Stav. 322
TRST, v četrtek 18. novembra 1909.
Tečaj XXXIV

mam
fumr
IZHAJA VUAM1	mm
Mak mirtj* h praadkth ah 5, afc aca«8a»lfc aS t. Mili Kor. aa prodajaj« p« S mrd. (« atol) T ■ _ r Trata i* »kolici, CUriri, 3tr»«jm, Pati«.
i, S«ftaai, K ražini, St. Lmc^J, TdUh, Jkjfev-
* " ~ " --- " "

iar,gfL Zastaral« Itav. po 6 »H. (tt mAM li *A6UNAJO NA MiLMftrnic ▼ BrokaaM 1 CENE : Tr joriMk« ia obrta« oglase p« 8 ct ■«, »afrvala, poaUnic«, oglas« m aL wm. Z« orlu« t taksta Mste d« 5 Tisk 38 K,
Mhi v*»U K 2. Mali oglasi p« S afcot /»j p« 49 »tel Ogiaaa >fini«u Ibmr " JŽT■iT. —	m Mdjmža« te
i	ZNAŠA
ii/,	i4 Kr psi leta 12 K, 3 mesece 0 K; aa m*
»ras čepoal&n« naročnine, uprava ne »sira.
Ms—teitea aa m<«i*«k« isi«al* „KSllon:" «tu«: Mte-■ I Mm X no. f«l leta S M ———
iepiol maj aa potikajo aa uredništvo lista. Nefraak*r vua pisma aa aa aprajaiaa]« io rafcspisJ aa aa vrašaja Snračste«, oglas« ia reklamacije j« poiiljati aa a pravo Beta.
UREDNIŠTVO x rt los Gterfle Gatsttl i« (RarsM Se«* teUjaiai; ia odgovorai arednik ŠTEFAN GODINA. Lasteč k-. K«(7rcij Mste .Ediaoet". - Natisaila tiskarna konsorcaa i^MKJS** - Tiste. mL Giorgi« Galatti H 18.
ratna SL 841652. TELE PO« It H-5T
BRZOJAVNE VESTI.
Gosposka zbornica.
DUNAJ, 17. — Gosposka zbornica je razpravljala ▼ dansšnii seji o predlogih glede oskrbi za mornarje. Predlog se je i sročilo iz 15 članov obstoječemu cd »eku za Bocijalno zavarovanje, ki je bil izvoljen t današnji seji.
Predlog glede proglaienja permanenca odseka poslanske zbcrcice za aociialno zavarovanja je bil izročen gornjemu odseku z naročilom, da poroča o predlogu ▼ prihodnji seji.
Prihodnja srja bo jutri, ob 3. pop.
Portugalski kralj v Londona.
WINDSOR, 17. — Napivši kralju Ma> nuelu je kralj Ecbard najprej izrekel svoje veselje radi ol iaka gosta in izjavil: Kličem Vam ▼ tej deželi dobrodošli kakor vladarju države, ki iteje k našim najstarejšim zaveznikom in a katerim smo »tali skupaj ▼ vojni in v miru. Nadejam se, da bo v bodoče vladal vedco mir.
Cesarica Evgenija.
LONDON, 17. — Sten e bivša francoske cesarice Ergenije se je zopat noslablslo, tako da se je bati na^hujeg«. C.sir'.ca je stara 82 let.
Zveza med Rumunijo in Avstrijo.
BELIGRAD, 17. — „Daevni list" do-znaje, da je sklenjena med Avstrijo in Ru-mučijo tajna zveza, ki je naperjena preti Srbiji.
Zrakoplovstvo.
BUDIMPEŠTA 17. — Na Rikccijevem vežbališču je daces iredpoludne avijatik Ku-ta:By skupno v sto ina francoskim monterjem poskusil polet s F«rmano*im aeroplanom, Komaj se je ae:op*nn dvigali dva metra od tal, je nakrat padla doli pohoda za benzin in se razletelr. Aparat je bil deloma razdejan. Monter se je malo opekel.
Borba za avtonomijo Finake.
HELSINGFORS, 17. — Deželni zber jo piiiel po 8. ia pol urnem posvetovanju na glasovanje o vojaškem vprtšaniu.
Ob 6*30 je bil v dsaetem glasovanju sprejet predlog ustavnega odseka, da se ima vladi odgovoriti, da deželni zbor ne more odobravati predle ga rutke vlade..
Žito se caproša csrJa, naj odredi rešitev vojaškega vprašanja v smislu temeljnih zakonov.
Nevihte v Galiciji. *
PRAGA, 17. — Kakor poročajo večerni listi, so v minoli neči po vsej iztočni Galiciji razscjali silni viharji. Raztrgano je biio mnogo brzojavnih in telefonskih žic. Vihar je pre-v zre čil v gozdih velika opustošenja.
Sneg v Berolinu.
BEROLIN, 17. — Od včeraj neprestano sneži, radi česar je bil v jutranjih urah promet na mnogih krajih oviran.
BEROLIN, 17. (Uradno.) — Vsled cbii-no padlega t neg t so nastala v brzojavnem prometu motenja.
Vse tazeuske nadzemne zveze proti zapadu in jugozapadu so prekinjene, nadalje so izostale zveze z Holandiko, Angleško, Dansko, Švedsko, Norveško. Avstro-Ogr.ko, Romuasko, Turčijo in Š>ico. Promet v inozemstvo opravljajo, kolikor možno, podzemske ©roga. Brzojavna zakašnjenja so neizogibna. Zveza se čim prej vzpostavijo.
OGRSKA.
BUBIMPEŠTA, 17. — Naučni minister grof Appoc ji je prišel popoiudne k trgovin-
skemu ministra, in se 2 njim d'je časa posvetoval.
BUDIMPEŠTA, 17. — Jutri se poda ministerski predsednik dr« Wtkerle zopet na Dunsj. Govori se, da bo dr. Wekerle predlagal cesarju, naj 8kliče, kakor nedavno temi, zopet kronski avet, da se poskusi definitivno rešiti krizo. Ob enem povabi cesarja, naj stori zadnje korake glede rešitve krize v Budimpešti. Krona-i svet se bo vršil bržkone v ponedeljek.
TURČIJA.
Uboj v grftkem samostanu.
SOLUN, 17. — V tuksjšnem grškem dekliškem zavodu je dešlo do krvavih prizorov. Neki turški kavaz (policist) je stre i; al na ravnateljico Vlabu, zato, ker ga je pozvala na red. Zadel jo je parkrat v želodec tako, da je malo časa potem umrla. Kavaz je potem začel z nabasani na revolverjem iakati pod-rarnateljico, a katero je bil prišel istotako v konflikt, a je ni našel. Učenke so se začele na to streljeaje prestrašene zapirati v svoje razrede, držeč čvrsto ključavnico vrat, da ne bi m igel v i topiti kavaz, A on je kekor beeen streljal skozi zaprta vrata in pri tem ran>l eno učenko. Ostale učenka so začele v velikem strahu skakati skozo okno na dtorišče. Pri tem je biio več njih ranjenih.
Konečno je kavaz ipak našel pedravna-teljico ter jo ranil.
Med tem so oblasti posredovale in zaprle zbesnelega policista.
Dunaj, 17. — Nadrojvoda Fian Ferdinand in soproga vojvodinja Sofija Hohenberg sta danes zjutraj dospela semkaj.
Dunaj, 17. — Saksonski kralj se je na potu v Trbiž ustavil tukaj; posetil je cesarja in yč nadvojvod in nad vojvodin j.
Zvečer se je kralj odpeljal v Trbiž.
Slov- ljudsko šolstvo t tržaški okolici 1908-1909.
(Dodatek.)	»
Kako prav smo imeli v prejšnjem članku gJele obžalovanja vrednega nazadovanja dveh naših predmestnih šol, oiobito pa one v sv. Ivanu, nsj kažejo še sledeči podatki. Iz njih pcsnsma:no, koliko otrok je bilo vpiianih tekom raznih let v prvi razred. Važna so ta števila, kar od številnosti prvega r&zreda je odvisen napredek (vč&si celo obstanek) vse šob. Tudi se skupno število učencev ene šole lahko zniža, a se Tcljubu temu število prvi razred obisJcujočih otrok pomnoži, ker i 2 višjih (a le iz teh!) razredov naših okoiiikih šol odhajajo otroci v pripravnice in srednje šole. V tem slučaju bi ne mogli go rotiti o fakt č-nem nazadovanju. A da to ni slučaj pri aploš-nem nazadovanju sv. i venske »lov. šale, kažejo ta števila, V prva slov. razreda t9 šole se je vpisale :
dečkov: deklic; skupno:
1900—1901	72	69	141
1901—1902	64 50 114
1902—1903	52 49 101
1903—1904	54	44	98
1904—1905	68	55	123
1905—1906	68	59	127
1906—1907	81	67	148
1907—1508	76 (36) 61 (34) 137 (70)
1908—1909	67 (45) 53 (39) 120 (84)
Razvidno je iz te razpredelnice, da je bilo v prvi razred sv. iranske šole v začetku tega stoletje vpisano Častno število otrok; to število je pa padalo ter doseglo 1. 1903.—04.
