev pri vseh železnicah izrekla za prave unije.
PolJwMska krtu v hit-lorjovskl Usmilil
Suša in razne vladne roatrikclje potisnile kmete na rob bank« rota
Frankfurt, Nemčija.—(TIS) — V tretjem rajhu, ki je pod absolutno Hitlerjevo kontrolo, so neovrgljiva dejstva prisilila celo nacije na javno priznanje težkega ekonomskega položaja nemškega ljudstva. Dolgotrajna suša in številne restrikclje so zlaati potisnile nemške kmete na rob bankrota.
Kmetje morajo prodajati živi-no skoro zastonj, ker primanjkuje krme, katere ne morejo u-važati niti iz drugih dežel vsled vladne carinske politike, ki je ustavila uvoz. Na drugi strani pa je padec kupne sile amanjšal uživanje mesa in pognal cene navzdol. Kmetje pobijajo mlado živino in ■ tem ogrožajo agrarne vire Nemčije.
Poročila se glase, da so cene kravam padle na 50 mark In to situacijo izrabljajo š|>ekulantje, proti katerim Je vlada morala podvzeti drastično akcijo s na menom, da prepreči grmadenje profitov. Aretacije so na dnev nem redu in mnogo živinskih trgovcev je Izgubilo obrtna dovoljenja, kljub Umu i ta Je ml zerlja nemških kmetov In de lavcev čim dalje večja.
Uspeh zadružnega podjetja
Minot, 8. D. — Tukajšnja Farmers Union Cooperative Oll Assn. izkazuje v zadnjih šestih mesecih porast prometa za fll, 045 v primeri s prejšnjimi šestimi meseci. Promet Je v ome njeni dobi znašal $167,744. Od jemalci so dobili dva centa divl dende na vsak galon prodam-g« gasolina.
Oljni magnati ao v času, ko se je vršilo zaslišanje o pravilniku oljne, industrije, skušali firepre čili uključitev glede plačevanja di viden odjemalcem in članom zadruge, toda pritisk zadružne* ga gibanja na vladne avtoritete v Wa»hingtonu Je odvrnil ta u
dan*c._______
9
organl/rforja stranke na Jugu, sta bila med najpopularnejšim govorniki «ia ahodih stavkarjev. Norman Thomaa Je bil v Rever ni Carolin! in Je pomagal tudi zbirati denar za stavkarje.
V sprednjih vrstah stavke Ji bilo A« mnogo drugih »ociali »tov. V slučaju nov« stavlu» ao uniji zopet pripravljeni pomagati, pravi Porter Gormanu.
Pozdravil Jo Wlnterja na konvenciji ADF in ožigosal Doll-fuaaov maaaker delavcev na Dunaju
San Franciaco, Calif., 8. okt. — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj predstavil delegatom M. konvencije fedoradje Maksa Winterja, zastopnika socialističnih unij v Avstriji, ki Je plediral za pomoč, da bo s silo potlačeno avatrijako delavstvo lažje prenašalo svojo težko krizo.
Green je energično podprl Winterjevo prošnjo in izrekel simpatije socialističnemu delavstvu v Avstriji, obenem pa je ožigosal 'Datffusaov klerofaši-zem, ki je na barbarski način uničil socialistično meatno vlado na Dunaju, ukazal atreljatl na žene in otroke delavcev v ob-člnskih hišah, socialistične delavce, ki so ae branili z orožjem v rokah, Je pa velel poobealtl. Green je ožigosal vse diktatorje v K v ropi in pripomnil, da enkrat že pride čas, ko bodo delovna ljudstva K v rope zahtevala obračun s diktatorji.
Včeraj je bila predložena konvenciji cela vrsta resolucij. Kna resolucija priporoča Rooseveltu, naj uvede "nepristransko preiskavo" glede novoimenovanega Člana v odboru NRA Claya WII-llamsa, ki je z nekimi, svojimi izjavami |>okazal sovražnost do organiziranega delavstva. Druga resolucija zahteva odpravo kompanijskih unij a poaebnim zakonom v kongresu; tretja — i predložena od delagatinje 'učiteljska federacije — zahteva, da ae Ameriška delavska federacl-a preosnuje v zvezo industrijskih unij._*
Kulijake plače za rellfnlke
Chicago, — Ako se osebi, ki prejema relif, ponudi delo in a-(o to delo prodviduje toliko zaslužka kolikor znaša podpora, ga oseba mora sprejeti, drugače bo vržena z rellfne list«. Tako se glasi odredba Illinoiske rellfne komisije, ki je sicer že ne-(aj mesecev v veljavi, a Je bila sedaj ponovno poudarjena.
Brezposelni delavci, ki prejemajo relif, se boje, da jih bo rellfna komisija pahnila v <>eo-nažo, v kakršno so bili že potisnjeni črnci na Jugu. Relifni u-radniki bodo sodili, kaj Je primerna plača, kar lahko pomeni, da bo U plača kulijska. Ce J« ne bodo hoteli sprejeti, bodo morali stradati, ker Jim bo podpora ustavljena,
Leroux apet na čelu Apanak« vlade
Madrid, ». okt. — Alejandro Lerroux, zmerni republičan, čigar vlada Je bila strmoglaviti« v zadnjem aprilu, J« včeraj sprejel mandat za sestavo nove vlade, Predsednik Zamora je poskusil še z ono koalicijsko vlado predno bo prisiljen razpustiti parlament, lerroux bo skušal »krpati nov r<*žlm iz centruma in desničarjev. Klcrofašistom Je obljubil tri ministre. To bo ž« enajsta vlada v treh letih, odkar obstoji španska republika.
Ilauptmanna odvedejo v New Jeraey
New York.—Kruno Richard Ifauptmaon, nemški mizar, bo kmalu premeščen v z«|»ore v državi New Jersey. T«m bo obtožen ugrabljenja in umora Llndlierghovega otroka in kazen za ta zločin Je smrt na električnem atolu. Dogovor med oblastniki obeh držav za premestitev Hauptmanna je domala že gotov.
MilijofHtM profili kljub dolgi atavfcl
Hutte, Mont. — Kljub štiri* meaečnl stavki tukajšnjih rudarjev, je Anaconda Copper Mining komimnij« napravila $2,H6,407 profita v prvi polovici tega Uta.
kbqbxeta
PROS VETA
THE ENLIGHTENMENT
SLASTLO IW LASTNINA SLOVKNSSS NABÖDME rOUrOBN* JSDNOTS
•ft.. rf mmd »•fcM-A^ * Om Sfe'M«
lUru/T.triB m Wrulrfw drU»« II»»«« CM» «gB) In K«aa4e M «» n» »*«•.	— P^
Wta U M m i«t* M«; «* ( bl»««« » <:»•«« r M ml Mte m». M it "» ** M*' im— «»• H oo
,rir-ir.-. mi«: fur	Um Uait«4 »u*u« (>■«■>> l'lm.i-1 aM-M H'
f^trtr- »n4 ClMW ITA»	W «•uotri«* I» o# v* r—r
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležke Is raznih krajev
it-Huv
UM otlM» »• mUl«
A4»ertUlo» r»t« MrtpU will »ui U return«*.
MmI«, m	Ur i*>« «tlk • IUV-«:
FROMVETA
Ml T M b	< hicM».
MKWS» or THE KKUSaATKP FKSSS
>1M
D«tu«. v akUiMju, n» prtm#r <Au»uH »I.
smi. um «-»• -
unldu. Po«</viU pr.»o4»«». «<• ••
Domač drobiž
Ofehki razstave
Chicago. — Cikaško razstavo in urad SNPJ je tiskala Ma-rie Grabrijan, Pueblo, Colo.
Smrtna nesreča v Catumetu I
Calumet. Mich. — Edvard Stukel, mladi član društva št. 62 SNPJ, «e je ubil 21. septembra, ko se je vozil v avtu na delo k svojima bratoma, ki vodita Paradise Garden v okolici. Izgubil je kontrolo avta. Rojen je bil tu in zapušča starše, štiri brate in štiri seatre.
Akcija proti kulturnemu škandalu
Cleveland. — Konferenca Prosvetne matice JHZ je na svojem sestanku zadnjo soboto izvolila odbor, ki bo skrbel, da pride Cankarjeva soha— ki jo je poslala ljubljanska mestna občina v Cleveland — v Slovenski narodni dom. V tem odboru so: I>ouis Kaferle, predsednik, Vatro J. Grlll, podpred sednik, Jos. Skuk, tajnik, Neži-ka Kalan, blagajničarka.
