El	El
Razstava
27. 2. - 2. 3. 1997 SE/*AJDE
športna dvorana Marof, tlovo mesto
Št. 8 (2480), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 27. februarja 1997 • Cena: 190 tolarjev
fiaii
lHM|
rittU
AVTO RAZSTAVA 1997
NOVO MESTO-Danes, v četrtek, 27. februarja, bo ob 11. uri otvoritev Avto razstave 1997 v športni dvorani Marof. V petek, 28. februarja, bo ob 18. uri nastopila Alenka Godec, v soboto, 1. marca, pa bo ob 17.30 nastop skupine Šukar. Razstava bo na ogled do nedelje, 2. marca.
RAZGOVOR z MACURJEVO IN STOPARJEM
BREŽICE - Posavski muzej »režice in Naš glas sta včeraj, 26. ebruarja, ob 19. uri pripravila v malem avditoriju muzeja razgo-v°r z glasbenico Stanko Macur ter Pesnikom in likovnikom Rudijem štoparjem.
DAN ODPRTIH VRAT DOLENJSKEGA MUZEJA
NOVO MESTO - Tako kot lani tudi letos 1. marca Dolenjski muzej pripravlja dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti bo več dejavnosti: v Petek, 28. februarja, bo ob 18. uri v mali dvorani otvoritev razstave neznanega in manj znanega gradiva iz depojev z naslovom “Orožje iz depojev Dolenjskega muzeja”; naslednji dan, v soboto, 1- marca, bodo od 10. do 13. ure na stežaj odprta muzejska vrata depoja etnološkega oddelka, arheološke restavratorske delavnice in vseh stalnih muzejskih zbirk ter slikarske razstave Jožeta Ciuhe. Vse muzejske publikacije bodo na voljo z 20-odst. popustom. Vstopnine ni.
Tovarna Krka bo gradila v Šentjerneju
Podpis pisma o nameri
ŠENTJERNEJ - Novomeška Krka se je dokončno odločila, da bo v Šentjerneju zgradila obrat za proizvodnjo betalaktamskin antibiotikov, kjer bo v začetku zaposlenih 70 ljudi. Prejšnji četrtek je Krkino vodstvo z generalnim direktorjem mag. Milošem, Kovačičem na čelu s šentjernejskim županom Francem Hudoklinom podpisalo pismo o nameri in pogodbo o nakupu zemljišča. V tovarni, ki bo stala okrog 15 milijonov nemških mark, bodo na leto naredili za 20 do 30 milijonov dolarjev zdravil. Gradnjo naj bi pričeli prihodnje leto ob tem času.
Šentjernejski župan Franc Hudoklin je poudaril, da se je Šentjernejčanom s tem uresničila dolgoletna želja. Ker je v Šentjerneju po propadu Iskre ostalo več ljudi brez dela - brezposelnih imajo okrog 500 ljudi - so se v občini zelo prizadevali za odprtje novih delovnih mest.
“Predpisi v svetu so vedno strožji in ne dovoljujejo, da bi se različni proizvodi mešali med sabo, zato smo se odločili, da bomo antibiotike penicilinskega izvora delali na ločeni lokaciji,” je razložil generalni direktor Krke mag. Miloš Kovačič. V Šentjerneju bodo delali antibiotike penicilinskega izvora, kjer je med vodilnimi preparati ospen. Ta tovarna bo njihov drugi obrat izven Ločne. Pred 18-imi leti so v Ljutomeru zgradili prve-
ga'	J. D.
V
Cemačevo pobudo mnogi podprli
Pobudo za referendum “Zavarujmo naše gozdove!” so podprle številne nevladne organizacije in stranke - Poleg Černačevega sedaj tudi predlog predsednika SNS Zmaga Jelinčiča
LJUBLJANA - Ponudnik predloga za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma “Zavarujmo naše gozdove!” mag. Janez Černač je minulo sredo v Ljubljani pripravil razgovor, na katerega so bile povabljene vse parlamentarne in večina neparlamentarnih strank ter nevladne organizacije in društva. Rezultat razgovora sta bila ustanovitev “Nacionalnega odbora za referendum” in imenovanje osjega delovnega telesa.