PODLISTEK,
igralec.
ROMAN. - IZ SPOMINOV MLADENIČA.
Kub k i spisal F. M. Dostojevakij. Poslovenil R. K.
Kaj je m—lle Blanche ? Pravijo, da je visokega rodu; ima se seboj svojo mater in kolosalno premoženje. Vedo tudi povedati, da je v sorodu z našim marqui-som, seveda v daljnem, nekako v tretjem kolesu. Pripovedujejo tudi, da sta bila Francoz in m—lle Blanche pred mojim odhodom v Pariz v bolj ceremonij elnih, finih in delikatnih odnošajih, sedaj pa se kaže njuno znanje in prijateljstvo nekako manj fino in sorodstvo bližje. Morda se jima zdi naš položaj tako žalosten, da niti ne smatrata potrebnim, da bi se pred nami preveč ženirala in se prikrivala. Se pred tremi dnevi sem videl, kako je mister Astlej ogledoval m—lle Blanche in lijeno
minimum, na kar je zopet rastlo ter v 1. 1906.-07. (leto drža?nozborakih volitev na podlagi splošne volilae pravice), doseglo maksimum v tem desetletju. Na to je zopet padalo rapidao, in letos 1909.—1910., kakor čujemo iz zanesljivega vira, iznaša štavilo v prva slov. razreda vpisanih otrok jedva okolo 80 I To daj a misliti.
Števila v oklepih so števila v prvi ital. razred vpisanih učencev. Bila je torej ital. šola pri sv. Ivanu res uscdepolna za razne om&hljivce!
Naj slede še številke iz obeh drugih predmestnih šol, ki kažejo, koliko učencev se je v istih dobah vpisalo v slovenske in italijanske prve razrede:
Bojan	Skedenj
slov. I. ital, I, slov. L ital I.
1900—1901	84 49 98 81
1901—1902	92	48 95 76
1902—1903	104 40 83 70
1903—1904	112 62 89 81
1904—1905	88 62 85 77
1905—1906	119	68	110	67
1906—1907	152	77	131	64
1907—1908	137	74	152	78
1908—1909	130	85	173	106
Vidimo iz tega, da pojema število v I. slov. razred vpisanih tudi v Roiacu, kakor smo že omenili, da-si manje rapidno, nego v sv. Iv»nu ; edino v Škedniu nas številke vesele. Pomisliti pa je še dvoje. V ar. Ivanu je vodstvo ital. io slo*, šole deljeno, kakor ao tudi deljeni prostori obeh dveh šol. Ske-denjaka in rojanska slov. in ital. oddelka ata pa pod enim voditvom ia v istem poslopju. Vihutega je v Skednju še šulforanjska nemška šola; nevarnost torej tudi na to stran, nevarnost. ki v Rojanu in sv. Ivana ne eksii-tuje. Posvetiti to treba torej več pažnje Rojanu in sv. Ivanu, da vsaj nazadovali ne bomo, če že ne bomo napredovali.
Zavedni stariši pa, ki ste slučajno pre čitali naša dva članka, ne zamujajte časa lin širite tudi vi med svoje manje zavedne j sosede dannadan edino pravo načelo: Prvi pouk naj sprejema otrok v svojem materinem jeziku, vse drugo pride že samo po sebi, — tudi oni drobci nemških in italijanski besed. j Ne glejmo na to, kar je po mnenju nekaterih ! 9finou, ampak glejmo na to, da vzgojimo naš naraščaj sebi in ne drugim. Kruh se je tudi — s slovenskim jezikom.
Amerikanska politika.
Amerika poseza v evropsko politiko.
(.) — Nova velesila stopa z vso močjo na površje. Tj so Združme države aevero-amerikanske. Prej so igrale v koncertu svetovne politike semo evropske države, kakor Anglija, Francija, Nemčija, Avatro-Ograka, Italija in Raaija; zdaj pa je atopila v to družbo amerikanaka močna republika in vse kaže, da hoče igrati v tem koncertu celo tako odličen inštrument, kakor je prva vijc-lina, ali vsaj čelo*
Republika je posegla prvič v evropsko politiko a evo j o kubansko politiko. Velik triumf je žela pod svojim prejšnjim j prezidentom, ki je igral vlogo posredovalca med Japonsko in Rusijo. Posebno pa je zndnja leta zičel koketirati a to prekmor-ako državo — nemški ceaar. Aranžiral je iz-, menjavo amerikanskih in nemških vseučiliščnih profesorjev; daroval je Njujorku velik brcnaat spomenik in aploh si je prizadeval os vss . načine, da se je v amerikanski javnosti mnogo govorilo o Nemcih.
mater. Zazdelo se mi je, da ju pozna. Zdelo se mi je celo, da sta se naš Francoz in m. Astlej že preje videla. Sicer pa je m. Astlej tako zelo plašen, sramežljiv in molčeč, da je Francoz lahko prepričal, da ne bo o tem govoril. Francoz ga vrhu tega jedva pozdravlja in ga skoro ne opaža, iz česar sledi, da se ga ne boji. To je še razumevno, toda zakaj ga tudi m—lle Blanche skoraj noče opaziti ? To je tembolj čudno, ker se je marquis včeraj zagovoril in rekel nenadno v splošnem pomenku, ne vem zakaj, da je m. Astlej silno bogat ia, da on to ve. Tega naj bi se poprijela m—lle Blaache! General se nahaja v silnem nemiru. Saj lahko vsak razume, koliko bi pomenila za generala brzojavka o babičini smrti!
Čeprav sem bil trdno mverjen, da Pavlina namenoma ne mara govoriti z menoj, in sem tudi naredil maden in ravnodušea obraz, vemdar sem si neprestano domišljevaL, da kar naenkrat stopi k meni. Zato pa sem včeraj in danes obrnil vso pozornost v prvi vrsti na m—lle Blanche. Bedni general, gotovo je izgubljen! Zaljubiti se pri petdesetih letih tako silno in strastno, je gotove nesreča, ki pa
postane še večja, če se spomnimo, da je vdovec, da ima dva otroka in popolnoma razpalo premoženje; a če pogledamo še žensko, v katero se je zaljubil!! M—lle Blanche je lepa. Vendar ne vem, če me bo kdo razumel, ako rečem, da ima enega onih obrazov, katerih se je možno ustrašiti. Vsaj kar se mene tiče, sem se bal vedno talcih žensk. Stara mora biti 25 let. Postavna je in širokopleča, ramena so polna; vrat in prsa ima razkošna; kože je temno-žolte, lase ima črne kot tuš, katerih je toliko, da bi zadoščali za dve frizuri. Oči so črne, očesna belina nekoliko rumenkasta, pogled predrzen, zobje beli kot sneg, ustnice vedno pomadovane; vonja po moškatu. Oblači se efektno, bogato, s sikom in zelo ukosno. Noge in roke ima divne. Njen glas je oster kon-tralt. Včasih se zasmeje in pokazuje pri tem vse zobe, toda navadno gleda molče in predrzno, vsaj v navzočnosti Pavline in Marje Filipovne. (Čudna govorica: Marja Filipovna odpotuje v Rusijo!) Zdi se mi, da je m—lle Blanche brez vsake izobrazbe, morda tudi ne izrednega uma, toda zato zvita in prekanjena. Po mojem mnenju njeno življenje ni brez vsakih in-
Ost je bila obrnjena proti Angliji, ka so Angleži kaj hitro čutili.
Anglija in Združene države. Amerikanci so si priborili svoio neodvisnost v boju z Angleži. Kar imajo Združene države največje in najslavnejše zgodovine, pomenja samo vojskovanje proti narodu, ki je govoril sicer isti jezik, ki pa ni bil istega plemena. Pozabiti namreč ne smemo, da hrbtenico današojemu amerikanskemu naroda tvorijo škotski in posebno irski i z s e 1 n i k i, ki so se umaknili iz prvotne domovine pred angleškim preganjanjem — z druge strani pa kakih sedem milijonov Nemcev, ki se je izselilo v prvih dveh tretjinah minulega stoletja v Zdražene drŽave.
Tako se vceplja otroku že v najnežneiih letih antagonija do vsega britakega in tako Amerikanci v resnici še nikolu niso bili dobri prijatelji svoji pradomovini. Angleži se izprva niso menili za take občutke; toda, čim dalje bclj trda gre njihovi suprematiji v trgovini (v industriji so jo dele m* že izgubili) in na morju, tembolj iščejo po zaveznikih. Angleži so realni ljudje, mešetar j i skozi in skozi; in zato ne iščejo iluzij med svetom in sani. Prijateljstvo in podobni občutki ao jim dra goceni šele tedaj, kadar jim donašajo očitno korist.