Nov grob v Cleveland u
Cleveland. — Po dolgi bolezni je umrl John Zupane, star 62 let in doma iz Bodešča pri Bledu na Gorenjskem. Bil je aktiven v naprednih društvenih krogih in član društva št. 68 SNPJ, pri katerem je bil svo-ječasno tajnik. V Ameriki je bil 27 let in tu zapušča ženo ter pet hčera.
Dve nesreči v Južni Ameriki
Buenos Aires, Arg. — V «bližini naselbine Rosadio jo vlak razmesaril rojaka Leopolda Me-norta, starega 29 let in doma iz Godoviča pri Ornem vrhu nad Idrijo. — V istem mestu Je bil težko ponesrečen Jože Čuk, doma s Ornega vrha nad Idrijo. Stroj mu je odtrgal levo roko in ga hudo poškodoval drugod po telesu.
Staut ae je razljutil
Milwaukee, Wis. — Na vsak
način hoče "naš rodoljub" doseči, da bi v Chicagu v bodoče ne priobčevali mojih dopisov; to je njegova najsrčnejša želja, njegova glavna ambicija, ker bi to omogočilo nemoteno blufanje "dragih" rojakov, to je tiste peščice, ki mu še sledi. Pa je porabil mož skoro celo stran za (ionovna "razkritja" v zadnji izdaji svojega lista.
Resnica je, brciura je bila izdana, tudi "write-up" je bil na zahtevo kampanijskega odbora republičanske stranke priobien, ker drugače bf ne bilo oglasov in ne tako potrebnega denarja za vzdržavanje lista, toda 8, ni upošteval dejstva, da pri silnih finančnih potežkočah, s katerimi se mora boriti mali slovenski časopis, ne mor« biti čiovek izbirčen, če se hoče obdržati na površju, kakor S. ni upošteval, da je Vestnik propagiral skoz 61 tednov v letu, in to prostovoljno, socialistične ideje ter u-čil naše delavstvo po principih razrednega boja. Nihče me ni mogel prisiliti do takega stališča; imel sem kot lastnik časopisa prosto pot, postati "dober biznismen" ter si zagotoviti ta-
tiskal komunističnih in drugih radikalnih tiskovin? Ali ni tudi on prevajal take spise ter ostal vzlic temu duševna ničla in politični pustolovec?
S. piše o blatenju mrtvega človeka. Kakšno bjatenja za boga pa je, če se piše, da pokojni Kaker tega dela končno ni mogel prevzeti, ter da je izvršil prevod na slov. jezik? Ce bi bil on zdrav, bi enostavno izvršil vse delo sam, razen dela na linotype stroju, katerega ni imel. On je na ta način imel dohodke samo za delo na njegovem tiskarskem stroju, katerega pa svet Vestnik Pub. Co. ni imela na razpolago.
Da brošura ni bila razširjena, ni krivda Vestnik Publ. Co., 'temveč dotičnega, ki jo je na ročil. Ne pokojni Kaker ne
Priprave za našo konference
Waukegan, III. — Dan 14. oktober je že pred vrati, vsa znamenja kažejo, da bo konferenca J. S. Z. in popoldanska proslava res delavska manifestacija. Naši domači diletanti so prijavljeni. Poleg igre iri pevskega zbora Save iz Chicaga, bosta igrali na piano Frances Artač in Kristina Stritar. Letos sta nastopili skupaj že par-krat v S. N. domu, in vselej v veliko zadovoljstvo občinstva. Kakor se čuje nas bosta presenetili z novim komadom.
Tudi umetnik na piano Paul Sifler nastopi na ta dan. On je še mlad fant, star 22 let in rojen v starem kraju. V to deželo je prišel po vojni, a je že učitelj več pevskih zborov. Pod njegovim vodstvom pa tudi nastopijo naši stari pevci in pevke v dvospevu in četverospevu (Helen Jereb, Rozi Sifler, Vinko Pink in Tomaž Troha). Pri-
Prva obravnava proti Inaullu Chicago —Samuel Insull, pro-imdli finančni car, ki je bil pro-šlo pomlad prignan iz Turčije nazaj v Ameriko, se zdaj zagovarja pred čikaškim federalnim sodiščem na obtožbo, da je zlorabil pošto, ko Je osleparil in-vestorje za vsoto 143 milijonov dolarjev s prodajanjem delnic Corporation Securities Co., ki so danes brez vrednosti. S 7^-let-nim Insullom vred je oHfožen tudi njegov sin in petnajst drugih propadlih finančnikov. Proces bo trajal tri do pet mesecev.
Vol lir I Ne Izrekli proti nkelmke-mu učitelju
Gilleapie, III. — Pri izrednih volitvah so ** volilci izrekli zn odalovltev srednješolskega učitelja Davida Tallmana, ki ima rekord skeba. Za odslovitev je glasovalo 1660 volile* v, proti pa 1016. Boj proti Tallmanu so pričeli šolarji s stavko. Šolski <»dl»or mu je nato povedal,, naj se odstrani, dokler o njegovem statusu ne odločijo vol Hej.
(Mirhovanje revnih otrok ae v<
VVashington. — Otroški biroj delavskega departmenta jioro-ča. da je bilo koncem lanskega leta več zapuščenih otrok v o-akrbi Javne dobrodelnosti kakor leto prej, Relifne agencije s«» *kri>ele za 6^ več otrok v tujih domovih, sirotišnic«* (m za 10*: več.
ter se navduševati za četrtmili-jonski Slovenski dom ter prirejati' v ta namen velike veselice in piknike. Ker sem bil pač slab "biznismen", sem imel na tiskarni $8,000 dol. vknjižbo, za katero je bilo treba plačati visoke obresti, poleg drugih o-gromnih stroškov posebno tiste časa visokih plač in splošne draginje pri vseh potrebščinah^ Tako je bil človek prlmoran, potepi ko je propagiral socialistične ideje skoz celo leto, požreti končno tudi grenko medicino in si zagotoviti vsaj zaenkrat potrebne dohodke ali pa — propasti.
Brošura
Dasiravno se ne izplača voditi argumentov s človekom Stau-tovega kalibra, kateri ima navado, da se posluži vsakega sredstva za dosego svojih umazanih ciljev, je vendar potrebno slovenski javnosti podati Še sledeče podatke glede dotične brošure:
Kampanjski odbor republičanske stranke, ki jo imel o-gromna sredstva na razpolago, je sklenil, da se izda v vseh tujih jezikih posebna kampanjska brošura, in sicer po kateri izmed tiskarn dotične narodnosti, ali pa, če mogoče, potom lastnikov časopisov. Nekatere izmed teh brošur so bile izdane brez oglasov, druge spet z oglasi. Mr. H., kakor rečeno, je prevzel nalogo, da skrbi za tisk brošure tudi v slovenskem jeziku in se je že meseca maja obrnil na mr. Kakerja z zadevno ponudbo. Pokojni Kaker je tiste čase čedalje bolj bolehal In je le s težavo opravljal svoja dela v tiskarni, da je bil z menoj v stalnih stikih in ml oddajal razna dela. Končno, Junija meseca, je Higginsu izjavil, da ne more prevzeti dela za tisk brošure in je z njegovim sporazumom oddal vse» delo Vestnik Publ. Co. In s tem tudi vse, kar Je že imel dela izvršenega. Mr. Higgins je imel torej nalogo, da skrbi za tisk brošure v raznih jezikih, za kar je bil pač primerno plačan. Brošure ni mogel izdati pod lastnim imenom, kakor omenjeno zgoraj, ker pa j« hotel vključiti v brošure oglase, je moral imeti pisano pogodbo s tiskarno dotičnega jezika, da si na U način obenem more preskrbeti ! potrdilo od Retter Business bi-roja lokalne Trgovske zbornice, brez katerega Je nemogoče dobiti oglase od velikih trgovin ali podjetij. Zato je bilo na o-vitkih brušure označeno torej ime tiskarne in tudi Higginsa.
Vestnik Publ. <V je torej! prevzela s tem navadno naro-čilo, kakor Je prejemala naro*; čila «»d verskih, biblijskih, pa-j triotičnih in drugih organizacij, kar pač 9., če bi bil pošten, ne! bi mogel zameriti, posebno, če | . bi upošteval, kako trd boj imajo slov. tiskarne, posebno pa še • slov. ča«opiai, za avoj bori obstanek. SIcer pa, ali S. ni že
Vestnik Pub. Co. ni prevzela ¿»kujemo, da bo glavno nastop dela za razširjanje brošure; to1 mia€|ih pevk: Meimi Kirn, El-je bila naloga dotičnih, ki so|gi Novak in juijje Končan, pod
vodstvom Frances Kirn. Pele bodo slovenske in angleške pesmi. (Kakor se čuje, bodo te mladenke nastopile na tukajšnji radiopostaji dne 6. oktobra.) Robert Zakovšek nastopi s par komadi s svojo harmoniko.
