»... Misldin, da je Ljubljana napravHa resen korak h krepitvi krajevnih iskupnosti, čeprav še ne zadosti po-gumno. Krajevne skupnosti so v mnogih primerih od-ločno prevelike, saj s toliko prebivalci to niso več KS temveč majhne občine; morale pa bi biti v pravem pomenu soseske, saj je to naš pravi izraz za KS. Pred-vsem bi morale imeti svojo bazo v bišnih svetih. V Ljub-Ijani se vse preveč govori o krajevnih skupnostih, ki pa v marsikaterem, celo v večtni primerov, to rriso. Pred-vsem se moramo zavedati, da mora krajevna skupnost odigraiti tudi vlogo humanističnega povezovanja med ljudmi, saj je dandanes človek človeku že zelo odtujen. Ob tem menim, da vprašanje Mšnifcrsvetov ni samo pro-blem demokracije teomveč je to problem družbene odgo-vornostt v krajevni skupnosti živečih ljudi. Znano je, da ljudje nočejo delovaia v hišnih svetih; mislim, da bi morali postaviti človeka v samem tem sistemu tako, da bo moral odgovarjati za svoje stanovanje in za hišo, v kateri je to stanovanje — enako, kot za to odgovarja hišni svet. Pravica stanovalca zahteva njegovo polno od-govornost za vzdrževanje stanovanja in hiše v kateri živi; seveda pa mora družba ustrezno pomagati s siste-mom stanarin, z njihovo razdelitvijo ipd ...«
To je (prosto interpretirano) del govora, ki ga je imel tova-riš Edvard Kardelj v pogovoni s političnim vodstvom mesta, ko so, skupno s še drugimi uglednimi republiškimi funkcionarji, pregledovali srednj[ej*očne načrte Ljubljane in njenih občin.
Vsebino teh pogovorov so, skapno z rezultati razgovorov po krajevnih skupnostih občine Ljubljanaa Center, obravnavali na skupnem posvetu krajevnih in občinskega političnega vodstva. To je bil obenem tudi zaključek akcije preverjanja pravilnosti usmeritve krajevnih in občinskega srednjeročnega načrta raz-voja, kar smo že poročali.
Najpomembnejši zaključek vseh teh pogovorov, izražen tudi na omenjenem sestanku, je bU, da so plani v osnovi sicer pra-vilno usmerjeni, vendar pa so sami po sebi le premalo ambl-ciozni, pretnalo upoštevajo vlogo združcnega dela in institucij pri oblikovanju življenja v svojih KS, predvsem pa njihovega vsebinskega sodelovanja. Prav tako je še vedno preveč čuiiti vpliv že preživele ideje o ustvarjanju poslovnega dela v Centru ter izgradnje stanovanjskih in industrijskiJi sosesk izven nje, kar v perspektivi prav gotovo vodi k nazadovanju naše občine.M. J.