Mother Island, Materinski otok, kaker se imenujejo radi Angleži, če govore o svojem posestrinskem narodu, se je izajp&da najprej ozrl v Ameriko. Nekateri politiki so osnovali že cele teorije, kako bo dominiral združeni ang 1 o - a merikans ki narod nad ostalim svetom! Po tradici]i bi iineh Britanska prvo besedo v tej zvezi.
Ali prav v zadojih tednih so dali Amerikanci Angležem hudo a zdravo lekcijo v tem cziru. Za slovansko politiko je ta tuš izvrsten, kajti Angležem res ne preostaja drugega, nego da se tesno združijo s Slovani in posebno še z Jugoslovani, če se sploh hočejo resno in vspešno bojevati proti germanskemu nalivu. Amerikanci so jim povedali odkrito, da največ, kar morejo Angleži pričevati od njih v eventualnem konfliktu z Nemčijo, bo samo nevtralnost.
Angleška javnost, ki jo verno reprezentira angleško časopisje, je bila kaj n-:miio prizadeta po teh besedah in najugledneji listi so pisali o tem kakor o koncu sanj- Dalekovidni amerikanski politiki morda sodijo, daje tudi z amerikanakega vidika želeti že aedaj bližjega stika med republiko in Britanskem. Tiko je dejal eden angleških publicistov, da Unija vendar ne more stati ob strani mirro in prekriSanih rok, pak gledati, kako se morja, ki ga obmejuje obal, cb kateri živa argleščino govoreči narodi, polašča ve dnu bolj tuje gospodstre. Nepobitno dejstvo je namreč, da si vedno več merskega teritorija po eni strani oivojuie Nemčija, po drugi pa Japonska. Moderni čas je produeiral namreč novo zelo važno obliko lastnine. P rej so se borili ljudje za zemljo, danes se bore za morje.
Če tudi ni zametati te misli in je tkoro oči vidno, da se angleščino govoreči narodi gotovo združijo, kadar bodo občutili to pomorsko tekmo vsi deli enako, vendar se do danes ta nevarnost na nobeni strani ne dotika praktične politike. Prihodnja leta se ne bodo pečala s tem problemom. Za zdaj stoji samo dejstvo, da nima Anglija iskati ono-stran morja nobene pomoči, če zadene ob Nemčijo iz kateregakoli povoda.
(Zaključak prihodnjič.)
teresantnih dogodkov. Da vse povem: Najbrže marqujs niti njen sorodnik ni in mati nikaka mati. Znano je, da sta imeli v Berolinu, kjer smo se srečali, mati in hči nekoliko znanj z boljšimi krogi.
Kar pa se tiče marquisa, da-si še vedno dvomim, da bi bil marquis, niss imeli pri nas v Moskvi in v Nemčiji ni-kakega dvoma, da pripada višjim krogom. Neznano pa mi je, kako je s to stvarjo na Francoskem! Pravijo, da ima chateau (grad). Mislil sem si, da imam tekom teh dveh tednov še dosti časa, da kaj poiz-vem; vendar še ne vem gotovo, je-li med generalom in m—lle Blanche padla odločilna beseda. Sicer pa je sedaj vse odvisno od našega imetja, t. j. koliko denarja jim more general pokazati. Ako bi, vzemimo, prišlo poročilo, da babica ni umrla, sem prepričan, da bi m—lle Blanche takoj izginila. Čudim in smejem se sam sebi, kakšen spletkar sem postal. Oh, kako mi je vse to protivno I S kakim veseljem bi zapustil vse s kapaj! Da-li pa morem zapustiti Pavlino, da-li morem opustiti vohunstvo okoli nje ?! Vohunstvo je sicer podlo, toda kaj me to briga?!
(Pride še.)
Stran H.
»EDINOST« št. 322
V Trstu^ dne IS. novembra 1909
.Čas'
Kriza v Avstriji.
za opozicijo „Slovanske enote".
Glasilo poslanca Masaryka, „Cs8a, piše : „Dolžnost „Slovanske enote" je, da išče poti do vlade, Pri njenem sedanjem obitrukcijoni« ftkem stali? ču more biti kakor prehod 1 e opozicija. Ohranitev parlamenta nam mora biti vedno v načelo, potem opozicija ne pomeoja nedelavnosti parlamenta.
„Slovanska enota" se ustanovi kakor par-lamentariška opozicija, a na vladi je, da se pobriga, kje dobi večino. — Od čeike, in od slovanske strani sploh, je o p o-zicija neizogibna; to pa tudi v slučaju, da bi bili v ministarstvu tudi češki ministri in da bi češki deželni zbor deloval. Češka ministra v Bienertbovem ministerstvu nam nista itak nič koristila in delovanja čeikega deželnega zbora tudi nn bom o kupo vali. To je skupna stvar Nemcev in vlade. Med psrlameutariško opozicijo bo še-le možen razvoj za koalicijsko vlado.
„Slovanska enota" mora vsprejeti načelo, da preneha biti samo defenzivna zveza, in mora misliti na koalicijo z določenim programom« Brez programa nima koalicija za nas nikake veljave. Brez programa ostane „Slov. enota" licitacij ska zveza, v kateri bi se oddajali ministerski sedeži potom dražbe. Sicer smo pa uverjeni, da od „Slovanske enote" ne bo zahteval programa le ministerski predsednik, marveč da ga bodo zahtevali tudi Poljski, da ga bo zahteval tudi vodja poljske ljudske strank9, Stapinski. Da obstrukcija ne divede do cilja, je gotovo. Oaa mora služiti le vladi in Nemcem v pretvezo, da se ohrani sedanji zistem.
Pri sedanji sestavi p a r 1 a m en-tariških sil bi bila vlada najne-prijetneje iznenađena, ako bi opozicija zahtevala nadaljevanje plenarnih sej parlamenta. Vlada nima v pariamontu trdne večine. Vpraša cje je, če ima sploh kako večino ? ! Novi davki, ki jih predlaga vlada, tndi sedanjim strankam večine niso tako simpatični, da bi se za nje tako zelo navduševali in za iste glasovali do zadnjega moža. Za stranke opozicije so pogoji zelo ugodni. |Pa tudi v slučaju, da bi se nada, da ostane vlada pri raznih zahtevah v manjšini, ne uresničila, je vendar opozicija bolje sredstvo, nego obstrukcija, ki daja vladi v roke moč in jej žrtvnje še parlament".
Tako „Cas*.
Še o nastopu generala Asina-rija.
Valov je, ki je je razburkal ta italijanski general »e svojim govorom v Bresciji, se nikakor noče pomiriti. Oficijelna Italija se je sicer požurila z nenavadno naglico, da bi uve-rila svet, da ne soglaša z — odkritostjo reče* nega generala !
Da — odkritostjo ! 1 Ves svet veruje sicer cficijelci Italiji, da jej je za sedaj še veliko ležeče na tem. da svet veruje v njeno zavez niško lojalnost tudi nasproti Avstriji, nikdo pa ne veruje, da ne bi oficijelna Italija v svojem notranjem mislila in čutila tako, kakor je odkrito povedal general Asinari.
Naj le glasila avstrijske diplomacije še tako glasno pojo slavo italijanski vladi, ki da je tako hitro, tako odločno desavnirala blebetavega (kakor pravijo) generala ; naj le Aeh-renthalova glasila hI mi j o zadovoljstvo in zadoščenje na postopanju merodavnih faktorjev ca vcditvu italijanske politike: resnica pa je vendar-!e, kar nam je sporočil včeraj naš dunajski dopisnik: da je namreč odkiiti nastop generala Aeicarija, hrez hinavskega figovega peresa neresnične lojalnosti nasproti naši državi, naravnost konsterniral na Dunaju. Pa saj ne morejo biti tako najivni, da bi jim ne bilo jasno, da vsa tista strogost italijanske diplomacije proti generaln Asicariju v resnici ni nikaka obsodba za generalv, marveč le novo hinavstvo nasproti Avstriji. V Italiji vedo, da hruika ie ni dozorela in da bi meglo postati zelo nevarno, ako bi jo hoteli že sedaj kiat ti z drevesa. Zato formalno obsojajo govor generala, materijalno pa — soglašajo žnjim.
Za to mnenje, ki si je mora prisvajati sleherni misleči človek, govore razni sedanji pojavi v Italiji, ki so zares zelo simptoma; tični.
List „Die Zeit" trdi, da je napravil general Asinari gospodu Tittoniju — veliko uslugo. V Rimu da so želeli kake posebne prilike, da bi posebno podčrtali svojo lojalnost nasproti A v t r i ji. In geaeral Asinari je bil tako uljuđen, da je priredil italijanski diplomaciji tako priliki. In če ne bi bil storil tega on — pravi informator dunajskega lista — bi bil storil kak drugi irredentist.