Zvečer bo ples v spodnjih prostorih. Igra Jack Magode. Vstopnina 25c. Pripravljalni odbor (11 članov) je pridno na delu in skrbi že del j časa, da bo vse v najboljšem redu. Tudi naše kuharice že dolgo šušljajo o vsem najboljem za želodec od ranega jutra pozno v noč. Vstopnice gredo tudi v naši naselbini čvrsto izpod rok. Prven stvo gre zastopnici gospodinjskega odseka, ki jih je dosedaj razpečala nad 50.
Zastopnikom konference se ponovno naznanja, da se konfe renca prične ob 9. dopoldne. Frances Zakovšek, tajnica.
brošuro naročili; to je vendar vsakemu otroku umevno. Vendar pa piše S., da je bilo od moje strani izvršeno kriminalno dejanje.
Sicer pa naj bo mr. S. poto-lažen. Med svojimi redkimi privrženci je dosegel s tem blatenjem običajen uspeh, med mi-kole lepo subvencijo od dične1ljudmi pa si tudi ni pri-jugoslovanske vlade, poleg tega,1**» lavorjevih vencev; preveč pa še bogato blagajno kakegapoznajo njega in njegovo "rodoljubnega" slov. župnika zahrbtno politiko. Toda končno tudi n>emu ni zameriti. Tak je pač položaj med nami. Ce se človek hoče obdržati na površju, mora igrati hlapca in klovna obenem. Jaz za moj del sem bil teh razmer sit do grla, zato svobodneje diham kot delavec v tovarni. Ce bi se hotel obdržati na površju, bi se moral klanjati na levo in desno, kakor se klanja mr. S., ter biti "Maedchen fuer alles," brez ponosa in značaja. Hvaliti tam, kjer je hvala najmanj na mestu, klanjati se gotovim ljudem, biti lizun in hinavec in se buti povedati resnico, to je stališče, katerega more v prenašati samo človek brez ponosa in značaja. Ce nimaš teh lastnosti, propa-
Rudarji in njihovi sovražniki Nemacolin, Pa. — Lani v ju niju smo se organizirali v U-nited Mine Workers of A meri ca uniji stoprocentno in tako smo ostali solidarni do oktobra.
Kompaniji pa se ni zdelo u-deš, si proglašen kot slab "biz- mestno, da so se delavci poga-
nismen", nezmožneš in nihče ne upošteva dejstva, da nisi uspel, ker si pisal in deloval po svojem prepričanju.
Kot lastniku časopisa se mi je reklo neštetokrat, da bom imel več podpore in več dela v tiskarni, če bom propagiral graditev Slov. doma. Prišla je k meni oseba, le malo časa predno sem prodal, in mi rekla: "Jamčim ti 500 dol. oglasov v enem letu, če pomagaš s svojim listom, da se bo dom gradil. Upoštevati moraš tudi, da bo zaposlenih pri graditvi najmanj 20 kontrak-torjev in trgovin, katere bodo prodajale razne potrebščine za stavbo in vsi ti ne bodo štedili z oglasi." Bila je to imenitna ponudba, toda bil sem preslab "biznisman", da bi to upošteval, ker nisem v stvar nikdar veroval in nisem hotel pomagati varati našega naroda, zavedajoč se, da se bliža silen gospodarski polom po tistih letih, na gnili, blazni podlagi zgrajene prosperitete. Cas je pokazal, da sem imel popolnoma prav, toda vzlic temu sem ostal slab "biznisman" in se moram sedaj preživljati s trdim delom, da mi je ostala poleg revščine samo še zavest, da sem ravnal pošteno in pruvilno . . .
Frank Novak. (16).
jali za boljše razmere in zahtevali svoje pravice skupno. Pa so kompanijski hlapci začeli organizirati kompanijsko unijo, ki so jo nazvali za nekako bratovščino ali brotherhood, ki so ji tudi dali vzdevek "Wage Boosters". Pa so v resnici dobili do 400 starih zagrizenih podrepnikov. In baš oni so leta 1932, ko je kompanija plačala 63c od kare (15c od tone), najbolj kričali, da se mora nekaj ukreniti, da tako ne more na prej, da delajo pet dni v tednu, iz kompanijske prodajalne pa ne morejo dobiti dovolj živeža za prehrano svoje družine.
Poznam jih mnogo, ki so šli brez prigrizka delat, pa baš tisti so sedaj šli kompaniji pete lizat. Takrat nisem delal. Pred pošto smo se pogovarjali. Neki rudar je pravil, da je zelo slabo, leta 1922 pa Je dotični stavko kazil. Odgovoril sem mu, da sem jim hotel dobro leta 1922, pa me niso hoteli poslušat. Pa mi je odvrnil, da sedaj ne bi bil več tako neumen. Dostavil sem, da se stavkolomci le redkokdaj kaj nauče ali poboljšajo. Tudi neki rojak je pristopil v kompanijsko unijo, njegov oče pa je že v treh slučajih pomagal zlomiti rudarske stavke. Stav-kokaz je pač rojen za tako niz-
Cikaška razstava: tuniškem paviljonu.
Muzeia v
kotno delo. Je rojen suženj, brez možganov, pa prodaja sebe, svojo družino in svoje sodelavce v sužnost. To je pač najgrši madež, ki je vtisnjen stavkolomcem na čelo. Ta greh je neodpustljiv. t ,
Dne 26. septembra so kom panijski skebi ob 1.30 zjutraj razstrelili avto, ki je bit last Joe Cieselna, člana rudarske u-nijc pri lokalu 6290.
Tony Boyance.
Vabilo na skupno sejo Bishop, Pa.—Naznanjam Članom in članicam društva št. 203 SNPJ, da se 'bo vršila izredna seja v nedeljo 7. oktobra ob 8 popoldne v prostorih S. N. D Udeležite se vsi, ker gre za važ no stvar, namreč za skupno veselico. To bo skupna seja našega društva in SND radi nameravane skupne veselice. Zadnja veselica se je vršila 29. sept. v SND. Skoro vsi smo člani SND Kljub slabemu vremenu smo se dobro zabavali. Upravitelj kooperative v Canonsburgu nam je poslal fine domače klobase zakar se mu zahvaljujemo, -kooperativo pa priporočamo ostalim društvom, da za svoje veselice v nji naročjo domače klobase, ki so poceni in okusne.
Anton Maslo, tajnik.
Ustanovitev antii
BW v dew Yor
Nje« cilj idruiitev vj "«■grup, ki sestri ^«Jsko dominacijo
New York. — (TIS) menom, da se ustavi vj «na in fašizma med um, Nemci in pobija nacijski nost, je bila te dni tuk; novljena Liga svobodni cev (Deutsche Freiheit To je nestrankarska o
cija in njen cilj je zc vseh nemških grup nas čih nacijski dominaciji r je se na politične in dru V svojem apelu poziva i ameriške Nemce na bi Hitlerizmu, toda v gla\ skušala zgraditi močno Nemcev in njih potomc brambo svobode in derm V New Yorku in okoli lo ustanovljenih že vei jank, ki podpirajo ligo borbi. Slične organizaci nadi in Južni Ameriki a cesu formiranja. V kra oklican kongres, kateref do udeležili delegati lig ženih organizacij.
Martin Plettl, promin« dja nemškega delavstv nedavno pobegnil iz doir prispel v Združene dr predsednik nove orK8 On je bil kmalu po W zmagi aretiran poleg dr vražnikov nacijskega r< ječi je bil izpostavljen veškemu trpinčenju, kc se mu je posrečil beg zemstvo.
Izvršni odbor tvorij zentantje številnih nes skih, kulturnih in špoi ganizacij, glavni stan li na 15 Union Square, Nt
VELEBIZNISU SE N PREPLANKANE J
Poškodba in smrt Denver, Colo. — V tukajšnj naselbini se je na dan 18. sep tembra ponesrečil v rudokopu v Lyden Main John Tegel in dne 22. sept. poškodbam v silnih mukah v bolnici podlegel. Doma je bil iz Preserja na Notranjskem. V Ameriki je bival okrog 30 let. Dolgo vrsto let je živel v Wyomingu, kjer zapušča mnogo znancev in prijateljev. V Coloradu se je naselil leta 1922, kjer si je nabavil ma lo farmo in delal v rovu. Med rojaki je bil zefe priljubljen. Društva so prirejala svoje piknike na njegovi farmi. Tu zapušča žalujočo soprogo, sina in hčer, na vzhodu pa tri brate. Pogreb se je vršil na 27. septembra ob veliki udeležbi občinstva. Pokojnemu ohranimo trajen spomini
John Malovrh, 218.