Sestanka se je udeležila vrsta nevladnih organizacij, od Zveze borcev, sindikatov gozdarjev, kmetijcev in lesarjev, Svobodnih sindikatov, lovcev in Gibanja za ohranitev gozdov do Društva najemnikov poslovnih prostorov in konzorcija zavezancev; med strankami, ki so s svojo udeležbo izkazale podporo Černačevemu predlogu za razpis referenduma, s ka-
terim naj bi onemogočili vračanje večjih površin gozda veleposestnikom, pa so bile: SNS, ZLSD, DS, Zelena alternativa, Nova stranka ter predstavniki Ekološkega foruma LDS. Mag. Černač je povedal, da bo dopolnil pobudo za referendum, ki jo je predložil državnemu zboru v začetku februarja tako, da bo vezana na zakon o spremembah in dopolnitvah zako-
PODPIS PISMA O NAMERI - Prejšnji četrtek je bil za Šentjernej poseben dan: generalni direktor Krke mag. Miloš Kovačič je z županom Francem Hudoklinom podpisal pismo o nameri in pogodbo o nakupu zemljišča. (Foto: A. B.)
Trebnje dobilo “začasno županjo”
Občinski svetniki v Trebnjem po silnih zapletih le določili Majdo Ivanov za “začasno županjo” ■ Predlagali tudi Cirila Pungartnika in sekretarja sveta Pavleta Rota
TREBNJE - Trebanjski svetniki so se na 22. redni seji občinskega sveta spet vrnili v ostro polarizacijo, ustvarjeno na izredni seji sveta 24. januarja, na kateri so, kot smo že obširno poročali, svetniki SKD in večina iz ŠLS sprejeli ugotovitveni sklep, da je županu Cirilu Pungartniku (LDS) prenehal mandat z 16. januarjem, ko mu je državni zbor potrdil poslanski sedež. V klopeh parlamenta je Pungartnik nadomestil dr. Janeza Drnovška.
Svetniki opozicije so kar po vrsti menili, da zapisnik izredne seje sveta ne odraža njihovih razprav, vendar ga je večina potrdila. Zalomilo pa seje že pri naslednji točki, ko so obravnavali dopis župana Pungartnika, ki je ugotovil, da sta na izredni seji sprejeta sklepa nezakonita. Pungartnik je utemeljil, da sprejeti odlok o začasnem financiranju proračuna občine Trebnje do sprejetja prora-
čuna za leto 1997 ni zakonit, ker je po 2. odstavku 33. člena zakona o lokalni samoupravi edini možni predlagatelj občinskega proračuna in s tem tudi odloka o začasnem financiranju župan.
Zadržanje sklepa izredne seje, da občinski svet pooblašča predsednika in podpredsednika občinskega sveta, da opravljata tekoče posle, ki izhajajo iz funkcije župa-
Kaj čaka Cerklje ob Krki?
Dejstvo je, da bo letališče nekdanje jugoslovanske zvezne armade v Cerkljah ob Krki tudi v prihodnje služilo vojaškemu letalstvu. Letališko stezo so pred časom nanovo asfaltirali, in sicer je dela opravila tuja firma skladno z najsodobnejšimi zahtevki in načini za prenovo letaliških pist. Že ob koncu obnove steze je malokdo verjel, da so stezo prenovili tako temeljito samo zato, da bi letališke površine zaščitili pred propadanjem. Če vemo, kako težko občina Brežice dobi iz Ljubljane denar za asfaltiranje državnih cest na brežiškem ozemlju, tudi težko verjamemo, da je asfaltiranje letališča v neki vasi Cerklje ob Krki plačal slovenski državni proračun. Če je asfaltiranje plačal Nato, najbrž tega ni naredil iz simpatije do Cerkelj ob Krki, ampak zaradi svojih bodočih načrtov.