Ero vam priznanje, da je vse kaznovanje Asinarija le navihano zasnovana komedija! Očitno je tu povedano, da je oficijelna I*alij a v na j bolj S i h odnošajih z i r r e d e n t o ! Zares izborno zasnovana igra, ki je dosegla hkratu dva namena: oficijelna Italija je dobila prilike, da se sveti v luči lojalnosti, a na resnično razpoloženje v Italiji je padlo nekolko luči.
Kako rafinirano je zamišljena vsa ta igra izhaja tudi iz sledečega. Mej tem, ko si je Tittoni poskrbel, da njegova lojalnost blesti v najlepši luči, je pa drag njegov vrstnik, bivši minister De Martinis intceniral kampanjo v „Berliner Tageblattu", da bi to lojalnost
Italije izkoristil za presijo na avstrijsko politiko. Privel je na bojišfie težke kanone naj hujih rekriminacij proti avstrijski politiki. Očita Avstriji pomanjkanje lojalnosti kakor .vlast ob Srednjezemskem morju". Morala da bi v „raznih vprašanjih" kazati več duha spravljivosti in pravičnosti, kakorinja je v življenski pogoj za obstanek trozveze !
Interesantni sta frazi o .raznih vprašanjih" in „vlasti ob Srednjem morju". Mi tek fraz oe moremo razumeti drugače, nego da zahteva Italija — ako se hoče, da ostane morda še par let „lojalna saveznica Avstrije"
—	naj Avstrija ima obzira do nje ne le v vnanji, ampak tudi v notranji svoji politiki. Avstrija naj bi svojo dosedanjo samoubijalsko politiko v svojih obmorskih pokrajinah še nadalje uravnavala po diktatihizRima in sicer ne-le iz Evirinala in ministerskih palač, ampaktudi po diktatih raznih B a r zilaj e v na Montecitorio!!
Torej tudi po tem Asinarijevim inter* mezzu v politiki italijanske zavrataosti, velja naš stari ceterum censeo : zavezništvo Avstrije z Italijo je atentat na zgodovino, na obojestranske tradicije in čutstvovanje, na življen ski interes monarhije izlasti na Balkanu, na interes in pravice neitalijanskega prebivalstva tu na jugu — z eno besedo: atentat na zdravi človeški razumll Drastična sicer ali pravična sodba o vsej dosedanji dunajski politiki! !
Preganjanje Čehov.
V Lincu so imeli tam bivajoči češki socij. demokratje svoje prostore. Te prostore je policija dne 9. t. m. — zapečatila ! Predvčerajšnjim je policija zopet natančno preiskala društvene prostore, zaplenila društveno imetje in vse apise.
Potem so bili prostori zopet zapečateni, Proti vsem društvenim odbornikom je bila uvedena preiskava radi tajnega združevanja.
Sam smo prišli pod slavnoznano Biener-thovo — objektivnostjo!
Človek se mera vprašati nehote: da-li nismo morda prišli v — Španijo ? !
Slovanske novice.
Zahteve čeikega ženstva. Mi-nole nedelje so imela češka ženska društva v praški mestni zborovalnici sestanek, na katerem so sklenila to-le rezolucijo: 1. Za kraljevino Češko naj se ustvari zakon v zaščito narodnosti in češkega jezika, kakor so to naredili Nemci v alpskih deželah ; 2. Leta 1910 se mora ljudsko štetje vršiti po materinem jeziku ; 3. Vsaki avstrijski minister mora znati enega slovanskih jezikov.
Ustava brez „Ustavnosti". — Ban Rauch je začel svoje turško banovanje v imenu „ustavnosti". Rekel je: Hrvatski se mora priboriti normalno življenje, „ustava"! Kako je ban Bauch u me val svoje delo za ustavo, vemo vsi: pogazil je tudi zadnji zakon v deželi in le njegova volja in njegova želja po maščevanju mu je bila pravo in zakon. Ali da bi bila ironija popolnejša, je Bauch začel izdajati v Zagreba dnevnik, ki mu ie dal naslov — „Ustavnost". Kako je ta „Ustavnost" opravičevala Rau-chovo ustavo, ni treba govoriti. Zanimivo je z sati samo to, da je „Ustavno* t" živela brez naročnikov in brez oglasov, zato pa je požirala mesečno dvajset tisoč kron deželnega denarja I — Ali ker niti ta draga igrača ni nič pomagala, se je Rauch odločil zapustiti to svojo „Ufi" — kakor so jo imenovali v Hrvatski. Pogreb „Ustavnosti" bo prihodnjega meseca. Žalosten jej spomin !
„Bolgarska „zelena knjiga". Bolgarska vlada je priredila „zeleno knjigo", ki bo obsegala akte o proglašenju bolgarske nezavisnosti in zavzetju vzhodnjih železnic.
f Prof. W. R. M o r fi 11, znani pref. ruskega in drugih slovanskih jezikov na (x* fordski univerzi, je umrl minole aobote v Oxfordo.
Nova ruska flota na Amurju. Iz Petrograda javljajo, da je ruski minister za vojno mornarico odredil, da se na reki Amur v Aziji zgradi nova flota, ki se bo sestavljala v prvi vrsti iz podmorskih čolnov in topnjač. Car je že sankcijoniral ta sklep ministra.	_
Dnevne vesti.
„Slovenčeva" — objektivnost! Jeden najietaresantnejih in simptomatičnejih pojavov zadnje državnozborske volitve v Trstu je bil ta, da je takozvana krščansko-socijalna stranka
—	izginila. Dr. Depangher, ki je nastopil kakor „krščanski socijalist", je dobil od 5540 oddanih veljavnih glasov celih — 80, to je 70-ti del, ali l4/io0/«11 A „Slovenec" prav za prav niti teh glasov ne smatra strogo protiliberalcimi, ampak imenuje dra. Depangher j a „samostojnega italijanskega kandidata". Ostalih 5460 glasov so dobili kandidatje nacijonalno-liberalne stranke, obeh sccijalno-demokratičeih strank in slovenske narodne stranke. Ni dvoma, da je italij. nacijonalna stranka liberalna, a da so še bolj liberalni socijalni demokratje. Kar se tiče Slovencev, jih pa je „Slovenec" sam proglasil za liberalca in njegovi pristali so glasilo političnega društva „Edinost", ki je postavilo dotičnega kandidata, kakor brezbožno celo dejali na iBdeks. Po »Slovencu" bi bilo torej oddanih na zadnjih državnozborskih volitvah 5460 liberalnih ali vsaj protiklerikalnih glasov. Slednjič treba tu naglasiti, da je bil ta mandat
doslej v rokah socijalne demokracije, da so ga torej italijanska liberalci na novo priborili. Pričakovati bi bilo terej, da bo „Slovenec" tarnal in jokal nad propadom krščanske misli v Trstu. Toda ne! „Slovenec" poroča v svoji številki od 16. novembra 1909 pod naslovom „Kilava zmaga" natančno o izidu teh volitev in zakliučuje z opazko: „Liberalcem se pač povsodi tla majajo I!"
V nameček naj še povemo, da je „Slovenec" v svojem ponedeljskem izdanju govoril o — ožji volitvi!
Je-li to res? V „Slovenskem Narodu" čitamo, da je kranjski deželni odbor dve učiteljski mesti na deželni kmetijski šoli na Gkmu razpisal samo v nemškem jezi k n. »Slovenca", ki v zadnjem času nastopa kakor izredno strog sodnik proti vsakemu pomanjkanju narodne odločnosti prosimo odgovora: je-li tores?!
„I luttl di Lombardia", aH: kako Italijani fabriciraje svoje mučenike! ! — Razni italijanski listi prinašajo sliko onega človeka, ki ga je neki vojak v Zadru usmrtil v pretepu, izzvanem pa po objestnem in nesramnem žaljenju hrvatske narodnosti od strani
—	usmrčenca. Pod sliko je ime usmr* čenča s pripombo, da je bil italijanski student. V tozadevnem tekstu pa proslavljajo uimr-čenca kakor velikega patrijota, ki je žrtev hrvatske brutalitete.
Neljubo nam je dotikati se mrtvih. Ali ker se že ta tragični slučaj nesramno izkorišča v zasramovanje hrvatske narodnosti, moramo konstatirati resnico, da pokojni ni bil dijak, ampak mesar, da je bil v Zadru sploh znan kakor velik izzivač in razbijač in da je — kakor že gori rečeno — sam izzval tudi pretep, v katerem je našel smrt.
Sedaj bi mi vprašali dotične italijanske liste, ali bi imeli dovolj prostora, če bi morali prinašati slike vseh tistih italijanskih junakov, ki prihajajo v naše kraje iskat kruh, a ki imajo v zahvalo za to ob vsaki in tudi najmanjši priliki nož ali bodalo v rokah ?!
