177 Popotne črtice. Na P e h 1 i c a h. „Je pa že zopet tisti „politični sitnež" šel par korakov z Ljubljane in zdaj se baha kakor da bi bil prišel iz Amerike." Tako bo morda kdo rekel zagle-davši nadpis in — prav ima. Motil pa se bo, Če misli, da bo od mene kaj posebno novega zvedel. Vse bo staro in celo domače. Od mene ni pričakovati, da bi o svojih potovanjih zvedel za kake nove zveri ali cel6 za nove dežele. Kje so, kaj so Pehlice? Komur ta beseda ni znana, naj mu ob kratkem povem, da je to zemlja, ki se prične za Šmarno goro na levem bregu Save in se razprostira proti Grintovcu — kako daleč, sam ne vem in menda tudi drugi natančno ne. Gotovo je le to, da je na nji vsa Vo disk a far a in še več vasi drugih fara. To kratko zemljepisno pojasnilo le zato, da ne bi kdo mislil, da so Pehlice v Ameriki ali še dalje kje. Zasrbele so me zopet pete, da grem za par ur z Ljubljane. Kam? „Ves svet si že obletal, le v rojstni kraj te ni nikoli! Kaj se ti je ta zameril?" Tako mi očita vest in ker sem imel tam tudi druge opravke, hajdi, v Gorensko stran, dokler gore ne stavijo mej. Po starem svojem načelu peš-hoje vzdignem tudi ta pot pet6 in jo mahnem proti Šentvidu. Šentvid je vsakemu znan že po ranjkem blagem župniku, gospodu Blažu Potočniku. Da seme, ki ga je sejal, ni segnjilo, dokaz temu je vseskozi narodna vas, ki ima svojo čitalnico in za narodno reč posebno vneta dekleta. Kar me je ta pot veselilo, je bilo obilno cvetje na drevji — dokaz, da so ljudje pridno trebili gosenice. Dober četrt ure od tod in tik za železniško postajo je vas Vi ž m ar je, znana po slavnem taboru 1. 1869. Za tem je pogorela, zato so poslopja rumenkasta po opečnih strehah, a drevja je malo, ga pač niso še zasadili. Tem lepše pa je polje tu okrog. Nekdanjo pusto ,,Vižmarsko gmajno" so zasejati in zasadili, pod klancem sem videl prav lep vrt mladih drevesec v najlepšem cvetji, s katerim je bila cel6 cesta potresena. Ob cesti proti mostu je več novih ali na pol dodelanih hiš. Pridnost povsod iz zemlje gleda. Tudi c^sta je v lepem stanu. Kmalu prideš do mosta „na Brodu", kjer je znana narodna hiša Koširjeva. Nekdaj je bil tu brod pod Šmarno goro, potem je napravil Smleški grašČak baron Lazzarini most, od katerega še zdaj mostnino pobira. Vkrenivši v levo pridem do Tacnja, kjer je precejšnja obrtnija s hišnim orodjem in barigljami. Dokler še ni bilo železnice, so izdelovali tu sila veliko sodov in barigelj, katere so po Savi pošiljali navzdol. Zdaj pa delajo z Vižmarci vred večidel le za Ljubljanske trgovce s hišnim orodjem, a zaslužek je manjši. Drevje je bilo tudi tu v lepem cvetu, na njivah povsod obilna lepa rast. Četrt ure od tod prideš v Šmartno. Tu ni nič posebnega, kakor lepa cerkev in pokopališče, za kar gre zasluga posebno sedanjemu župniku, prečast. gosp. Namretu , za cerkev in narod jako vnetemu rodoljubu. Na koncu vasi je nekaj peči, v katerih lonca žgo. Pod vasjo je do Gamelj več senožčt, pa bolj močvirnih, skoz katere teče voda Gameljšca. Od tod prideš v log o podnožji Šmarne gore. Jako prijetna je ta pot, senčnata, čeravno so že mnogo drevja izsekaii. Poli dvanajstih je ura in iz Šmarne gore za-doni milo, a vendar močno veliki