..>.. '-Hi-A1: ■ -Jj				'{/..■i;- ». ' v •--•.•'-':••	- . ."v	
Leto IV.
V Ljubljani, dne 1. marca 1928
9. štev
Naše čebelarstvo
Čudovit* je priroda in lepo je proučavati njeno delo, njeno soglasje in raziskavati njene neskončne tajnosti. Naj pride človek kamor hoče. povsod najde dosti snovi za razmišljanje in občudovanje.
Med »ajvečje zanimivosti pa spada gotovo bajno kraljestvo žuželk na čelu z našo znanko čebelo.
Čebela spada v veliko družino kožokrilcev, katero zopet delimo v več podvrst. Za človeka je koristna edino čebela medarica, katera ima več pasem in sicer naslednje: alpska čebela ki biva po Koroškem, v vsej Sloveniji in na Balkanu, italijanska čebela, ciperska čebela, nordijska in indijska. Te pasme se razlikujejo medsebojno po barvi m po velikosti. Nas zanima v p-rri vrsti naša, to je alpska čebela.
Čebela živi v veliki skupni družini, katero lahko primerjamo z državo človeka s to razliko, da je vsak posamezen človek samostojno bitje, ki lahko živi zase, brez tuje pomoči, samo da ima hrano in zavetje, čebela tega ne more. Ona lahko obstoja samo v skupnosti čebelne družne, katero tvorijo čebele delavke, trotje, matica, vsi pa živeči v satovju založenem z medom in plodom. Radi tega moramo vzeti čebelno družino šele tako kot samostojno stvar, posamezno čebelo pa le kot celico tega stvora.
Prvotno v predzgodovinski dobi je živela čebela povsem divje, votla drevesa in skalnate dupline so bila njena zavetja in njen dom. Ko pa je človek spoznal dobroto medu in njegovo vrednost kot hrano, ko je dognal njegove zdravilne lastnosti, je začel čebelo gojrti in krotiti. Izdolbeno deblo je b la prva občina čebelnega panja. Da so gojili čebele že stari Egipčani, nam pričajo zaloge medu v Faraonskih grobovih, starih do 6000 let, ki so bi'e najdene v današnjih časih in zaprte v aeprodušnih posodah, še užitne.
Važno je, da čebele ne prespe zime v popolnem spanju, temveč so budne, le njihovo delovanje je skrčeno na najmanjšo mero. Gibljejo se v zimskem času le toliko da proizvajajo s pomočjo hrane potrebno toploto. V tem pa tiči tudi edini vzrok, da je čebela koristna človeku. Ce bi čebela prespala zimo v popolnem spanju kakor njene divje sorodnice, ose, sršeni in čmrli, ne bi imela nagona zbirati večjo feoKčino hrane kakor jo potrebuje za sproti. Tako pa, ker živi tudi pozimi, nabira in shranja hrano tudi za zimo.
Čebele pa nam nudijo še druge koristi. One oplojujejo tudi cvetice s tem, da prenašajo prah iz oveta na cvet Nekateri celo tndioo, da so cvetiee zato tako pestreno barvane, da lažje privabijo čebele. Kako W se opbjali naši zvončki, teloh in druge zgodnje cve-
Naročnik »Domovine« pri svojih čebelah
polbratje, leni čmrli. — S civilizacijo in množenjem človeštva obstoja vedno večja potreba za proizvajanje hrane. Vse panoge kmetijstva napredujejo, tako tudi čebelarstvo. Slamnati koš in kranjski panj
(kranjič) z rogatim peklenščkom na svoji končnici bosta kmalu pozabljena. Izpodriva jih vedno bolj in bolj moderni panj, sestavljen na podlagi časovnih zahtev. Tudi žveplanje čebel, ki ni nič druzega kakor nesmiselna moritev ubogih čebelic pri modernih panih ni več potrebna, ker le ti omogočajo odvzemanje medu ne da bi bilo treba
uničiti čebele. — Zanimivo je, da imajo baš Slovenci glede izboljša-vanja čebelnih panov, kljub svoji maloštevilnosti, v primeri z drugimi velikimi, svetovnimi narodi, zaznamovati izredno velike uspehe, lahko trdimo največje.
Kakor slove naše čebele po vsem svetu, tako slove tudi naši moderni panji, ki jih je zelo izboljšal in opremil z mnogimi novostmi znani slovenski čebelar Žnidaršič iz naše nekdanje Notranjske, iz Ilirske Bistrice, katero pa so si po prevratu nepravično prilastili Italijani.