Še nekaj. ,L' Illustrazione i tabana" pravi: „Uno studente, che portava il bel nome italiano". Meada naglaša „lepo italijansko ime" le zato, ker so v Italiji navajeni čitati in pisati imena italijan-skih dijakov iz Dalmacije: Boxich, Messtro vicb, Agliacevicb, Dudan e cosi via! 1
Koliko Slovencev je glasovalo za „ca-morro"? 3- dol 400! — Tako je namreč trdil minolo nedeljo neki socijalni demokrat. Vsi ti da so se prodsli camorri! Tudi v listih je navstal boj. „Lavoratore" očito liberalcem, da so jim Slovenci pomogli do zmage ;
Piccolo" pa se brani slovenskih glasov pov-darjajoč, da so Slovenci glasovali vsi za src-jega kandidata.
Po našem mnenju imata oba imenovana lista prav in tndi oni, ki je minolo nedeljo obdolžil „Slovence", da so se prodali camorri — tudi ta je imel prav. Liberalci imajo vedno na svoji strani vse one, ki volijo za stranko, ki jim — bolje plača 11
—	In tako je bilo tudi na nedeljski vo-litri.
Med take — značaje pa gotovo spada tndi nekaj „Slovencev", Ti „Slovenci" imajo narodnost v litru, kakor je tndi mnogo Lahov, ki oddajajo svoje glasove le za plačilo.
Takih „Slovencev" je bilo res morda 3—400, ki so glasovali za liberalce; morda jih je bilo tudi več! Ko govori „Picclo" o Slovencih, ki so vsi glasovali za svojega kandidata, more misliti le na narodno probu j ene Slovence — ker one druge ima itak že v stalnem svojem računu. In ti za redni res niso glasovali za nam sovražnega kandidata. Da pa smo mi le obdržali svojo prejšnjo pozicijo in da nismo dosegli večjega Števila glasov, to so prorzročile razne okolnosti. Našinci se niso spustili ? skrajni boj, ker so vedeli, da so razmere v III. okraju najneugodneje za nas, da torej za sedaj ne moremo pričakovati vspehov tudi od naj intenzivne jega bojn. Dalje je magistrat poskrbel, da je bilo mnogo naših izpuščenih iz volilnega imenika; a naši ljudje, izlasti pa oni, ki so bili na prejšnjih volitvah v listah, so se preveč zanašali in se niso pobrigali, da bi reklamirali svoje volilno pravo.
Ko pa se spremene razmere, ko ne bo več nezavednih Slrvencev in ko bodo vsi naši vršili svojo narodno in državljansko dolžnost, bo število naših volilcev presenečalo nasprotnike tudi v tem okraju. Kar ni bilo sedaj, zna biti kedaj pozneje. In tedaj bo mir med laškimi bratci — ne bo jim treba, da se bodo prepirali o številu Slovencev, ki so glasovali za tujce 1
Da ne bomo delali krivice nobeni nasprotnih strank, moramo povedati, da je bilo med glasovi, oddanimi za soeijalno demokratičnega kandidata, vsaj toliko slovenskih glasov, — kolikor jih je dobila liberalna stranka.
Za sedaj pa moramo računati z dejstvom, da je v IIL meit nem okraju, posebno, kar se tiče Kjadina in hriba, množica naših ljudij, ki niso bUi nikdar zanesljivi. Volili so za Cikorijo in volili bi tudi za peklenščeka, da jim le plača za pijačo. Seveda imamo tudi med tem ljudstvom častnih izjem, ki pa ne morejo dospeti do moči, ker v tem delu občine nimamo slovenske iole. Kaj vzgaja laika iola iz slovenskih sinov, to je predobro znano. Tudi je mnogo takih v tem okraju, ki ao gmotno odvisni od magistrata
in ki menijo, da so, ker jim občina daja zaslužka, prodali tudi svojo dušo — vladajoči stranki!
Pisec teh vrstic pozna predobro te ljudi in ve, da niso toliko pokvarjeni, kolikor nevedni in narodno nezavedni — mrtve duše ! Ko pa se to naše ljudstvo vzdrami in ko bo sleherni našinec vršil svojo narodno dolžnost, potem ne bomo več doživljali, da se naše glasove najprej kupuje in potem — zatajuje ! 1
Shod poštnih prometnih uradnikov. Minulo nedeljo se je vršil t veliki dvorani trgovinske in obrtne zbornice shod poštnih prometnih uradnikov ob izredno veliki udeležbi. Predsedoval je poštni oficijal g. R. Nalis, ki je ob 4. uri popoludne otvoril zborovanje ter pozdravil vladnega zastopnika, policijskega komisarja g. Korschnerja, zastopnika poštnega ravnateljstva, poštnega svetnika g. dr, F. Temmel-a, g. asistenta Jaroalawskega, kakor zastopnika glavnega vodstva društva poštnih uradnikov na Dunaju, navzoče torariše železniških pošt z Dunaja in Beljaka, zaitjpnike društva poštnih oficijantov, zastopnike društva pogodbeno nastavljenih uradnikov državnih uradov i. t. d. — Tajnik tižaško podružnice, poštni kontrolor gosp. Pogatschnigg je prečital brzojavne pozdrave glavnega vodstva in osemnajstih podružnic. O prvi točki dnevnega reda (razmere napredovanja v službi) je pcročsl višji oficijal g. Fr. Ku-lister, o drugi točki (dopusti in nedeljski počitek), kontrolor g. P. Pogatschnigg in o tretji točki (službena pragmatika), o^cijal g. A. Cumar.
Konečno je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija:
„Na zboru dne 14. novembra 1909 zbrani poštni prometni uradniki zahtevajo zboljšanje tačasnega napredovanja v službi na ta način, da bodo praktikantje po 2 službenih letih vsprejeti v XI činovni razred, asistenti po 6, letih v X., oHcijali po 7. letih v IX. in urad* niki IX. čin. razr po 8. službenih letih v tem razrddu v VIII, činovni razred. Vsakemu poštnemu prometnemu uradniku naj se za časa prvih 10, službenih let dovoli letni dopust 3 tednov in za vsako nadaljnje službeno leto 1 dan več.
Za vsako izredno uro v službi naj se dovoli po 1 krono za dnevne, in po 3 krone za nočne ure.
Zahteva se službeno pragmetiko, ki bi odgovarjala duhu novih časov, in slednjič, ozirom na vedno večjo draginjo, dravinjsko doklado, ki naj bi znašala 20°/o plače".
Shod poštnih uslužbencev. — Tukajšnji poštni uslužbenci so imeli sinoči v restavraciji „Laudon" chcd radi ureditve njihovih plač, ki jih je državni zbor že 25. septembra 1903 potrdil. Ali vlada je to ureditev tako prekrojila, da so nslnžbenci sedaj precej na slabšem, nego so bili prej. Vsled skrajne nezadovoljnosti med uslužbenci, je vlada uvidela, da je storila krivo in je obljubila, da v kratkem primerno zboljša plače. Ali zaman čakajo uilužbenci že nad eno loto na ta pc-boljšek, izlasti sedaj ko vlada splošna draginja živil.
Shod je bil mnogoštevilno obiskan. — Navzoč je bil tudi drž. posl. Pittoni, (drž. poslanec dr. Ryb&£ se ni mogel udeležiti shoda, ker se nahaja na Dunaju.) C. kr. poštno ravnateljstvo sta zastopala poštni komisar g. Msrinoni in g. adjunkt Niderkorn. Predsedoval je shodu predsednik tukajšnje --kupine g. Lahović, ki je v živih barvah očrtdl žalostni položaj tukajšnjih poštnih uslužbencev. Apeli* ral je na navzočega drž. posl. P.ttonija, naj bi 7a«tavil pri vladi ves svoj vpliv, da se konečno urede plače poštnih uslužbencev. Poštni ped-uradnik g, l^an Deraovšek je proiil drž. posl. Pittoni j a, naj bi se zavzel, da se uvede službena pragmatika in osebna komisija, ki bi iz lastnih izkušenj postopala pri razsodiščih nepristransko,
Iz govora g. Dernovšeka je bilo sklepati, da so poštni vslužbenci r večkratnih slučajih pravi sužnji. Drž. poti. Pittoni je obljubil, da stori tozadevno primerne korake, ker je res žalostno, da so uslužbenci mnogokrat izročeni kakemu predstojniku na milost In nemilost. A konečno je bila enoglasno vsprejeta tozadevna resolucija, v kateri se tudi prosi, naj se doba službovanja tndi za uslužbence zniža na 35 let.
Prihod mornariškega poveljnika. Admiral grof Montecuccoli, ie včeraj zjutraj ob 9*25 prišel z Dunaja v Trst. Podal se je v ladjedelnico pri sv. Marku, kjer si je ogledal nove vojne ladije, ki jih tamkaj gradijo. Obiskal je potem namestnika in župana. Ob lt uri popoludne se je vkrcal na jahto „Lacromau in odšel v Pulo.