zvon. (Na Srnami gori zvoni namreč vselej o pol dvanajstih.) Hilzerjev bron se razlega po dolih in vse se odkrije ter zre* kviško na goro k Mariji, katere mesec je ravno ta. Le kukavice, katerih je vse polno po zelenji v hribu, ne utihnejo, ampak pritrkavajo drugim ticam. Res čarobna naravna godba ! Stopiva dalje; odpre se pogled v „Pehlice" in še s snegom ob vrhu zarobljene planine Grintovca ali Kamniške. Na desni zagledava vas P o vod je. Tu je stara hiša Belci če va, ki je stala še o tistem času, ko so divji Turki prihajali k nam. V tej hiši se je zgodilo ono, kar je bilo predlanskem v „Novicah", da so namreč Turki vjeli gospodinjo ter jo gnali na Turško, da jim je kruh pekla. Zdaj je izmrla rodovina, posestvo je bilo prodano in mlinar, ki je kupil hišo, jo je podrl — menda lani. Skoda za tako starinsko poslopje, čegar zidovja so bila taka, kakor se vidijo hiše narisane v Valvazorji. Turki niso razdjali zidovja, sedanji gospodar gaje; zdaj vidiš tam le še kup kamenja. Žalostno! Prideva na Skaručno. Cerkev „pri sv. Luciji" je daleč znana božja pot. Stara je že, še v Valvazorji je narisana. Prej je bila črna,, pozneje so jo pobelili, a po tem je zgubila svojo starinsko podobo. Imenitna je pa gotovo razen tega še tudi po svoji ,>fresko-ma-leriji", ki predstavlja mučenje sv. Lucije. Na oboku se bere številka 1629. Kamen v cerkvi pripoveduje, da je cerkev blagoslovil grof Bar bo. Kdaj je zidana, se ne vč, vsaj jaz nisem mogel tega zvedeti. Pred par leti je stala tu še velikanska lipa, viša od zvonika, ki je tudi v Valvazorji še videti. Bila je vkljub silni starosti trdna, stala bi bila lahko še leta in leta; a posekala jo je nevednost in zdaj stoji že marsikatera podoba iz nje izdelana v kaki cerkvi ali kje drugje. Deblo je bilo debelo, da so ga komaj trije možje objeli. Okrog cerkve so še zidovi, od katerih so bili ljudje odnosili za svoja poslopja kamenje. Bil je to tabor zoper Turke, v sredi njega sedanji trdni zvonik, ki je stareji od cerkve. Na južni strani cerkvenega zidu je velikanska podoba sv. Krištofa, ki Jezusa nese čez vodo, za palico ima velik hrast. Ta podoba, enaka po delu onim po cerkvi, se že od daleč vidi; prestala je že mnogo neviht, dež jo je pral, a je še vedno enako živa. Naj omenim še to, da so črni zvonik dolgo belili, ker se je kmetom „pregrd" zdel; a barva je ostala še le , ko so jej olja primešali. Po tem kratkem popisu podajva se v vas. Žejna sva in morda tudi lačna. Tu je gostilnica IngliČeva, zdaj znana že Ljubljančanom, ki o nedeljih in praznikih gred6 dalje, kakor do Šiške. Gostilničar Matevž Sršen (v Kamniku so ga dolgo pisali „Sehrscb6n") je pošten naroden mož, gostilnica njegova dobra in ne predraga. — Ta vas je bila pred več leti pogorela , zato vidiš večidel zidane in z opeko krite hiše, drevja pa še malo, tem več pa lepega polja. Memo znamenja, s podobami svetnikov okinčanega po kmetiskem samouku, prideš v Polje. Tudi ta vas je bila pogorela, tedaj se zel6 nova vidi. A žalostno! Drevja je pač še, kar ga je po požaru ostalo, a še to je golo, do malega brez cvetja. Zavzet nad tem pra-šam posestnika, ki ima lep vrt, kaj je temu vzrok. „Gosenice so vse požrle", je odgovor. „Zakaj