Žnidaršičevi panji niso ostali samo v Sloveniji, uporabljajo jih po raznih sosednjih državah in celo Američani jih cenijo in prištevajo med najboljše.
Pa tudi ostalo čebelarsko orodje, potrebno za gojenje čebel ter za pridobivanje medu so znatno izboljšali slovenski čebelarji, tako. da smo v tej gospodarski veji popolnoma samostojni.
Danes je čebelarstvo najbolj razvito v Ameriki, Angliji, Nemčiji, Avstriji in v Italiji. V naši državi pa v Sloveniji, kjer so se ba-vili ž njimi že naši pra in pradedje. Skrb naprednih čebelarjev mora biti, da se razvije jugoslovansko čebelarstvo in doseže isto stopnjo kakor pri prej omenjenih narodih. Pogoji za to so dani v vseh naših kraj;h, osobito pa v južno ležečih pokrajinah.
Čebelarstvu, katero donaša našemu kmetu in s tem seveda tudi vsej državi lepe dohodke, bo treba posvetiti večjo pozornost kakor jo danes. Sicer so čebelarji že precej organizirani, imajo svoje društvo in tudi društveno glasilo, aili to vse ne zadostuje. Potrebna bodo še obširna čebelarska predavanja, nadalje pa tudi državne podpore za one čebelarje, katere kaj rada doleti nezgoda slabili letin in jim večkrat uniči ne samo njihove nade, nego tudi spravi ob premoženje.
Zek) važne za naše čebelarje so seveda tudi vozne ugodnosti na železnicah, pri prevažanju čebel iz kraja v kraj o priliki pomladanske kakor tudi jesenske paše.
Čebelica igra važno vlogo tudi v mladinskem slovstvu. Radi njenih lepih lastnosti predstavljajo pisatelji deci čebelico kot vzor pridnosti, reda in požrtvovalnosti. Nežna deca se pri poslušanju m
tiče, ako bi čei>el« spale trdno zimsko spanje, kakor ga spe njii»ovi črtanju bajk iz življenja čebel vzgaja m navdušuje za vse dobro.

Pogled na naše planine v zgodni pomladi «
Poslopje narodne čitalnice v Kamniku
(JJemška podmornica, ki je v svetovni vojni potopila več ladij. Ta dni dot>i tudi
naša vrla mornarica podmornice
Desno spodaj: /Franc Kolbe iz Litije, ki je te dni praznoval 701etnico
V sredini spodaj: Ladja, ki so jo vozili o pustu po Litiji
Levo spodaj:
&arel Bianzani, zavedeti pristaš naše stranke, je v Logatcu obhajal
mladostno čil in krepak
90!etnico še
Mojstrovka in Jalovec v snegu
Desno:
Vilko Weixl, zavedni trgovec v Mariboru, je praznoval 501etnieo
Zgoraj:
Desno: Stepan Radič v družbi slovenskih poMikov v Lijubljami
Janez Cehun iz Ponikve ob južni železnici. Ta 93 let stari veteran živi v največji bedi. Bil je v raznih vojnah in ji bil v bitki pri Kralj. Gradcu ranjen
Kolesarsko in motocklistočno društvo »Sava« v Ljubljani
Levo:
Simon Jenko, poleg Prešerna najbolj priljubljeni slovensiki pesnik.
Levo: V snegu na smučeh.
Gasilno društvo v Krnci pri Murski Soboti v Prekmurju, ki se je pod načel stvom našega vrlega pristaša Aleksandra Kranjeca (na sredi) in podnačelnika Štefana Pečka (na levi) prav hitro razvilo
Levo:
Desno: Grašek iz Kamnika, ki je bil tlober prijatelj pesnika Jenka, ko je bil v Kamniku.

Levo:
Po obrazu z lasmi poraščen Kitajoč, ki se za denar k?žs po Evropi
Desno:
Ameriško ladjevje. Spredaj velikanska ladja, ki lahko nosi več nego 100 letal in zrakoplovov
Desno:
Policaj, ki ima na čeladi svetiljko, da z znamenji uravnava ponoči cestni promet.
Levo:
Svetovno znani poševni stolp v italijanskem mestu Pizi.
PS-&
■
Nošenje mleka ▼ raznih krajih sveta. Spodaj bolgarski kmet, ki z osličkom
nosi mleko v mesto
Luflov stolp v Parizu, ki je ves iz železa