Uradno občina Brežice, na katere ozemlju je letališče, zatrjuje, da ne pozna bodoče rabe letališča. Potemtakem generalštab v Ljubljani spet enkrat odloča v imenu Posavja. Slo bi za vojaški udar, če bi to počel brez pristanka predsednika država in vlade. Toliko manj častno za predsednika države in vlade, če se gresta skupaj z generali skrivalnice. Nič se seveda ne bo zgodilo mimo Natovega strateškega plana v zvezi z Balkanom. In če mora po teh načrtih biti v Cerkljah ob Krki prostor za vojaško letališče, bo tam pač vojaško letališče.
Ampak kje je tu prostor za demokracijo?!
MARTIN LUZAR
Majda Ivanov
na občine Trebnje, pa je po Pun-gartnikovi utemeljitvi nujno, ker gre za nezakonit sklep občinskega sveta, saj je v nasprotju z 2. odstavkom 37. b člena in L odstavka 43. člena zakona o lokalni samoupravi, ki določata, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in podžupana ter da funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo člana občinskega sveta. Ker občinski svet doslej ni imenoval podžupana občine, ni osebe, ki bi po statutu občine nadomeščala župana v času do izvolitve novega župana.
Predsednik občinskega sveta dr. Matjan Pavlin (SKD) je dejal, da župan ne more zadržati niti prvega niti drugega sklepa, saj gre za posamični, in ne za splošni akt. Svetniki so tako znova s 13 glasovi za 9 proti in 1 vzdržanim glasom potrdili prvi sklep o odloku o začasnem financiranju. O drugem sklepu pa so imele pomisleke tudi pristojne službe, s katerimi se je posvetoval dr. Pavlin, zato je predlagal naj bi začasne posle župana opravljal začasni sekretar sveta Pavle Rot. Začuda pa je ta Pavlinov predlog “pogorel”, tako da osupli predsednik kar nekaj časa ni hotel dati na glasovanje predloga Jožeta Smoliča (SLŠ), da bi te posle do volitev opravljal kar (bivši) župan. V tem času je prišlo do komične situacije, ko so kar deževali kompromisni, ponovljeni predlogi in umiki. Jože Vencelj (SDS) je bil za to, da naj bi te posle opravljala Majda Ivanova (mimogrede: taisti svetniki je dvakrat niso hoteli za tajnika občine, ko jo je predlagal Pungartnik!), vodja občinskega proračuna, ki je od (bivšega) župana (skupaj z računovodkinjo Lavri-hovo) že tako pooblaščena za spremljanje tekočih zadev, prilivov in odlivov itd. Ko so po dolgem natezanju vendarle sprejeli sklep, naj bi tekoče županske posle do volitev novega prvega moža občine opravljala Ivanova, je imela ona še vedno pomisleke, ali je to zakonito.	P. p
VREME
Danes bo še oblačno, od jutri do nedelje pa bo prevladovalo sončno in hladnejše vreme.
na o denacionalizaciji, kije vložen v državnem zboru. Referendum-
• ŠE POBUDA JELINČIČA -Predsednik nacionalne stranke Zmago Jelinčič je sredi prejšnjega tedna začel zbirati poslanske podpise za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji. Zahtevo, ki jo mora podpreti vsaj 30 poslancev, so v nacionalni stranki pripravili na podlagi^ prvotne zahteve mag. Janeza Černača, kije vložil nepopolno pobudo. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo, se glasi: “Ali ste za to, da se v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji določi, da nihče ne more imeti v lasti zemlje in gozdov nad dvesto hektarjev, da tujci ne morejo pridobiti v last zemlje in gozdov in da se državni gozdovi zavarujejo kot naravni parki?”
skega vprašanja zato še ni dokončno izoblikoval.
Skupna ugotovitev udeležencev razgovora je bila, da bo pot do razpisa referenduma z zbranimi 40.000 podpisi volilcev zelo zahtevna, da pa bo to hkrati tudi izjemno močan pritisk javnosti, da se zavarujejo javni gozdovi.