jih pa niste potrebili?" „Kaj pomaga trebiti meni, če pa sosedje tega ne storč", odgovori mož. Je že križ. Deželni zbor je sklenil postavo o preganjanji mrčesov, a kaj pomaga, če nihče ne gleda na to, da bi se ta postava spolnovala! Vrh tega sem v tej vasi zvedel, da le otroci kaj ber6. Ce potem prav otrok dobi v roke kak časnik, kako podučno knjigo in povč odraščenim, kaj bi bilo dobro in koristno, pravijo: 178 „Kaj ve otrok! Ko sem jaz oral, vrt glestal, sejal in sadil, kje je še bil!" — Se v6 , od takih ljudi odleti vsak poduk, zato jim snedajo gosenice vrte in zelnike, zato je žito redko, Čeravno polje mastno, rodovitno, zato oboža hiša za hišo — posebno pri sedanjem hudem davku. Ozrem se nazaj in zagledam vas Repnje; nekdaj se ni videla tako dobro, zakrival jo je gozd. A ta je zginil, mesto visokih smrek, lepih borovcev, zelenih bukev in košatih hrastov seže tvoje oko čez nizko grmovje, ješevje in trnje. Kdaj bo iz tega zopet gozd! Res, da kmetic, kedar letine ni, za davek in svoje potrebe ne dobi denarja, kakor iz hleva in gozda, a kaj bo, Če se bodo gozdi tako brili, kakor je to v V rasi čiei in Repenjskem hribu! Že se delajo plazi, kepa zemlje gre za kepo navzdol, kažejo se gola rebra, katerih se ne prime več drevesno seme; Kras se tudi že na Gorenjsko pomika. Sedanji prebivalci imajo še drv, lesa in stelje, a kaj bodo imeli sinovi, vnuki? Drevje ne raste tako obilno, kakor ljudje. (Dalje prihodnjič.) 184 Popotne črtice. Na Pehlicali. (Dalje.) Naj pri vasi Rep nje nekoliko postojim. Vas se razteza o podnožji griča, v čegar sredi je videti cerkev sv. Tilna. Obdana je še zdaj z močnim zidovjem, ki je le proti jugu znižano. Tudi tu je bil nekdaj tabor v brambo Turkov, močni zvonik mu je bil vogel. Spo-dej pod cerkvijo je gradič, nekdaj gotovo pristava Re-penjskega grada (Reitelatein), ki se v Valvazorju še vidi narisan. O začetku tega stoletja je ta grad še stal, pa so ga popustili, vašČani so zidovje razkopali in s kamnjem si zidali hiše. — Gradič^ pod cerkvijo je sedanja blaga posestnica Katarina Sporn (po domače Jerajeva) priredila za samostan oo. Jezuitov, zidala cerkvico tik njega in ga darovala jim v last, dokler bi v njem bivali. A „liberalnau era jih je pregnala iz dežele, zdaj stojita gradič in cerkvica osamljena. — Par sto korakov od gradiča je hiša Ocepkova, dom slavnega Kopitarja; rodovina se še zdaj tako piše. Pod 185 vasjo je lepo rodovitno polje, po vasi veliko sadja, vse v najlepšem cvetu. Toda naprej proti „Šinkovemu turna". Pot gre po polji, kolovozna pot, na vseh krajih hrastovi logi, zei6 izsekani; le šibka debla mole kviško z redkimi vejami. Narava je lepa, vse zeleno, tiči poj6, da je veselje. Tud: jaz si hočem eno zažvižgati-------kar se mi žnabli skretiižijo, oko mi postane oblačno. Da, tu je, kjer je dobi' smrtni udarec — moj brat. Napadel ga je nekdo zavratno in pobil ga s kolom. Ravno pri „Pavovi lipi"! A tudi te starodavne lipe več ni, le štor še priča, da je nekdaj bila; iz štora pa poganja veliko mladik, želečih luči in življenja« A tudi te bodo padle, pokončane po ljudeh ali živini. Stare lipe ni več, mojega edinega brata ni več. Obriši si solze, brat, in idi dalje! Ob potu