Iz sodne službe. — Sodoa praktikanta Fran Vuga v Kanalu in dr. A t i 1 i j Tosoni v Trstu sta imenovana za avskul* tanta.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi svoje članice in člane na jesensko zborovanje, oziroma izredni občni zbor, ki se bo vriil na Prošeku v petek 19. t. m. ob 10 in pol uri predpoludne s sledečim dnevnim redom :
1. Predsednikov nagovor. 2. Dr. Mer-harjevo predavanje: Vodnik in Francozi ob stoletnici obnovljenja Ilirije. 3. Volitev novega odbora (v smislu, ravnokar potrjenih prenarejenih pravil). 4. Slučajnosti.
Opozarjamo posebno na zanimivo predavanje g. dr. Merharja in pa na izprememba
V Trstu, dne 18. novembra 1S09
»EDINOST« gt. 322
Stran III.
odbora, K >e mora »zuSiti na podlagi novih	Tržaška gledališča,
pravil. Skupni obed bo t reatavraciji goip.; TEATRO VERDL Ob preceiSoji vde-Lukie, kjer «e mora priglasiti vsak vsaj do|le2bi „ ^ Tfierai	predstava Rovettove
četrtka. Tov. iz Trsta opozarjamo, da imajo;^„g wpapph Eccelenza" V isti nlogi smo
lepo zvezo z vlakom, ki odhaja od tukaj ob -	- - - ----
9.50 uri dop.
Javna ljudska predavanja. — Prihodnje liuisko predavanje bo prihodnji torek dne 23. t. m. ob 7. uri in pol zvečer v Sokolovi dvorani. Predaval bo gosp. Ferdo Plemič o predmetu: „Kulturni razvoj človeštva". Predavanje bo ilustrirano z številnimi skioptič-nimi slikami, navlašč Sv to naročenimi z Dunaj s. Prepričani smo, da bo naše občinstvo, zlasti delavstvo v velikem številu prihitelo tudi na to predavanje in stem pokazalo, da zna ceniti pomen in važncst te naše izključno kulturne institucije, ki se bo vzdržala le, ako bo imela dovolj materijelne in moralne podpore od strani tržaškega slovenskega občinstva.
Odsek za ljudska predavanja v Trstu in okolici.
Trgovski tečaj za deklice. Odbor »Trgovsko izobraževalnega društva" je sklenil, da otvori tak tečaj, eko se le oglasi zadostno števiio slučatiljic. Ker bo tudi ta korak pomemben v razvoju narodne trgovine in pa ker se je že večkrat povpraševalo po tem, apelu-jemo tem potem na vse uka- in napredkaželjne goipice, da se nemudoma priglasijo; apelu-jemo na slovenske stariše, da porabijo to p-iiiko v izobrazbo našega ženskega naraščaja. Poučevalo se bo o knjigovodstvu, korespondenci in sploh o kontorakih delih. Priglasila vsprejema in daja informacije gosp. Detela, blagajničar v „Trgovsko-obrtni zadrugi".
Pomlad v jeseni. G. Ferluga iz Rojana nam je izročil metulja „belina", ki ga je vjel na vrtu v Rojanu. Tudi to je nov znak izredao mile jeseni.
Tržaška mala kronika.
Ranjenca našli na ulici. Sinoči malo pred 11. uro so Lašii v ulici G. Gozzi — nekega neznanega 30 do 35-letaega človeka, ležečega v nezavesti na t'eh, ki je imel dve veliki rani na glavi, Spravili so ga v bolnišnico, kjer pa ni prišel k zavesti, Njegovo stanje je opasno.
Samomor. 75-!etna Ivana Mlak, stanujoi* v ul. Moiii a vento št. 12. je včeraj popoln" dne izpila precejšno količino karbolne kisline. Ziratnik z rešilne postaje jo je dal preneiti v bolnišnico, uro potem je pa starica že izdihnila. Starica si je baje končala življenje radi velike bede, v kateri se je nahajala.
Vkraden žakelj kave. Včeraj popoludne,
ko eo razkladali z voza ptsrtijo kava za tvrdko Moralli & Co., je bil vkraden žakeli kave v vrednosti 100 K, Osumili so radi tatvine 20 letnega težaka Ludvik M. iz Trsta, stanujo-čega na Greti, ki so ga tudi zsprli, I
Med natakarjem in čevljarjem. V gostilni »Alla citta di Sebenico41 je predsinočnjem nastal prepir med 44-Ietnira natakarjem kavarne „Edison", Antonom Delpiero, in čevljarjem Iranom Dagulin. Delpiero je vrgel Dagu-Ii-u kozarec v glavo in ga lahko ranil. Pozneje je bil aretiran.
Smrt ladijskega zdravnika. Dne 4. t. m. je Llcydov parnsk „Semiramu" odplui iz nsŠ6 luke v Aleksandrijo. Dva dni pozneje je 32 letni ladijski zdravnic, dr. Pavel Urbach iz Prage nenadno umrl v svoji kabini. Parnik je nadaljeval svojo pot in izkrcal truplo v Alekeandriji, kjer so ja zaprli v kovinasto krsto in potem zopet ob povratku v Trst vkrceli na „Semiramis". Sinoči so krsto na žel. o rodbine odposlali po železnici v Prago.
Loterijske	številke,	izžrebane dne 17.
ncembra:
Brno	82	87 88
Incmoit	13	Si 56
68 47
Od in op.
6
70
Koledar In vreme. — Danes
Tctri: Elizsbeta kraljica.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 13.5° Cels. — Vreme včeraj: dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Hladni ve-troTi. Temperatura mila.
Naše gledališče.
Pred 25. leti, kedar je bil naš narodni rszvoj v Trstu komaj i en izza prve dobe narodnega probujenja, v onih dneh najčišče-jega idealizma ia trudapolnega, požrtvovalnega eranja trde ledine, je goipa Karla Po-nikrarjeva že kakor mlado, idealno navdahnjeno dekle zapričela »voje vsestransko delovaje na narodno-kulturnem polju, posnemanja vrtden vzor narodne dame.
Pred petindvajsetimi leti je tudi g-a Po-nikcarjeva začela delovati na onih skromnih deskah prvih poskusov slovenskih predstav v Tr»tu in jim z idealno ljubeznijo in požrtvovalnostjo ostala zresta do današnjega razveseljivega razvoja.
Zato bo nedeljska predstava, častni večer iub lantinje, ob enem tudi ilavnost gledališča samega.
Vprizori se češki igrokaz F. Svberta rŽetev", v katerem nastopi tudi g-a Ponikvai-j •' a. Slovanska igra je bila za ta slavnostni večer najbolj primerna in gledali bomo tudi r a našem odru dramatično delo slavnega 0=ha, ki ga že poznamo izza „Drame štirih revnih ste a".
O igri sami spregovorimo prihodnjič kaj več. —
•lavnega Garaveglia že videli v Trstu in tudi včeraj se je občinstvo dimilo njegovi pretre-sujoči, realistični igri. Škoda, da je bil globokf vtis drame pokvarjen po „farsi", ki je potem sledila. Gotova neumestna in preživela navada!
Danes Sudermannov igrokaz „Pogin Sodome". _
Društvene vesti.
Telovadno društvo Sokol v Trstu. Danes
ob 9 uri zvečer v restavraciji Balkan seja veseličnega odseka.
Ker je dnevni red zelo važen, se opazarja vse člane odseka, da se te ceje zagotovo udeleže. — Na zdar!
Trgovsko izobraževalno društvo uljudno javlja, da se p 1 e s n e v a j e ne bodo vršile (kakor je bilo pomotoma objavljeno) ob torkih in četrtkih. In to radi večerne trgovske šole in nameravanih predavanj. DoločUo pa se je, da se otvori poseben pouk samo za začetnike pleza, ki se bo vršil ob nedeljah od 4 in pol do 6 popol. Vabljeni ao torej prijazno vsi oni, ki ai žela priučiti plesu, da se zglasijo ob omenjenih ure h pri veseličnemu odseku.
Tombolski odsek Ciril-Metodovega plesa ima danes ob 8 in pol uri sejo. Ker se do sedaj o gotovih atvareh ni moglo natančno razpravljati, proaim vae gg. ki ao v odaeku, naj se te seje gotovo udeleže.
Načelnik.
Trgovsko izobraževalno društvo priredi 8. decembra t. 1. (praznik S poč. Marije Dev.) običajni „Miklavžev večer" 1 — Skupna seja „Odbora" in „Ves. oiseka" se vrši danes zvečer oč 9 uri v društvenih prostorih.
V nedel o dne 21. novembra priredi pevsko dru&tvo „Ilirija" iz Trsta v dvorani „Na rodnega doma" v Ricmanjih koncert z boga tim in mnogovrstnim vsporedsm a zraven tega tudi šaljivo tombolo in plesom. Cenj. ob činstvo s* torej vabi na nedeljski izlet v prijazae Ricmanje, da z obilno udeležbo po kažemo vrlim Ricman*cem svoje aimpatije za dolgoletno borbo, ki ao jo vodili za pravo našega jezike.
Odhod iz Trsta ob 2 uri 15 m. z zabavnim vlakom; ob 3 uri vaprejem vaeh gostov na kolodvoru v Boištu.