M. LESKOVSEK-SVETE
PREDAVANJE O HRVAŠKEM PODONAVJU
NOVO MESTO - V sredo, 5. marca, bo ob 18. uri v Dolenjskem muzeju predavanje o mirni reintegraciji hrvaškega Podonavja. Predaval bo Vladimir Škarič, ugledni hrvaški znanstvenik iz Inštituta za uporabne družbene raziskave v Zagrebu. Predavanje organizira Hrvaško kulturno združenje Novo mesto v okviru svoje tradicionalne redne tribune HKZ.
Berite danes
stran 2:
•Carinarnici grozi celo ukinitev
stran 3:
•V upravi politika nad stroko
stran 9:
•Evropa na novo odkriva konopljo
stran 10:
•Iz orkestra zna izvabiti najboljše
:t ran 13:
-v- i
cJtn nnih Uri
stran 15'	?
■mas.
slovenskega
Lmotiktvn
kmetijstva
VINO VSE BOLJŠE
SEVNICA - Na nedeljskem zboru Društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj v hotelu Ajdovec je predsednik Rado Umek povedal, da imajo po nedavno končanem kletarskem tečaju že skoraj 100 izprašanih kletarjev, kar bo gotovo še prispevalo k boljšemu pridelku. Kakovost vin se je v zadnjih letih zelo izboljšala in računajo, da bo to pokazalo tudi letošnje ocenjevanje vzorcev vin 130 članov društva in razglasitev rezultatov na srečanju vinogradnikov sredi marca v Boštanju. Za dobre dosežke vinogradnikov prispevajo svoj delež tudi tako kakovostna predavanja, kakršno je imel o zatravljanju in gnojenju vinogradov v nedeljo dr. Mirko Leskovšek.
3?
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. n p.e. NOVO MESTO
*	Odkupujemo delnice KRKE serije B, Petrola, pivovarn
Union in Laško ter ostale
*	Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na
Ljubljanski borzi
* BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342*410
V VINOGRADU - Vinogradniki po mrzli zimi komaj čakajo, da lahko gredo v trtje. Letošnji kopni svečan je kot nalašč za prva dela v vinogradu. V nedeljo je bilo na soncu čez 200 C in rezači v še po starem narejenem vinogradu pod starodavno cerkvico sv. Miklavža nad Pan-grč Grmom v gorjanskem Podgorju so opravili koristno delo in se pri tem še prijetno ogreli. (Foto: A. B.)
Alije to prava koalicija?
Obdobje, ki je minilo od državnozborskih volitev do podpisa sporazuma med LDS in SLS o sodelovanju v vladni koaliciji, je precej dolgo in zato zgovorno. Toda na kaj kaže ta dolga doba? Ali potrjuje slovensko temeljitost pri delu ali pa kaže na to, da se Slovenci ne znajo zmeniti niti o najpomembnejših državnih zadevah? Vsekakor kaže na temeljitost dr. Janeza Drnovška. Čeprav se zdi, da mandatar sam ne bi bil dovoli temeljit pri delu, kaj šele tako močan, da bi razdelil tristrankar-sko pomladno koalicijo. Za to, da je pridobil na svojo stran
in tudi mednarodno podporo. Pisarne zahodnih diplomatov delujejo tudi v Sloveniji, in ker so vanje v zadnjem času povabili na razgovor tudi Podobnika, je to najbrž vplivalo na razplet dolgotrajnih pogovorov o bodoči slovenski vladi. To kaj-
a
"mandatar. Ste prepričanj da je LDS v družbi z SLS in DeStJS prava ekipa za uspešno slovensko vlado? O tej temi odgovarjate tudi v tokratni anketi.
ROBERT KOSTELEC, delavec v metliškem Kometu: “Kdor koli že bo na vladi, bi moral posvetiti večjo pozornost državljanom, zlasti delavcem, ne pa da skrbi le za svoj stolček. Zdi se mi, da tisti, ki vladajo, včasih kar izgubijo občutek za realno življenje. Zlasti pa ne vedo, kako živijo tisti, ki garajo in s svojim delom oz. plačevanjem davkov tudi plačujejo vladajoče.”