proti Mengšu stojite dve mali, a stari vasi: Vesce (Vasica) in Selo. Iz teh je nekaj ljudi domd, ki Kranjski deželi ne delajo sramote. Imenoval jih ne bom. Po tem ste vasi Utik in S in k o vi turn, zadnji stara vas z gradom , ki je zdaj menda lastnina „slavnega" Kamniškega župana K e cel j na, ki ga je boje podedoval po svojem očetu Kuhnlnu, po katerem se je prej tudi imenoval. Zgodovina tega grada ni znana, a moral je imeti mnogo posestva , ker je ne daleč od njega še bajer (ribnik), ki je pa zdaj skoro popolnoma zapuščen. Ves ta kraj je zasajen z obilim drevjem; slišal sem mnogo slavčkov, kukavic, kobilarjev in drugih drobnih tičkov , sadno drevje povsod v najlepšem cvetji. Cesta izvrstna, hvala novemu Vodiškemu županu! — Tu sem nekoliko postal, ker mi je bil kraj prelep. Tičice pevalice imajo res dober okus, da si zbirajo najlepše gaje za stanovanje svoje. Do zdaj ves dan nieem prišel z nikomur v kak poseben pogovor, ker so me noge gnale naprej in le naprej. Dan je bil lep, le nekoliko soparen, ker je popoldansko solnce vleklo soparico iz namočene zemlje. Ko pa se zavijem ob meji Vodiške fare proti Mengšu v hosto , vstane ob cesti gosp6sk človek , ki je menda ondi počivah V roki drži torbo, kakor navadni trgovski potovalci. Če bi bil jaz boječ, bi bil marsikaj mislil o Človeku, ki tako nenadoma pred mano iz zemlje zleze; a ker to ravno nisem, ga ogovorim in prašam, kam da se je namenil. Možicelj me debelo pogleda, potem pa odgovori nemški (jaz sem ga namreč ogovoril slovenski): „Mar v tej čudni deželi ne zna nihče nemški — še taki ne, ki imajo brado, očala in gosposko suknjo?" Prvi hip nisem vedel, kaj bi mu odgovori . Potem se pa na ves glas zasmejem in pravim nemški: „Kako da se Vam zdi to čudno? Ce naši ljudje pridejo tje, kjer ste Vi doma, bodo li dobili na slovensko vprašanje slovenski odgovor?" „Naš jezik je nemški — mi odgovori — kdor k nam na doljne Avstrijsko pride, mora znati nemški, če ne, naj ne hodi k nam". „K nam pa naj ne hodi, kdor ne znd slovenski", mu zavrnem — „tako smo si bot. Dovolite mi vprašanje: kaj pa vas je prineslo k nam?" (Dalje prihodnjič.) 202 Popotne črtice. Na Pehlicah. (Dalje.) Ko se sprehajava po mestu, se je bilo nebo razjasnilo in soloce pogledalo skozi me^ie, kakor da bi hotelo tudi videti Keceijnov obraz. Mi dva pa napre-ževa in se odpeljeva nazaj proti Mengšu. Vožnja je bila skoro prekratka, ker je svet v pomladanski obleki tako lep. Zvečer se zaletim tudi nekoliko k gosp. župniku, jako prijaznemu možaku, potem pa najdimo spat! Spat? O ne! Ura je komaj devet. Jaz nisem šel iz Ljubljane, da bi spal. Spite, prijatelji, naj spi ves svet, a jaz ne še. Saj je v Mengšu tudi „kazinau, idimo tje, da vidimo Mengiške „kazinote". Bomo videli, kaj bo. Za sem pred Staretovo pivarno, že sem na pragu, že za mizo. Pivo dobro, mrzlo, prilega se. Za drugo mizo sedi nekaj mož, Mengšanov. Prav krepke gorenjske postave, obrazi pošteni. Od kodi vraga me poznajo? Saj se ne spominjam, da bi jih bil že kje videl! Prične se pogovor o raznih stvareh, o trebljeiji gosenic, pokončevanji kebrov itd. Možje to že vse vedo, ker bero „Noviceu. Slednjič od gosenic in kebrov pridemo na politiko. Radi