4ar« delav. organizacija
Turki zopet v Trstu ? An ne, Turki ne prideje tako hitro v Trat, ampak vae to ži vshno vrvenje je valed zanimanja za veselico, katero priredi Veselič. odsek N. D. O. dne 21. t. m. ob 3 in pol uri pop. v dvorani „Konsum. društva" v Rojanu ta dan uatan. obč. zbora rojanske krajev, akupice N. D. O Vtl.ka priprave, ki ae vrše že nekaj dni aem ne bodo za vsprejem Turkov, ampak za naše zave dao delavstvo in njihov bolniški fond B:ga; program se svoječnsno objavi.
Vesti iz Goriške.
Iz Krepeli-Dutovelj. Tukajšnje „Gospo darsko društvo" bo imelo svoj občni zbor dne 8. decembra ob 4 in pol uri popoludne v poslopju „Vinarskega društva" v Krepljab v svrho izvolitve društvenega tajnika. Dne 9 t. m. je društveni odbor v smislu § 23. dru štvenih pravil imenoval več zastopnikov, ki bodo zastopali ude v svojem okrožju in vsprejemali naročila, ia sicer za občine: Tc-maj, Veliki repen, Pliskovico, Skopo, Roprito in Avber. Ko se delokrog društva razširi tudi na druge občine, bodo tudi za te imenovani za.tcpniki. Ti imajo v odborovih sejah po svetovalen glas. Občino Dutovlje pa bo zastopal sam društveni predsednik, g. Fran Tavčar.
Ko je bilo društvo ustanovljeno in to razglaieno po čaiopisih, je došlo iz raznih
Odlikovana pekarna in
z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londona 1909
Rcquedotto 15, - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na 9an svež krnh.
Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in
fine desertne bombone. 8prejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem	Vinko Skerk-
...................
« B
a
Velike nove prodajalnice
pohištva in tapetarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TRST, ul. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlce)
Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne.
Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sobe. Sprejemne in kadilne dvorane v naj uo vej sem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo
Bogata izbera vsakovrstnih stolić* — Popolne opreme in posamezni deli.
i
liiiiililililililiiHHBiVr
Izurjen pomočnik
špecerijske aH mešane stroke čez » 24 let star, kateri ima tudi spo-•obnost za potovaica — se 19 sprejme z ugodno plačo z novim §3 letom. Pismene ponudbe pod naslovom : „ZANESLJIVOST" poslati na Inser. odd. EDINOSTI.
Umetni zobje .v
rtomMmaj« itktT.
Izdiranje zobov brei ■ ■ vsake bolečine
Dr. IČermik is (.Zaseke
Cene stalne in zmerne.
Prodno odpotujete. obiščite proda], JJip Jfflninittfi I TRST. ulica San Sebastlano Ste«. 7 J1« /MPlillSllI |
Specijaliteta: usnjati predmeti
kakor naprimer: KOVČEOI, TORBICE itd. poznane tovarne Franz Zeller na Dunaju
Predmeti pripravni za darila.
NEPREMOĆLJIVI ANGLEŠKI PLAŠČI.
trrtte Bonghtof P. Franfcnstein & Sons. Pozors£ S^ilaonVil' 7™°*
Lastnik: D ARNSTEIN.
Jabolka
razpoSilja v vsaki množini IOO kilo po Kron 16*— do 22*— iz kolodvora Litija in po povzetju
IVAN RAZBORŠEK, Šmartno pri Litiji
ANTON SKERL
mehanik, saprlseienl Izve d ena o
TRST, Carlo Goldonijev trg štey. II
Zastopnik tovarne toles in mototoles „M"
Napeljava ln ulogm električnih »vonćkov, lufli in prodaj« siofonov, aonofonov, ln fonografov. Zaloga priprav aa točiti piv t Laatna delavnica aa popravljanje Siv. rtrojev, koles, motoko la v.«
Velika zaloga pripadkov po tovar, csnah,
TELEFON štev. 1734..
Cement - Portland
■ „SAliONA'1
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA.
letni prolzoodi: 10.000 oason.
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
Leopold Feiner, M
:: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30
a
Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke.
Plačilo na obroke,
M. B. Katz
TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr.
Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n.
Mti Cmm Mm« 13, UL MtfsL
Eroest Pegap, Trst
Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio)
Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom.
Vse vrste salami. Naj ti n. sir. Mast. Konserve. Praške in graške gnjatl.
Razne klobase. — Moderno opremljen buffet.
Vedno sveže DBEHERJEVO PI?0. — KRAŠKI TEBAN. — Garantirana PKISTNA VINA iz vipavske vinarske aadroge. — ŠAMPANJEC. — DESERTNA VINA. — LIKERJI ODLIKOVANIH TVRDK.
Gostilničarjem se daje primeren popust.

Stran IV.
»EDINOSTc št. 322
V Trstu 18. novembra 1909
kr.^ev Krasa mnogo čectitek. N&5 okrajni to ona to!i bvalisana dobrohotnost napram gL.-as in oamestniStved sretnik Rebek nam SloveDcem?! PosIancc Grafintuer opozarja je čestital celo iz tujire ter dok-z*i s tem nun'str*, da tako pcstcpacje oblastnij s Slo-s70jo naklonjenost do kmetijstva. Shčno pi- »rnci gotovo ne pripomore k odstranitvi smo je poslal bivfti potovalni učitelj za kme- d feret»c, ki vladajo na Dniteja med vlado in tijstvo v Sežani, g. Rado Lah — sedanji na- parlamentom, mestnik kulturnega nadzornika na namest-j ništvu v Trstu. Hvala mu ob enem na mnogih
lepih naukih, ki jih je ostavil pri nas za Kralju* viljelmina na evropskih dvorih.
Ča>a svojega službovala v Sežani.	t _ t h j iaJ,iai0 da ie fcrahir. Viliftl-
Prihodnji teden dospeta druitvU zopet | J^SSU 3'v^ l^Mv.
dia TtgoDB Tomaiove žlindre. Zadnji ča» ]«! Pcta.aoie bo trajalo «el tednov in ae bo dobilo drnStro neksj naročil tndi fe Mžan.ke j „6jlo ^ ^ Ve6 fs,a fe bo madiIa
občine. Društvo se nadeja, da dovede pn« l„i:- __ An„.	tt—i;;__„ ,
hcdnje leto n. Kra. „UkV. mnoSno nn^ih gfc
Gostilna „Al Ginnasio" "'^ST,
ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. K o b i č.	1237
Razne vesti.
gnojil naenkrat, bolj množi.
ker zanimanje se vedno
S Krasa. Kakor je „Edinost" že poročala, je imelo učitelj »t f o sežanskega okraja svojo uradno konferenco v prijazni vasi Skopo. Iz tozadevnega poročila je razvidno, kako lepo je vspela ta konferenca.
Naj spregovorimo besedico tudi o tem, kar nam je ugajalo izven konference.
Obed nam je bil prirejen v gostilni s. Živca, ki je razobesil trobojnico v znak, da je ta dan zbrano v Skopem učitelj»t»o tepta-j
Mali oglasi.
finctllna v središču Trsta, z vrtom in dvorano UUdUNia za ples ali za društvene zabave, He proda takoj. Naslov pove Edinost"._2045
PrnHoSn CO Okra, stopnice, prašniki, cement-■ I UUdJU dO na opeka, balkon v dobrem stanu, hišice za vrataije itd. Ulica Tesa 31. 2043
Pozor! HI. LEVI Pozor!
Trst - Via delle Beccherie 22, vrata št. 13 Kupuje rabljeno pohištvo, ponoŠene obleke in ilvalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
Inein Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulic« o JU9ip O l U11 d Beiredere 6tev. 8, izvrSni? "S
fukomku mizarska del*.
GioVanni di Giov. Kanobel
| Pošiljat ve, komisije in zastopstva. ^
Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju
in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi preva-|_ žanje pohištva v mestu na vse kraje. [
In ca poda v Pariz. Progrnm potovanja pa ni še natančno določen.
Zadnje brzojavne vesti.
SRBIJA.
BELI9R4D, 17. — SkupiCioa je v drugem č.tac u »sprejela zakonski načrt o državnem vžtaitninskem davku, ki predvideva prihodka 1 mil. Na današnji «eji je vlada p ed ožila prediego o precanovi vojske.
BELIGRA.D, 17. — Uradni list ie pri-nega slovenskega ljudstva. Hvala g. Živcu najcb^il minimalno carinsko t&rifo k s&lošai ca> tej pozornciti in dokaza simpatije do uči-'ii-uki tarifi t d 14. spriU 1904. Minimalna teljitva!	v	! tarifa s^ooi danes v iroč.
lito tako ae zahvaljujemo g. Živcu ra zarea izborni in ukusoi prireditvi obeda ob zelo skromnih cenah, a čemer je utrdil dober glai avoje gostilne.