(Nadaljevanje a 1. itr Kljub temu, da tvori nično komisijo pre| NRA 'radikalci' Richb« kinsova, Ickes, Daviš kins, ni nobenega dvom velebiznis tudi v bodoi iz vreče. Ti Roosevelt dikalci" ne bodo "tresK ampak bodo "na podla šenj" dali biznisu vse, dobro zanj. "Radikale Rooseveltom vred le t bolj poznajo hibe k&( kakor pa toriji sami, 1 mentalne principe m "reda" pa prav tako < Tudi bodo skrbeli, da "partner", delavstvo, < svojem mestu.
Prisor it stavke «tanovalcev v New Yorku za niljo stanarino.
Vabilo na sejo brezposelnih Chicago, III.—Prihodnja seja kluba brezposelnih št. 61 se bo vršila v Četrtek 4. okt. Na dnevnem redu bo razprava o več zelo važnih stvareh. O delovanju centralne organizacije, poročilo o veselici 29. sept., poročilo kampajnskega odbora itd. Poleg tega bomo imeli slovenskega govornika in pa, kot običajno, malo prostega prigrizka.
fceleti je, da se seje udeležite v obilnem številu. Vabijo se tudi nečlani. V klub se sprejemajo vsi delavci in delavke. In to brez razlike, vsi tisti, ki delajo in tisti, ki so brez.dela. Vstopnina je lOc in prispevki 10c ns mesec. Tisti, ki ne morejo plačati mes. prispevkov, so vseeno lahko člani tegs kluba.
Na prošll seji smo izvolili odbor za pridobivanje novih članov h klubu. Klub brezposelnih je star komaj dobro leto in šteje nad 70 članov. Pridite v čim večjem številu na sejo!
Porote v alsc.
Levičarski monarji zi reprezentacijo
Washington. — Pom ministrator NRA L. H je zagotovil delegacijo sire mornarske unije, 1 da ima od osem do de Članov, da bo njena za zastopništvo na vseh k cah o mornarskem pi uslišana.
Tajnik unije Roy B. je po avdijenci s pomoi ministratorjem rekel, monarji dosti ne zanaš* konference, ampak se pripravljajo na stsvk< ima pričeti 8. oktobra ' niščih vzhodne in južn Zastavkati imajo morn« unij, tudi člani A meriš» ske federacije.
Prodajalci gasolina d« , šasje
Cleveland, O. - l* gasolinskih postajah, k stavkali meseca msjs. s bitraži, kateri je načel John A. Lspp iz Chicsi li zvišanje plsč. ki j«-od 15. maja. Pobili to katere druge ugodnosti.
Minimalna plača za u I je gasolinskih postaj )*
na na $11«. pom^nik°r $80. Delovnik zrm*s 41
teden. '
Amerika »*»	u
Podrla i*
New York.—Tukaj«"
nijski krogi niso zadovrt jim je Avstnjs odr.ka tev Ivana Podrta ja bodo iinovs in m- ^ dokler ne dol» »ju*«^ ca, ki se j« n» poročil z bogst" <*v Tufverson in * J' ^ u bil svoje neviH« sa našin.
OKTOBRA
jrntn*
"y^ti s Primorskega
1 ,*«*ritki župnik

'nt 1934- — PO
KrtS* Gorico je bil kturne komisije rl ijo obsojen na 5 let Ketokrižki župni u-
2?Srečko Rejc, doma te
ppue 31. avgusta so potno
t SSli r avtom v «r..Kri»
BErflk» k ves t ure in so (L odpeljali. ŽupnikoVo L«,organi tolažili češ, da ftaioj vrnil itd. Vendar pa "¿o ved izpustili in po vesteh so ga že odpeljali jti mu je namenjen v
¡¡¡Srečko Rejc je bil na-
pred leti konfiniranega
f' , Ivana Rejca in je bil že ttgg trn v peti vsem pri-Zlasti mnogo zaslu« ¡¡ovc žrtev pa imata svetuj podestat in učitelj Ca-yn postajenačelnik s Ceste
*	p0ieg teh dveh pa je (topnik Rejc še nekaj družnih opazovalcev.
£ p&it Janko pred politično komisijo itojna, septembra 1934. — (pno kot cerkovnik Krtelj |klican pred goriško politič-^aisijo tudi župnik Janko 11 Planine pri Vipavi, kjer ^ sporočili, da je dobil tri [policijskega nadzorstva, bo mnenje je, da je dobil % Pišot, ki je bil znan kot ¡¿vek in se ni brigal za p kot za to, kar spada v f dtlokrog, policijsko nad-|ro po zaslugi duhovnega so-¡Dorbola, italijanskega žup-lt Ajdovščini. Ta je stalno Itfil Pišota, ga vabil v svo-Bioo. dokler ni dosegel, kar
t To dejstvo nevredno ka-t duhovnika jasno pove, f pošiljajo politične oblasti |mke duhovnike v naše I	.M;
»mik v Šturjah obsojen na liti policijskega nadzorstva itojna, Septembra, 1934. — ftiuta meseca je dobil Kr-hro. po domače Dore Kaj-9, cerkovnik v Šturjah, o-rilo od političnih oblasti, da Iv teku avgusta iz Ajdov-tffieer bo konfiniran. Krna-lo pa je bil od goriških porih oblasti pozvan v Gorico,
10	mu sporočili, da ga je Nji postavila j>od policijsko mtvo za dobo dveh let. (j je ie več let vestno opravil cerkovnika in sicer ptfno. Ker je poleg cerkov-Filuibe vodil tudi cerkveni fcm ie več časa odveč. Ven-ki «bor, je bil političnim P» mu niao mogli dokazati to prestopkov. Krtelj je o-
11	nedorastlih otrok, katere kro preživlja.
foci iz Krvavega potoka
izpuščeni «■septembra, 1904. — Z to zamudo prinašamo pra-
■*> »prejeto vest, da so bi-»uttiranci iz Krvavega pO-P»o»ednjih vasi izpuščeni
*	dni tega meseca. Kakor
čitateljem znano, je
*	priliki, ko je v avgustu ljudska šola v Krvavem
J «Miranih okoli štiride-ljudi. Vsi sobili odve-1^ke zapore, kjer so Z' na vsak način napr-jNornost za ta zločin. Poročilu, ki «no ga Rmo jasno pokazali na tega dejstva in tudi
*	»«dolžnost naših ljudi. FPMakava trtaške polici-Vr,t^o našim ljudem ni
je HHiaj to našo dobila in h tem je bilo k \rn 'Jud« m popolno za-
*'>M«trah, muke, skrbi
^«ijanj« |>a hodo OBta,a
*pomin na neljube
** * Popravljajo vojno ' n.in»
^ *V*"ra' avgusta | "*l'jan<ko mejo,
^ rt Kal.-r |
vse polje. Sedaj Je tu zaposlenih preko 300 italijanskih delavcev, ki so stalno pod nadzorstvom straž. Okrog utrdb so table z napisi — tudi v slovenščini—ki prepovedujejo dostop, u-stavljanje in ogledovanje. Utrdbe gradijo na desni in levi strani ceBte Rateče—Trbiž, ki so deloma ograjene z visokim lesenim plotom, deloma pa zakrite z nalašč za to postavljenimi kozolci, napolnjenimi s senom. Na o-beh straneh Imajo urejene tudi električne vzpenjače, ki odvažajo nepotreben, oziroma izkopan material, dovažajo pa les, apno in druge zidarske potrebščine. S tem so našim dvolastnikom povzročili neprecenljivo škodo, pe-torici pa so uničili vse polje. Za te naprave so počabili tudi o-gromno lesa, ki so ga vzeli po naših gozdovih.
Smrt slovenske učiteljice v stari Italiji
Dne 29* avgusta je umrla v sanatoriju v Bari v južni Italiji gdč. Adrijana Fili, učiteljica v Materi, provinca Potenza v Ba-silicati. Pokojnica je bila hčerka knjigoveza g. Ivana Filija v Tolminu in sestra g. Janka Filija, trgovskega sotrudnika v Celju. Bila je absolventka tehniškega učiteljišča in je službovala 4 leta v Trenti in v Čepovanu, zadnja 4 leta pa v južni Italiji, kjer je zbolela in daleč proč od' domovine umrla, stara komaj 28 let.
Utrdbe! — Utrdbe!
Vipava, sept., 19S4.—Okolico St. Vida, zlasti ono nad vasjo in dalje pod Nanosom utrjujejo Že več let. Nad Št. Vidom so sezidali že več poslopij v razne vojaške namene. Tu so tudi letos delali z vso naglico. Pred nekaj tedni pa je prispelo v te utrdbe 50 delavcev, kar pomeni, da bodo še pred zimo z delom pohiteli.