bi bili od mene kaj novega zvedeli, a kaj bom vedel jaz, če še Andrassv sam nič ne vč! Tako pridemo na občinske volitve. Meni se je prav dobro zdelo, da so Mengšani volili narodnega župana. „Nekoliko težko je šlo" — pravi eden mož — ,,a zvili smo jo, Čeravno je gospod S....." V tem se odpro vrata in ,,lupu3 in fabula", to je gospod A. S. vstopi. Vse omolkne, gospod A. S. pa sede za mizo in se začne razgovarjati s kmeti. Jaz se skonca ne vdeležujem razgovora, ki se plete o teh in onih rečeh. Pritaknem pa se vendar, ko mladi gospod A. S. spregovori: „Ej, tisto narodnjaštvo ni nič! Pri nas za bokal vina vsak voli vsakega, bodi si Slovenec ali nemškutar." „Ne zamerite" — se oglasim jaz — „to ne bode res, ^zoper to besedo bodo tudi nazoči možaki oglasili se. Ce bi se v Mengšu dobil za bokal vina vsak, zakaj pa niste župan Vi, ki ste se za to čast toliko poganjali in morebiti tudi kak sodček vina žrtovali?" Možic na to ne da odgovora, ampak izpije svoj kozarec do polovice. Poslušalci se pa vidno v pe3t smejejo. Slednjič vendar spregovori: „Veste, to mi je bilo preneumno- Jaz nisem nikdar maral biti župan." „Ne bo res, brez zamere" — odgovorim jaz ~-„prav radi bi biii, pa ljudje so si izbrali boljega. Nem-škutarija že tudi v Mengšu gaga, ne pijača in ne denar je ne bota spravila več na noge. Tako je in nič dru- 203 gače. Jaz stavim , da vi ne boste nikoli župan Mea-giški, dokler se držite Dežmanovih grabelj." Možic izprazni kozarec in si naroči druzega, kmetje pa gredo v pest se smejaje drug za drugim. „Jaz pa vendar rečem" — pravi ta junaški gosp. A. S. — „da za pijačo lahko dobim fantov, ki bi vas pretepli." „To ne bi bili fantje" —je moj odgovor — ,,am' pak lumpi. Ta vaša beseda je bila vrh tega ze!6 nepremišljena. V vašo čast bi jaz tudi rekel, da niste v stanu kaj tacega storiti, toliko olikani ste že, če prav ste nemškutar." Možic kozarec izpije in gre, ločitev ni bila nič kaj prijazna. Tudi jaz grem, zdaj res v posteljo. V spanji pa se mi sanja o nemškutarjih, ki vkljub vinu in denarju pri poštenih kmetih nič ne premorejo. Kjer se ljudstvo zaveda, ni prostora več za nemškutarje. Zjutraj me zbudi prijatelj ob osmih — pozna ura res, če spomladansko solnce kuka skozi okna. Vrag vedi, da sem tako dolgo in tako trdno spal! Popolnoma okrepčan vstanem in po prisrčnem slovesu od dragih mi prijateljev se napotim dalje. Kam? Človeka vleče srce vedno h kamenu, kjer je bil krščen. Hajdimo toraj v Vodice! Pa po katerem potu? Lepo je zdaj povsod, koder greš, tedaj idimo na okoli, saj do večera smo lahko v Medvodah, od koder nas potegne „črni duh" v Ljubljano. Od Mengša pelje cesta preko Most. Bog ne daj, da bi tu prašal po maslu! Tepen bos v sredi vasi in o poldne. Zakaj? Moščanom namreč nagajajo, da jim je nekdaj pes maslo snedel; da bi ga zopet ž njega spravili, so dali pesa v prešo. Ne vem, so li Moščani sedaj še taki, a nekdaj so bili silno hudi, če je kdo po maslu prašal, in so pretepli celo samostanskega hlapca, ki je maslo pobiral. (Konec prih.) 210 Popotne črtice. Na Pehlicah. (Konec.) Po lepi ravnini deloma preko rodovitnega polja, ki prav lepo kaže, deloma memo prijetnih zelenih gajev pelje dobro ohranjena cesta