V	zaključek pa najvažneje. V veliko zadoščenje n&m je bilo, da je prihitel iz Sežane na nafi skupni cbed g. voditelj okrajnega glavarstva v Sežani in predsednik okr. šolskega ■veta. camestnišiveni svetovalec g. Rebek.
V	časih, ko ie tako navaljuje na učiteljski stan in se mu skuša izpodkopati «sako zaupanje med ljudstvom, je za učiteljstvo zares tolaži ji? pojav, ako odlične in kompeteatee nradne osebe kažejo, kako visoko cenijo ufti-teljstvo in nalogo, ki jo to vr&i med narodom. Učiteljstvo izreka go>p. svetniku najtoplejo zahvalo.
Razpisana je služba poštnega ekapedijenta v Kostanjevici pol. okr. Sežana.
z Iz Medane. V kratkem bo praznoval naš nadučitelj g. Antoo Zorzut 33, službeno leto. To dejstvo ne bo sicer zanimalo širše javnosti, a v tem slučaju je to nekaj izrednega, ker je služboval g, Zorzut vseh 33 let nepretrgoma v n*Si občini. In to ni kaj viekdanjega! Da kak učitelj ostaja toliko let nepretrgoma na enem in iVem kraju, morajo biti v to dani potrebni predpogoji, ali z drugimi besedami: mora biti učijelj take naravi, ki ae prilega ljudstvu, ki pozna njega želje in potrebe. In to moremo reči v poini meri o g, A. Zorzutu.
V	nadi, da bo g. nadučitelj ie nadalje poučeval našo šolsko mladino z ono vnemo kakor dozdaj, mu kličemo: Živio 1
x V Korminu se razširi železniška postaja, za kar je bil pač skrajni čas, glede na to, da je Kormsn torišče za izvoz sadja in poljščin vseh zapadnih Brd, in je dosedanje postajno poslopje le deloma zadoščalo tej potrebi.
x Na slovenski d&želni kmetijski šoli v Gorici ae je vpisalo letos 40 gojencev.
x Društvo goriških gospa je slavilo te dni 40-letnico svojega obstanka. V tem dru* štvu je zastopana pred vsem aristokracija in ima namen podpirati ubožce. Ustanoviteljica društva je bila grcfica Selma Coronini in prva predsednica baronica Tacco.
To društvo je doz laj razdelilo med ubožce blaga v vrednosti 35.530*08 E.
Kakor druga leta, tako tudi letos, na* pravi društvo dne 19, decembra veliko loterijo v prid ubožcem.
x Redka nezgoda. V Versi sta trčila dva biciklista eden ob druzega s tako silo, da je eden njih ostal na mestu mrtev.
Vesti iz Istre,
Iz Ricmanj nam pišejo: Koncert, ki ga priredi prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m, ob 4. uri popoludne v našem „Narodnem domu" pevsko društvo „Uiriia* iz Trsta, sporazumno z raio podružnico N. D. O., obeta biti, sodeč po pripravah in zanimanju, nekaj izvan-rednega. Že minolo nedeljo nas je oddelek pevcev in pevk društva .Ilirija" obiskal in zabaval z milo slovensko pesmijo. S tem večim veseljem pa pričakujemo to bratsko društvo v nedeljo, ko pride korporativno, da priredi koncert Bratskemu društvu smo iz srca hvaležni, ker goji do nas Ricmanjcev tako b.at-sko ljubezen. Obširen razpored, ki smo ga danes prejeli, nam jamči obilo zabave in vžitka, Tem potom uljudno vabimo zato slav. slovensko občinstvo, ter tovariše centrale in podružnic N. D. O., da nas ob tej priliki blagovolijo posetiti v obilnem Številu. Ob 2*40 pop. sprejmemo bratsko društvo in druge goste z godbo na postaji v Borštu, odkoder odkorakamo skupno v naš „Nar. dom".
Vesti iz Koroške.
Pregan]an|e slovenščine na Koroškem.
V	zadnjem čaau je koroški deželni Šolski ■vet imenoval nekaj novih moči, in obenem izvršil več premeščen;. Pri tem se je postopalo tako, da so bili imenovane oziroma premeščene slovenske učne moti v nemške kraje, a nemške v slovenske. Poslanec Grafenaner je zato naslovil na na učnega ministra grota Sturgkha pismo, v katerem ga vprašuje, je-li <
7nnhila ca so lovska psića (Bela Peila) rdeč-£.yUUIId btJ JO kaste barve, z dolgo dlako. Kdor ve za njo ali jo pripelje, dobi dobro nagrado. Hotel Volpich.	2039
UnU meblirana sobica se odda v najem v ulici Gaspare Gozti 3, H. nadat., vrata 5, od 6. do 7. ure zvečer.	2039
Poreška klet na Opčinah 176
Prodaja novega vina. Teran: v lokalu po 48 stot,, v steklenicah po 40; Belo (aladko) po 56"—. — V sodčkih po 24 in 26. Tropinovec po K 1-20. (1928
Vzdramite se!
„Slava kliče Slovane na delo". — Krasno izdelane razglednice. Založil in razpošilja Rudolf Može, Trat, via Scalinata št. 1.	2017
Slovenci trsta in izven Trsta!
Otvoril sem prvo dalmatinsko
žganj arno in zalogo
v Trstu, ulica Ghega št. 10
s slev. napisom, ti vsacega Slovana razveseli. Točim najMneji dalmatinski tropinovec po Kron 1-20. (Za trgovce cene primerno zniiane). Točim tndi druge likerje. — Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk v nadi. da velia beseda
Svoji t svojim! Lastnik Gajo Bonefačić
■■■nnra
Vinarska in gospodar zadruga v Dornbergu pri Gorici p;rdan;
mnogo tisoč hektolitrov naj izborne j šega vina — med tem tudi sladkega š la „prosekar". - Na zahtevo se služi z uzorci.	1974
Bi j M 40-Is!3n vspeh ii|l! Nad 40-leteH vspeli. I Hi
PASTIGLIE PRENDINI
Sod ogolnnjene sladke Skorje. rne
m Hiteli in izdajat li P. PRENDINI i Trstu. £
::: Zdravniško priporočeno proti :::
grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru.
Podeljuje pevcem in goFormiom Cist glas. Zaloga v lekarni P. PRENDINI
In t 7S61 boljši! leKai&an t Trstu in Erropi.
Zahtevajte vedno „Paatlglie PrendJnl".
| Pariti ie la ponarejanja j |
LASTNA HIŠA ::: Teiafon št 262
LASTNA HIŠA ::: Telefon it 262
Največje narodno spedicijsko podjetje ■	na Kranjskem	-
JOSIP SKERLJ
Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. d/or)
se priporoča za vsa v spedic j?to stroko spada oča naroČila, Jftf katera lzvrži toSno in »olid.no
: po najnižjih cenah.
nrr:rEmJ^flđBHMfifex penim
Interesantna !! NOVOST!!
Nenavadno presenečenja.
Avtomatlčaa vžigaio
TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST
Telefon št. 2387.
REGENT
ii
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje s 1 roko.
Z enim pritiskom ogenj In luč.
Cena z opisom vred : 1 komad K 3-30 ; 3 komadi K 7.75 ; 6 komadov K 15-—; 12 komadov K 27-—. Poitolne proite poSiljatve, ako ae poSlje denar naprej ali pa po povretjn.
ALOIS SCHAUMANN ^^^
PO POVZETJU STANE 30 STOTIN K VEĆ.
r
NOVO POGREBNO PODJETJE
iC z bogato opremo za vsako- COPSO1* 9 (Pia ZZ8 Goldotli)! vrstni pogreb. "^Bg in prodajal-nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodaja na debelo in drobno.

ulica Giosue Carducci 32
ulica Giosue Carducci 32
Prodajalnica oblek
J. Farchi,
s zalogo elegantnih oblek zadnje novosti
in elegantnega kroja. - CENE ZMERNE.
Izvrtaj ej o se obleke po meri t lastni kroj&čnloi.
ulica Giosuč Carducci št. 32, Trst
Sprejme se takoj
manufakturist
vešč tadl pisarniških poslov. — Italijanščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe tvriki:
•• Franc Souvan sin ••
===== v Ljubljani. =====«
POZOR!
Vsled nakupa velike partije :
kuhinjsk. predmetov
vseh kvalitet iz emailirane kovine, se prodajo isti po K 1-20 kilogram. Naprej gospodinje. Porabite to priliko i
Ulica Silvio Pelllco 10.
Pozor !
ostale mošta in žensR blasca
nagromadene tekom sezone, prodam, dokler hod o t po jako znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike, ter zahtevajte potom dopisnice brezplačno poSiljate* uzorwv.
FranzSchmidt.JagerndorflQ3
---- Avetry»k»ŠlezlJ».--
Bogomil Fino
m?ži urar t SsZam
ima svojo
noco prodn-
Iolnlco v ur
» TEBTO nI. Vino. Belile! 13
nuoiotl cerkv« mL Antona norega
Vsakovrstne vcrfticc po pravih tov. cenah