Cesto Lokve-Ajdovščina popravljajo
Ajdovščina, sept., 1934.—Cesto, ki pelje iz I>okev (Trnovska planota) čez križišče Male Lažne, pred mejo skozi Lokovec v Ajdovščino, širijo in popravljajo. Dvignili in razširili so tudi cestne podvoze. Z delom hitijo, vendar letos popravilo ne bo še gotovo.
Vojaki ustrelili domačinko v Baču
St. Peter na Krasu, avg., 1934. — Na Baču so imeli 15. avgusta t. 1. na Veliki Šmaren vojaki in baje tudi miličniki vojaške vaje. Po nesreči ali nalašča, kar se ni dalo ugotoviti, so ustrelili domačinko 55 let staro I. Faturje-vo. Pravijo, da je, ko sta z možem slišala streljanje, stopila na hišna vrata, da bi videla, kaj se godi na vasi. Med tem pa jo je že zadela krogla, in je obležala na mestu mrtva. Vojaki so se hoteli otresti vsake odgovornosti in so trdili, da jo *e ustrelil sin. Komisija pa je ugotovila, da je Faturjevo zadelo vojaško strelivo.
Dve novi fafiistični okrepčevalnici
Na prizadevanje pokrajinskega vodstva "Balille" bodo v Dolu in Otlici nad Ajdovščino v kratkem otvorili dve novi okrepčevalnici za brezposelno prebivalstvo. Kakor je institucija o-krepčevalnic s socialnega vidika vredna vsega priznanja, tako so vsega obsojanja vredni politični razlogi, ki navajajo fašistične oblasti k ustanavljanju takih socialnih ustanov v naših krajih. Vsakdo, ki mora v tako
0\

*
ur


f prosžeta
okrepčevalnico, da si uteši glad in se v zimskih dneh ogreje, mora pgatati brezpogojno pristaš fašističnega režima.
Vse ceste ob meji spodkopane
Idrija, avgusta, 19&4. — l)a so vse naše ceste, ki vodijo k meji ali pa ob meji spodkopane, je najboljši dokaz, ki se je pripetil pred kratkem v bližini I-drije. Neki tovorni avto, ki je peljal les iz obmejnih gozdov, se je na cesti, ki pelje iz Godo-viča v Idrijo kar na lepem vdrl v tla. Avto so morali raztovori-ti in ga s pomočjo drugega izvleči z mesta. Pri reševanju avta so pomagale tudi vojaške oblasti, katere je neljubi dogodek | zelo presenetil.
Tujski promet v Julijski Krajini propada
Trst, 10. sept. 1934.—Julijska Krajina ima zmožnosti, da raz-I vije tujski promet na precejšnjo .višino. Slikovita pokrajina, morije, Kras, kraške jame, podnebje; in ugodna geografska lega, so
gluvni pogoji za njegov razvoj.	t
2e pod Avstrijo so se razvila. fikaftka razstava: Gornje lepotice predstavljajo Francijo, Švico In Irsko. Ena od teh bo Isbra-znana obmorska letovišča in na 9. oktobra za "kraljico raastave stoletja napredka."
zdravilišča, kakor so Opatija,, Lovran, Gradež, Portorose in' druga. Pred nekaj leti pa jih je' svetovna kriza nekatere silno po-
npJi

I

Pismo iz Clevelanda
bila. Politične razmere, kakor tudi razmere gospodarskega značaja so prisilile tujce, da niso prihajali več v Italijo, temveč, da so se obračali drugam. Tako je lx>vran posetilo 1. 1982 51.48 odstotkov manj tujcev kot 1. 1931, v 1. 193U je število padlo za nadaljnjih 7 odstotkov. V razdobju dv*eh let je torej poset padel za celih 58.4« odstotka. Malo manj je prizadet Gradež. L. 1932 je padlo število posetov za 35 odstotkov z ozirom na 1. 1^31. V tej dobi so nočnine padle za 45 odstotkov. L. 1931 je posetilo Gradež 16,810 letoviščarjev, I. 1932 pa le 11,284. Nočnine so padle od 310,755 na 170,786. Iz inozemstva pa je prišlo 1. 1932 4% manj tujcev. Trst je znan v turističnem letu bolj s tranzitnega vidika, zaradi njegove lege. Tudi tukaj se Število nočnin vedno manjša. L. 1931 je bilo 181,-830, 1. 1932 157,406, a 1. 1938 145,728 nočnin. Za 1. 19A4 pa kažejo mesečne statistike za to le-
Še vedno kultura. —• Prosvetna matica storila korake, da dobi Cankarjevo soho v svoje roke. — Stvaren apel na klerikalce. — Epidemija mladinskih pevskih zborov. — Kot-llčkarji nas uče umetne godbe . . .
Ameriška Domovina z dne 27. sept. je prinesla na prvi strani čuden trikot: v desnem kotu se poslavlja od ftublja, v levem govori o sklepu konvencije SDZ, ki določa nabavo večje Peruškovc slike za zvezin gl. urad, na dnu pa dela reklamo za banket organizacije Jugoslovanski kulturni vrt. Takšna mešanica! Pa smo postali res prekleto kulturni— tako hudo "kulturni", da v i-stem loncu mešamo i kulturo i farso!
• • *
Preteklo soboto se je vršil v Slovenskem narodnem domu sestanek zastopnikov društev, ki
so se pridružila akciji Konferen to še slabši položaj. Ni čuda, dh ce proavt.tne matice JHZ glede
se fašisti jezijo na Jugoslavijo in na Dalmacijo, kjer tujski promet stalno raste.
ŠTORKUE IN ORLI
V nekem majhnem kraju v Turčiji ao pred kratkim opazovali zanimiv primer vojne v živalskem svetu. Nasprotniški sili »ta bili kakšnih 300 štorkelj in 60 orlov, spor jrn je nastal zaradi tega, ker je šest orlov napadlo neko gnezdo štorkelj, umorilo štorkljača in samico ter ugrabilo mladiče.
Naslednjega dne so hoteli orli napasti neko drugo gnezdo, a so ga našli praznega, kajti štorklje so takoj spoznale njih nakane in spravile zarod na varno. Zbrale pa so se iz vsega okoliša skupaj in sklenile maščevalni pohod na orle.
Mladiče so pustile pod močnim varstvom zadaj, kakšnih 300 samcev in samic pa je odletelo v bojni vrsti naravnost proti orlovskim gnezdom. Vnela se je huda bitka, med katero je padlo 12 štorkelj in jih je bilo 50 ranjenih, orlov je pa padlo 20 in vsi ostali so bili ranjeni. Odtlej imajo štorklje pred orli mir.
Naročite Mladinski list, naj boljftl mesečnik aa alovensk* mladino!
Cankarjeve soho. Nn sestanku je bil izvoljen odbor in sklenjeno je bilo, da ta odbor iz predloženih osnutkov in pri|H>ročil sestavi resolucijo, ki bo poslana mestni občini ljubljanski, katero naj se naprosi, da soho izroči našim naprednim organizacijam, da jo postavijo v veliki dvorani SNI). Zastopniki ¡13 društev ko tem pridrutujajo iiiiviiimu apelu, ki ga je dramsko društvo tako resiui, da je zajela vso na
šla že precej prodaleč. Potem boste lahko postavili na tlat<^ zaplato sveta v Kockefellerjevem parku Barago ali kogurkoli in nobtnlen pameten človek so ne bo jezil na vas zaradi tega. In s tem boste tudi koristili i sebi i na-
Tu ,
selbini v splošnem; dočim boste v slučaju, če boste trmasto vztrajali pri ideji dveh spomenikov, koncem koncev grdo tepe-nl, kajti navsezadnje bodoitimi najbolj slepi med nami spregledali ter obsodili vašo grdo Igro. Poslušajte pameten nasvet/ dokler ni prepozno!
Ce je Ameriška Domovina kdaj hotela koristiti naši naselbiiH, to lahko poka?* sedaj: naj zapre svoje kolone odboru Jugoslovanskega kult. vrta In njejf6vim pristašem vse dotlej, dokler odbor ne odda Cankarjeve sohe našim naprednim društvom. S tem ne bo koristila le naselbini, temveč tudi sama sebi, * l ♦ • •
i
Preteklo nedeljo Je umrl John
Zupane, bivši večletni tajnik društva V boj št. 53 SNPJ, ki je trpel že več lei nu revmati-zmu. Tako odhajajo drug zu drugim naši pionirji. Še par desetletij in ameriške Slovenije ne bo več.