proti Vodicam. Sploh so v tej fari ceste vse v dobrem stanu, ker lani voljeni župan J. Germovnik zna skrbeti zanje. Cerkev sv. Marijete v Vodicah je že stara, — ne sedanja, pač pa cerkvica, ki je stala prej na tem mestu; imenovala se je takrat „kapeiica" pri sv. Mari-jeti v gozdu, — dokaz, da je stala sredi gozda, kar je popolnoma verjetno, ker strelja; od nje se že prične obširen gozd, pod njo pa je več gozdičev, ki so se nekdaj ^gotovo skup držali. Šola se je tu ustanovila še le leta 1852., prej so otroci dobivali poduk le po duhovnih. Vendar je nekdaj Vodiška fara imela veliko ,,študentov", ki so ia-volili si razne stanove. Mnogo jih je duhovnov. Zdaj jih je manj, ne zato, ker imajo doma šolo, ampak nekaj zavoljo slabejših časov, več pa zavoljo nove vojaške postave. Kmet pravi: „za vojaka je fant dober tudi, če doma v šolo hodi. Ni treba, da ga dam v Ljubljano, kjer mi zapravi pol grunta, potem pa ga vzem6 k vojakom, in ko nazaj pride, ni za nič." Tako modruje kmet in — nima li prav? Cesta me pelje memo cerkve in kdo bi se vsaj za trenutek ne oglasil pri prijaznem gospodu župniku, ki se razen svojega posla peča tudi marljivo s kmetijstvom. Razgovor ni bil dolg, a vendar živahen, mudilo se je meni in gospodoma, njima zavoljo sobote, meni zarad popoldanske ure. Tako smo kmalu končali prijetno vsaj meni sejo, jaz sem se poslovil in napotil proti Za-p o ga m. Ko stopim z vasi, zapojo nedelji na čast trije visi zvonovi. Prav lepo je slišati H, D, G, akord ta se mojim ušesom prav prilega. Veliki (H) je delo Hil-zerjevo in prav vbran s starejšimi. Povsod najlepša spomlad, zelenje in cvetje. Nikjer še nisem siišal toliko kukavic, kakor ob bregu nad Dobrušo do Smlednika. I o kako dolgo poje ta tič neprenehoma! Stavil bi kaj, da več stokrat zaporedoma zakuka. ,,Es —C— Es = C" je slišati povsod enako, le pod Smlednikom sem siišal enkrat „D — H"; je moral že biti kak star samec, ki se je prehiadil ponoči. Vasi Zapoge, Hraše, St. Vamperga (Wall-burga) so vse v najlepšem cvetji. Pri zadnji je graj-ščina gosp. barona Lazzarinija. Hvala Bogu! vendar enkrat grad, ki ima narodnega gospodarja, kjer iz oken ne gleda zabuhlo nemčurstvo. — Zavijem proti brodu — ali o groza! Je li res? Tam pred ulnjakom stoji pošast, da — prav bašibozuk od nog do glave; isti ijuti obraz, ista obleka. Že primem za palico, kar vidim, da stoji pri miru in nepremakljivo z rudečka-stimi očmi zre v gore. Ko ga še gledam, pristopi gospodar in mi reče, da ga je sam izdolbel in pred uinjak postavil tičem za strah. Tedaj se Turkov cel6 tiči boje, naši nemčurji pa so jim taki prijatelji! „Kaj pa, mož" — ga ogovorim jaz — ,,ko bi bili vi namestu tega turčina postavili pred svoj uinjak kakega nemškutarja?" ,,Menite, da bi se ga kdo bal?" — odgovori mož. „Nemškutarji so le smešni, bati se jih pa ni." Občudovajoč politično zrelost priprostega kmetica, bi se bil prav rad še spustil v kak pogovor ž njim, pa ura mi veli korakati naprej, da ne zamudim v Medvodah vlaka. Prav dobro pa se mi je zdelo, kar mi je povedal, kajti veselo znamenje je , da se pri nas vae zaveda in zakaj „Tagblatt" govori „o neumnih kmetih". 211 Še četrt ure je do Save. Na levi zagledal Smleški