TONE KAMBIČ, podjetnik iz Semiča: “Bolj kot to, kako bo oblikovana vlada, me moti, da se toliko časa dogovaijajo o njej. Bolje bi bilo, če bi se lotili gospodarskih problemov, saj biv tem času lahko že kakšnega rešili. Srečen bi bil, če bi samo dva dni teh velikih razprav namenili Beli krajini. Veliko bi zvedeli o njej in našli kakšno rešitev. Sedaj pa le stopicajo na mestu.”
JANI LESKOVAR, gostilničar iz Škocjana: “Slovenci potrebujemo sredinsko vlado, zato menim, da je sedanja vlada vseeno boljša od prejšnje levičarske. In če bodo predlagani ministri res tako delali, kot obljubljajo, bi to lahko bila uspešna in stabilna vlada, seveda če ji ne bo opozicija iz zavisti preveč nagajala. Prepričan sem, da se je Podobnik pravilno odločil.”
MILENA JENE, referentka za izvoz v sevniški Jutranjki, doma iz Kaplje vasi pri Tržišču: “Mislim, da bi morale stranke čim bolj spoštovati svoje predvolilne obljube. In če so se pred volitvami v javnosti opredeljevale za drugačne koalicije oziroma povezave z drugimi političnimi strankami, se jim utegne ta nedoslednost krepko maščevati že na naslednjih volitvah.” PAVLE ROT, grafični delavec iz Pristave v Trebnjem: “Upam, da so v Slovenski ljudski stranki dobro pretehtali, kaj pomeni vstop v koalicijo z Liberalno demokracijo Slovenije za njihovo politično prihodnost. Dosedanje izkušnje kažejo, da pri nas vo-lilci niso ravno nagradili strank, ki so se preveč oddaljile od sprejetih programskih predvolilnih programov in ciljev.”
DANE M1ŽIGOJ, upokojenec iz Krškega: “V tem trenutku je poveza-. va SLS in LDS pravilna, saj smo lahko le s popuščanjem obeh voditeljev prišli do predloga vlade. Slovenija se je v svetu uveljavila, ne morem pa razumeti, da smo glede na čas, potreben za sestavo vlade, med zadnjimi v svetu. Glede na veliko brezposelnost pa ni prav, da se tako troši denar davkoplačevalcev.”
DRAGO PIRMAN, višji knjižničar v knjižnici v Brežicah: “O politikih imam občutek, da govorijo s figo v žepu. Nimam zaupanja ne v eno ne v drugo smer. Skušam gledati iz časovne razdalje in ne politične. Če bo politika šla v smeri, v kate-. j zdajle, kaže, da gre, potem ne vem, če bomo lahko dobro zastavili korak s bodočnost. Vsi bi morali gledati razvoj Slovenije celostno.”
PAVLE HOČEVAR, sekretar OOZ Ribnica: “Nedopustno je, da bili toliko časa brez vlade. Tega je bilo dovolj, čas je, da se končno “ *-e delati, in to ne glede na to, kdo j__i oblasti. Ali se bo sedanja koalici-
ja obdržala ali ne, je težko predvideti, saj v našem političnem okolju za to še nimamo zanesljivih meril. Pomem-pa je, da sedaj imamo vlado in da ačne delati.”
MARIJA LANGO, upokojenka iz Kočevja: “SLS je ravnala prav, daje vstopila v koalicijsko vlado z LDS. Če sta bili še pred nedavnim to stranki, ki sta si najbolj nasprotovali, sta zdaj pokazali, da sta pripravljeni na popuščanje, usklajevanje in skupno delo. Zato bo vlada lahko delala. Mislim, da še zdaleč ni nujno, da bi bila to le začasna rešitev.”
Kočevski župan
• Tl* v • v
je Jelinčiču odklonil podpis
Utemeljitev Janka Vebra
KOČEVJE - Poslanec državnega zbora Janko Veber, kije hkrati tudi župan kočevske občine, je predsedniku nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču, ki v parlamentu zbira podpise za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakon o denacionalizaciji, zavrnil podpis te zahteve.