• * m
Šubelj je prinesel v Cleveland epidemijo ustanavljanja mladinskih lovskih zborov, ki je
mo o stvareh, ki Jih ne razumemo dosti, če sploh kaj. O gospodarstvu pišejo ljudje, ki jim je umno g<is|M^arstvo Španska vas. O jietju ljudje bret posluha, O umetnosti pa taki ljudje, ki nu vidijo nobene razlike med deli velikih umetnikov in slikami, kakršne se dobe v & 10" trgovinah. Zgagarji pišejo in govore o slogi, o kulturi pa le prevečkrat ljudje, ki sploh ne vedo, kaj ta beseda pomeni«. Itd. Govore in pišejo o ten» tako, da človeka ženo tja, kamor vsi hodimo peš.—Ivan Jontes, 53.
Ivan Cankar že poslalo ljubljanski mestni vladi. Glede "kulturne zaplate" V Rockefellerjevem parku je pa prevladovalo mnenje, da za nas nima pravega pomena, da bi ureditev omenjenega prostora tudi preveč stala in da bi tudi ne bilo l>aš, pametno, če bi mi zabijali denar za oio|>šavanje mestnih parkov. Naši barngovel so torej lahko brez skrhi: mi ne stegamo prstov po tisti zaplati žalostne slave!
SIcer vem, da se s pametno besedo ne dosefte dosti pri naših klerikalcih, vendar l>om poskusil še enkrat ter Jim prijazno svetoval tole: končajte to nelepo afero s Cankarjevo soho enostav-
šo veliko vas. Zdaj imamo ie v vsaki naši četrti po en mladinski zbor, kar je prav lepo, sm-pak škoda, da dejanj In nehanj vseh ljudi ne Vodijo Vedno nesebični in iskreni nagibi. ♦ ♦ o
Dvigniti naš priseljeni narod v Ameriki v kulturnem oziru, bi morala biti glavna naloga vseh
tistih, ki so bili poklicani ali so se vsilili temu narodu *a voditelje. Na žalost se Jo pa bi^ v tem pogledu najbolj grešilo: le preveč jih je bjlo, ki *o zaradi svojih osebnih koristi širili 'fbed našimi ljudmi namero kulture —nekulturo! Zato je naš kulturni standard mnogo nižji ku-
no n tem, da jo izročite napred- j kor bi moral biti in kakor bi nim društvom iti klubom, da Jo lahko bil. O tem se lahko pre-postavljo v SNI). Tako h*- bosU*, priča vsakdo, ki prid« med nas na najlepši način iznebiU ne!ju- z odprtimi očmi in ušesi, be sohe — če bi rekli, da vam je	• • •
pri srcu, bi se še vrane »meja-P»! ter končali farso, ki Je
Pri nas imamo lepo navado, da zelo rinil govorimo in plše-
ffci*. ku
nit
, 1934. ki te-lanina niajo Katečani ašnikov velike travnikov in letoš-
* maja ■talijanake
vo-

•akrAneKa do-tove dele te-«gradile popre po\ edale '"t i m poaeftt-•*i|M» Tofu iz Z4*li m uničili
Pogajanja t sovjitl prišla v rov ruvoj
Sovjetski poslanik odpotuje v Moskvo na posvetovanja.
"Možganski truatar" Moley
kritizira državni department
Washington. — (FP) — Pogajanja med sovjetsko K i Jo in Ameriko glede carskih in drugih dolgov so prešla v bolj mirno vodovje, kakor je rasvld-no Iz najnovejših dogodkov,
Ta domneva sloni na naznanilu sovjotskega poslanika Tro-janovskija, da odpotuje na posvetovanje v Moskvo, na drugI strani je pričel brati levite državnemu department!! pa profesor Moley v svoji reviji Today. Moley Je še vedno eden glavnih "možganskih trustar-Jev' v Rooseveltovl administraciji.
Pogajanja med obema državama glede carskih In drugih dolgov so že večkrat nasedla na čeri in proglašena so hlla za "mrtva". Tudi sam državni department Je ?.e tako poročal in radi neugodnega odmeva It "zaledja" Je stvar pozneje zanikal, o»|roma Je svojo Izjavo popravil.
Odhod Trojanovskljs Je v tesni zvezi s temi pogajanji. Smatra «m«, da se bo v Moskvi posvetoval z vrhovno komisijo za gospodarsko planiranje. Skušal bo dobiti točnejših podatkov glede bodoče trgovine med obema deželama, spodelno, kakšne vrste blaga bi lahko Uusijs naročala v Ameriki, upoštevajoč svoj nagel gospodarski razvoj, to Je, da bo v bližnji bodočnosti sama produrirala več blaga, ki ga zdaj uvaža iz tujine. Dobil bo |»odatke o ruskih potrebah za daljšo dobo,
Profesor Moley, ki Je pogost oblskovslec Bele hiše in eden glsvnlh Kooseveltovlh svetovalcev, Je pa v svoji reviji obrnil kopja proti državnemu depart mentu. V uvodniku vpraluje, če ns nosijo glavne krivd« za dosedanje Izjalovljen je teh pogajanj "stari dealer J I" v tem department u, predvsem K. K. KHIey, direktor biroja za vshod-fio Rvropo, ki se še vedno nI sprijaznil s sovjetl.
"Zgleda, dn ti reakcionarni uradniki, ki m pred enim letom s Kooseveltovlm priznanjem Itusije izgubili na celi črti, sedaj sopet «k utajo pridobiti Izgubljena tis s stranskim napadom," pravi Mol#y. "To Js ed«»fi izmed m n«»j/1 h /plodov, ki pokaziaje, kako nižji uradniki, ki ne verujejo v temeljne «m*r-nir» administracije, ovirajo "newdeaUko" vlado pri izvej«. nju "novi-ga deals"*
P ROSYETA
Četrtek,¿
Dopolnjeno je tollo in truma je vsa nora udr-la spet ven, prerivajoča se za Štefanom, ki še
ni izpustil Chaval*.
—	Smrt i-¿dajalcu! V šaht ž njim! V éaht!
Siromak je bil ves bled in je jecljal z neumno
trdoglavostjo, kakor bi imel fiksno idejo, da bi
se rad umil.
—	Le čakaj, če te to moti, je dejala Leva-
que-ovka. I>ej ga, čeber!
Tam je bila luža, kamor se je iztekala voda iz črpalke. Bela je bila od débele ledene skorje; tja so vlekli Chavala, ki so ga, ko so razbili led, prisilili, da je omočil glavo v to mrzlo vodo.
—	Le omoči se! je ponavljala Ožganka. Strela, če se ne boš, te bomo vrgli vanjo . . . Zdaj boi pa pil nekaj požirkov, da, da, kakor Živali, z gobcem v koritu.
Na vseh ¿tirih je moral piti. Kruto so se mu smejali. Neka ženska ga je vlekla za ušesa, druga mu je zagnala v obraz pest svežih konjskih fig, ki jih je bila pobrala spotoma. Njegova stara maja ni več držala, vsa je bila v cunjah. Zbegan je bil, otepal se je, vzpenjal, da bi pobegnil.
Maheu ga je suval, Maheujka pa je bila med tistimi, ki so podpihovali; oba sta tako dajala duška svoji stari mržnji. Celo Mouquetka, ki je bila s svojimi ljubimci navadno zelo dobra, je besnela nad njim, ga zmerjala z ničvredne-žem in dejala, naj mu slečejo hlače, da se bo videlo, ali je še mož.
Štefan ji je ukazal, naj molči.
—	Je že dovolj. Ni treba, da bi se vsi vrne-«avali . . . Ce hočeš, bova med sabo opravila.
Stisnil je pesti, oči so se mu zablisnile od ubijalske podivjanosti, pijanost se je pri njem sprevračala v potrebo, da bi ubijal.
—	Ali si pripravljen? Eden od naju mora pasti . . . Dajte mu nož. Jaz ga imam.
Katarina, onemogla, prepadla, je pogledala Štefana. Spomnila se je, da jI je bil zaupal, da ga že tretji kozarec pijače opijani in da ga tedaj popada strast, da bi koga zmlel, tako mu je dbtičala v telesu ta grdobija, podedovana od pijanskih staršev. Nenadoma »e je zapodila in oklofutala Štefana s svojimi ženskimi rokami, mu zakričala v brk, daveča se od ogorčenja:
—	Podlež! Podlež! Podlež! . , . Mar nimaš ¿o dovolj teh gnusnih reči? Zdaj ga hočeš še ubiti, ko ga noge že ne nosijo več!
Obrnila se je k očetu in k materi, obrnila se je potem še k drugim.
—	Podleži ste, podleži! ... Se mene ubijte ž njim! Obraz vam bom spraskala, ¿e se ga le le dotaknete 1 O, vi podleži 1
Razkoračila se je pred svojim fantom in ga branila, pozabivša udarce, pozabivša žalostno življenje, razvneta <rt> misli, da je njegova, ker jo je vzel, In da je zanjo sramota, ker ga tako ponižujejo.
Štefan je prebledel zaradi dekletovih klofut. V prvem trenotku jo je hotel pobiti. Nato pa si je obrisal obraz, kakor da se je streznil, in rekel v smrtni tišini Chavalu:
—	Ona ima prav, dovolj je . . . Poberl sel
Chaval je takoj planil v dir, Katarina pa je
stekla za njim.. Množica je začudena gledala za njima, ko sta izginjala za ovinkom. Le Maheujka je mrmrala:
—	Napak ste naredili, pridržati bi ga morali. Ta bo prav gotovo kaj izdal.
A truma je spet krenila na pot. Pravkar je odbilo pet, kakor žerjavica rdeče solnce je z roba obzorja zažigalo neizmerno planoto. Neki raznašalec, ki je prišel mimo, jim je povedal, da prihajajo dragonci od Crevecoeura. Nato so se strnili, novo povelje je šlo od ust do ust:
—	V Montsou! Nad ravnateljstvo! . . . Kruha! Kruha! Kruha!
Gospod Heijnebeau se je razkoračil pred oknom, da bi videl, kako se bo njegova žena s kočijo odpeljala na južino v Marchiennes. Nekaj časa je sledii Negrelu, ki je jahal kraj vrat; nato pa je mirno sedel spet za pisalnik. Niti žena niti nečak nista delala s svojo navzočnostjo šuma, zato je bila hiša kakor prazna. Prav ta dan je kočijaž vozil gospo; Roza, nova hišna, je bila prosta do petih, ostala sta le lakaj Hipolit, drsajoč v copatah po sobah, in kuharica, ki se je že od zore ubijala s kožicami, vsa zaposlena z dinenjem, ki ga bosta nocoj priredila goeppd in gospa. Tako si je gospod Hennebeau obetal, da bo ta dan mogel pošteno delati v veliki tišini zapuščene hiše.
Okrog devetih se je Hipolit drznil, četudi so mu naročili, naj nikogar ne pušča v hišo, da je naznanil Dansaerta, ki je prišel z novicami. Ravnatelj je šele zdaj izvedel za si nočni sestanek v gozdu; podrobnosti so biie tako izčrpne, da je poslušal, zraven pa mislil na ljubavno razmerje med Pierronko in Dansaertom, ki je bilo tako znano, da je vsak teden po nekaj brezimnih pisem razodevalo razuzdanost višjega paznika: kakopak, vse skupaj je izblebetal Pierron, ker je to policijsko poročilo diAalo po blazinah. Izkoristil je to priliko, dal mu je razumeti, da že vse ve, in mu je le priporočal previdnost, da ne bo kakega škandala. Dan-saert, ki so ga ti očitki med poročanjem zmedli, je tajil, se jecljaje opravičeval, a njegov dolgi nos je izdal njegovo krivdo, ker je na mah zardel. Sicer pa ni niti vztrajal, vesel je bil, da se je tako poceni izmotal; kajti navadno je bil ravnatelj, kot čednosten človek, strog in neusmiljen, če si je usluilbenec privoščil v rudniku kako deklico. Govorila sta dalje o stavki, ta sestanek v gozdu je bil le prazno govorjenje širofcoustneža, torfej ne grozi prav nič resnega. Vsekako se kolonije še nekaj dni ne bodo drznile ganiti, saj jim je vcepil strah in spoštovanje zjutrajšnji vojaški obhod.
Ko je bil gospod Hennebeau spet sam, je hotel vkljub temu odposlati brzojavko Ulleskemu prefektu. Zadržala ga je bojazen, da bi tako po nepotrebnem izdajal svoj strah. Ni si še mogel odpustiti, da je imel tako slafb nos, ko je povsod govoril in celo pisaril upravi, da stavka ne bo trajala dlje ko štirinajst dni. Na njegovo veliko presenečenje pa se je vlekla že cela dva meseca; pa je bil zato ves obupan in zdelo se mu je, da je dan za dan manjši, da je osramočen in da si mora izmisliti kako sijajno dejanje, če se hoče spet prikupiti upravnikom. Pravkar jih je naprosil za navodila v primeru kakega nemira. Odgovor se je zakasnil, pričakoval je, da mu ga prinese popoldne sel. In potem, si je dejal, bo časa dovolj, da odda brzojavke in da da zasesti rudnike po vojakih, če bi se gospodom od uprave zdelo to potrebno. Po njegovem mnenju se bo iz tega prav gotovo izcimila borba, imeli bodo kri in mrliče. Takšna odgofornost ga je vznemirjala, četudi je bU navadno odločen.
Do enajstih je delal v miru, v mrtvi hiši ni bilo slišati drugega šuma nego krtačo, ki je z njo Hipolit nekje daleč v prvem nadstropju Čistil sobo. Potem pa je dobil dve brzojavki zapored; prva je naznanjala, da so montsouj-ski opustošili Jeant-Bart, druga pa je govorila o porezanih vrveh, o pogašenem ognju, o vsem razdejanju. Ni mogel razumeti. Cemu so šli stavkujoči k Deneulinu, namestu da bi napadli montsoujski rudnik? Sicer pa, naj so le pošteno izropali Vandame, bo vsaj prej dozorel njegov načrt, da ga pridobi, kakor je snoval. In opoldne je obedoval sam v prostrani sobani, tiho mu je stregel sluga, čigar copati se niso niti slisali.	(Dalj* prihodnjič.)
Čikaška razstava: Se vedno dosti obiskovalcev.
može, oborožene s starimi vern-dlovkami.
Ob zidu, na starem Pungertu se je trlo ljudi. Smrt je senzacija, posebno taka smrt.
Ko so obsojencu prebrali sodbo, se je začudil: "Ne, to ni mogoče! Zaradi klofute? Ni mogoče!" — Bil je zdrav, dober Dunajčan, ni mogel razumeti... In vendar je bilo mogoče.
Streljali so trenarji, štirje stari, osiveli možje. Ko so stopili v vrsto pred moža z zavezanimi očmi, «o jim omahovale verndlovke v tresočih se rokah.
"Es wird nicht' gehen!" je vzkliknil zdravnik. Oficir je komandiral.
Štirje streli, drug za drugim, so presekali tišino. Obsojenec se je obupno vzpel ob kolu in divje zakričal. (Ljudje ob zidu pravijo, da so ga slišali.) En sam strel ga je zadel v vrat.
Se enkrat so streljali preplašeni starci. Ranjeni šofer se je trgal ob kolu in strahotno ječal.
Takrat je priskočil zdravnik. Z drhtečimi rokami je izdrl majhen browning iz bledožolte-ga toka, nastavil ga je šoferju na srce in sprožil.
V	krču se je zvilo močno telo in na usta mu je s kapljico krvi privrela beseda:
— "Nicht!"
Zdravnik se je zgrabil za prsi, z obupno gesto je prislonil browning na šoferjevo sence in sprožil. Šofer je spolzel ob kolu.
V	vrsti «o trepetali stari trenarji z dvignjenimi puškami in na glas jokali. Oficir je grizel ustnice in gledal proč, tja nekam v gozd nad loko.
Da, takšna je bila smrt na farovški loki. Tistega zdravnika sem videl potem, ko se je peljal z vojaškim vozom mimo naše hiše. Bil je močan, velik človek. Sedel je v vozu sam, s krvavimi očmi in neprestano se je brisal z robcem. To je bil prvi mož, ki sem ga videl jokati.
To je povzročilo, da se ga je ns-ki ljudožer usmilil in se zavzel zanj. Huth je spoznal, da bo rešil svoje življenje samo s tem, če »e oženi z.divjakinjo. To je storil in je živel pet let kot čarovnik med ljudožrci. Vendar pa ni imel lahkega stališča. Neki vrač džibarskega rodu je videl v njem opasnega tekmeca in ga je tako sovražil, da je zahteval od njega neprestano novih čarovnij. Videč, da je njegovo življenje v opasnosti, je dr. Huth zbežal s svojo ženo v trenutku, ko ni bilo džibarskih vojščakov doma. Cele tri mesece sta se dr. Huth in njegova žena prebijala skozi neskončno džunglo, slednjič sta le dospela do neke Mor-ganove misijonske postojanke in rešila svoji življenji.
/V nt :
SMRT NA LOKI
Kadarkoli se vozim na gorenjsko stran in zdrsi vlak od Sorškejra polja doli v sotesko pod gorenjsko metropolo, «topim vselej k oknu in se zagledam tja na farovAko loko.
I/epa je farovška loka. In vendar nem jo, čeprav sem pre-iivel svojo mladost v mestu nad njo — zmerom gledal le od dali^. Kajti prav na početku slavnostnega evropskega klanja, petnajstega letu mislim, je izkrvavel na najokrutnejši način.
Ne vem, ali je bilo to |>omla-di sli jeseni, vendar se tistih dni spominjam z neko čudno natančnostjo. Se znanih in neznanih ljudi se spominjam, kako so Ae peta 11 in se stiskali v gruči«, splašeni in bledih obrazov: črna senca je olrtisela nad Kranjem in legla kukor mora na vse mesto. Ime ji je bilo: smrl |h» prekem nodu.
/«godilo se je pri a\tomobil-ski četi/ Šofer, vojak mlad korenjak, Dunajčan poročen, oče Atirih otrok (čudno, vse te podrobnosti je vrrMo vse mesto takoj prvi dan') ..« je uprl nekemu nesmiselnemu ukazu. Re «Stda mm, btaeda tja, fcldvebel
je zabrusil šoferju grdo žaljivko in ta ga je udaril za uho. Prijava — itd. NI minil dan, dva — že so se zbrali avditorji v gimnazijskem poslopju.
Gimnazijo je zasedlo vojaštvo takoj v početku. Razrede so razdelili po raznih stavbah. Med drugimi smo zasedli tudi mestno ubožnico. Kam so spravili mestne ubožce? Se danes ne vem. Podoba je, da jih je vojna enostavno črtala s pro-grsma. Ubožci in pokveke v vojni itak nimajo kaj opraviti.
Zasedanje vojaškega sodišča je bilo kratko. Upor proti nadrejenemu — jasna stvar, ki ne dovoli odloga in cincanja. Smrt s ustreljenjem. Vojna je tisti čas poganjala svoje prve pomladne cvetove, oficirji so nosili A«» trde, črne čake, prve čr-no-iolte kokarde za civilne ljubitelje krvavega športa so prišle v promet. Upor? Tako! Smrt t ustreljenjem! Pregovor o novi metli je sicvr banalen, popolnoma nejunaški. velja pa tudi za vojno. Pregovori ne poznajo izjem — prav to je njih globlja vrednost.
fei • -.t« Atirih ..tr«.k, ao torej soglasno obsodili na smrt. Ker je kvitiral umazano ftaljivko s klofuto. Po mestu je završalo; »mrt.
Za prostor usmrtitve so določili zeleno farovško loko doli pod mestom.
Da — je tolmačil meščan meščanu, — vojaško sodišče ni šala! Upor —
Upor — je ugovarjal drugi, — že prav! Upor ni dovoljen . .. Toda oni ga je žalil! Zeno mu je žalil, sem slišal . . ,
Tam na oglu je vršala gruča žensk. — Za klofuto pa smrt? Veste kaj, ženske!--
In štirje otroci, vsi majčkeni!—	.1
—	Oh, pri nas v oštariji je pokazal fotografijo — pravi an-gelički!
—	Ha, onemu hudiču se bo že še maščevalo! Ne bo imel mir ne ure več, ne!
—	Poslušajte, naši Mici je pravil neki šofer, da je tudi oni Dunajčan .. . Zaradi ženske sta se, zaradi ienske ... Oni je prej hodil za njo ... — 0 ješ, o Marija!
Tako in še drugače so govorili ljudje, Črna senca je obvi-sela nad mestom.
—	Kdo pa bo streljal? V mestu so samo šoferji in "trenerji"! Ali bodo trenarji stre-
Ijall? —
Streljali so trenarji. Is hleva •o pripeljali štiri «tare, osivele
Definicija Učitelj: "Koga i odraslega človeka7"
Učenec: "Odrasel tak, ki zgoraj in .s]** ne rase, temveč sam< di."
Najzanesljivejše dnevne delavske veati so v daevniku "Prosveti". AU jih čitate vse k dan?
Več življenja za ne oslabele moške
NUGA-TONK je Wat v eink, prrcenljiva sme», ki daje pri foeforovih elementov, ki «o nu, moi in jaranje iivcev. Uri predpiaan po zdravnikih ta hI joiih bolnih primloruv in boln vredno«ten zu ljudi, ki trpe v lruj«*no«ti" in takiK jHiéutkw.
T« ekaelentna r.m«j vsebuje »a, ki je korietno m jafanj« tdravejiih in moinejiih miéu tev Jepe zdrave barve na ble vrhu p« NUGA-TONE varbujt zdravilnih »novi. I'riíniu t TONE ae dance in pazit* ki oiivljenl. Na prodaj pri v* jamstvom povrnitve drnarja. lar atañe dovolj za enomfatfc
Proti zaprt niči vn rniu— L'(J odvajalec. 26c in Lt*.
DESET LET V AMACONSKI DŽUNGLI
Tragedija znanstvene ekspedici-je, ki ao jo kanihali spekli na ražnju
Reuterjeva agencija poroča iz ecuadorskega Quita:
Po skoro desetletni odsotnosti se je vrnil med civilizirane ljudi dr. Hermann Huth, edini preživeli mož 24 članske ekspe-dicije, ki je odrinila pred desetimi leti v amaconske džungle pod vodstvom raziskovalca dr. Otta Schulza. Deset članov odprave so ujeli, spekli ter pojedli ljudožrci iz rodu I>žibaro. skupine Boro, ostali so podlegli neizrečenim mukam malarije in izčrpanosti na potovanju.
Vodja ekspedicije dr. Schulz je zbral okoli sebe 24 antropologov, prirodoslovcev in botanikov ter se z njimi odpravil j.ro-uéevat nezdravo, večinoma tudi neobljudeno ozemlje, ki leži v Južni Ameriki med Amaconko in reko Putomajo. Odprava je odrinila na pot pred desetimi leti is Cuzca v Peruju. L. 1927 je bilo pri življenju še 11 mož. Ko so dospeli do reke Pastase. pa so jih napadli kanihali, jih ulovili in drugega za drugim spekli na ratnju.
Pni, ki Je na ta način prišel divjakom v roke in postal njih žrtev, je bil vodja ekspedicije dr. Schuts. Dr. Huth, ki je pričeval lemu prizoru, se je oh strašni smrti svojega vodje onesvestil.
TISKARNA S.IU
SPREJEMA VSA t
v tiskarsko obrt spadajoča
Tiska vabila za veselice in shode, vizitni« knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, I slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziki
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Cl S.N.PJÍ., DA TISKOVINE NAROCi V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene zmerne, unijBko delo prve vrste
Pišite po informacije na naslov:
S.N.P.J. PRINTE
2657-59 SO. LAWNDALK AVENVI Telefon Rockwell 4M< CHICAGO, ILL.
Tam se dobe na leljo tudi vsa ustmeru poj»«
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po nklepu 10. redne konvencije se lshko nsrori n» list l'r» šteje eden, dva. tri. štiri ali prt članov i z ene druiine k .-ni n.r Prosveta stane za vse enako, za člane ali nečlane IS.OO " nino. Ker pa ¿lani le plaiajo pri anesmentu »1.20 « ¡,<,mk " šteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka, reči. da je list I»"* S. N. P. j. List Prosveta Je vaša lastnina in rolo»o )«• v v*sm ki bi rad čital list vsak dan. Ona liatu Prasvets Je:
Sa Zdrui. države in Kanado $«.00 z»	in ( ,,ir>s"
1	tednik in................4 so
2	tedniks in............... 3.A0
s tednike in............... 2 40
* 4 tednike In............... 1-20
5 tednikov in............ nié
Za Evropo je.......
Izpolnite spodnji kupon, prilošile potrebno w»lo Order v pismu in si naročite Prnsveto. lint, ki k *»*«	'
PoJssnilaj—Vselej kskor hitro kateri teh ¿Isnov P""'* /( ali ée se preseli proé od druiine in bo »shtevsl *«' " 't moral tisti élan is dotiéne druiine, ki Je tako »kupr^ ^ ^ Pro * vet o, to takoj nasnsniti uprsvniltvu lista, '""" ^ ^ vsoto listu Prosveta. A ko t» »rs ne store, teds datum za to vsoto nsroéniku.	-—•
1	tednik in .
2	tedniks in
.1 tednike in..
4	tednike in
5	tednikov in
......
prosveta, snpj, 2s57 So. u«ml»lr A»'- < Prilošeaa pošiljam naročnino za iut pro^n»	*
i) Ime....................................
TI. drs*»«« •
Naalov v ,,,. t.............................
1'stavite tednik la xa pripišite k moji s«" draftiae:
Irden* «
2) .......................................
2) ......................................
«I ........................................ ' -
S) .......................................
Meato ................................Drisfi
Nar naročnik.........................Bur
(1
a *>
(X Af rt 4r