Kot je v sporočilu za javnost v ponedeljek poudaril Zmago Jelinčič, je Veber odločno odklonil podpis zahteve za razpis referenduma, ki naj bi preprečil vračanje večjih površin gozdov cerkvi in tujcem. Ob tem je izrazil upanje, da to ne pomeni, da gre za spremembo stališča Združene liste socialnih demokratov, na listi katere je bil v parlament izvoljen tudi Veber, in da se ZLSD torej ni pridružila nameri večine v poslanski skupini LDS, da pokloni slovenske gozdove in zemljo rimskokatoliški cerkvi in tujcem. Slednje pa je v pojasnilu svoje zavrnitve podpisa zahteve novinarjem v torek dopoldan potrdil tudi Janko Veber, ki je zavrnitev utemeljil z vsebinskim pomislekom.
Veber jue poudaril, da podpira zahtevo za razpis referenduma v tistem delu, ki se nanaša na preprečitev vračanja gozdov tujcem in cerkvi, ne pa tudi v tistem, po katerem naj bi se na referendumu odločali tudi o zavarovanju gozdov kot naravnih parkov. “Za Kočevsko bi to pomenilo, da bi o kočevskem naravnem parku odločali vsi v Sloveniji, zaradi majhnega števila prebivalcev pa Kočevarji ne bi imeli odločilne vloge, tako da bi jim naravni park lahko tudi vsilili,” pravi Veber in dodaja, da razlogi za zavrnitev zahteve stranke SNS torej niso povezani s stranko, ampak interesi Kočevske. Kočevarji naj bi se namreč sami odločali o tem, ali park želijo ali ne, takšen pa je bil tudi že leta 1995 sprejeti sklep kočevskega občinskega sveta, po katerem bodo v Kočevju pred razglasitvijo naravnega parka razpisali referendum.
M. L.-S.
V
Začetek državnosti v Črnomlju
Črnomaljski župan Andrej Fabjan seje ob občinskem prazniku spomnil dogodkov iz leta 1944 in začetkov slovenske državnosti - Podelitev priznanj in koncert zbora Ave
ČRNOMELJ - V spomin na prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), kije bil v Črnomlju 19. in 20. februarja 1944, praznuje črnomaljska občina svoj praznik. Na proslavi na predvečer praznika je župan Andrej Fabjan, ki je bil slavnostni govornik, podelil občinska priznanja. V kulturnem programu se je pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana predstavil Komorni zbor Ave iz Ljubljane, dobitnik najvišjega svetovnega pevskega priznanja grand prix 96.
Tudi prvo zasedanje SNOS je na slovesnost, zato ne čudi, da se bilo v dvorani, kjer je bila tokrat- je župan v svojem govoru dotak-
NA GRAJENCI - Ob črnomaljskem občinskem prazniku je plaketo občine prejela tamburaška skupina iz Sodevcev, v kateri igrajo Jože Mihelič ml., Jože Mihelič st., Peter Barič, Tone Grahek (na fotografiji od leve proti desni, medtem ko se Jurij in Jože Kobe ter Viljam Štrbenc slovesne podelitve niso omogli udeležiti). Spredaj stojita Ivan Čemjak in Alenka Mravenec, nagrajena z ekološkima pohvalama. (Foto: M. B.-J.)
OBISKA VSTR1JSKEGA VELEPOSLANIKA - V torek, 18. februarja, je župan Franci Koncilija sprejel avstrijskega veleposlanika v Sloveniji dr. Ger-harda Wagnerja s soprogo, ki sta bila na uradnem obisku v Mestni občini Novo mesto. Po predstavitvi dela občinske uprave in novomeške občine si je ambasador skupaj z županom ogledal kapiteljsko cerkev in proštijski dom, razstavo Jožeta Ciuhe v Dolenjskem muzeju, stari del Novega mesta, frančiškansko cerkev s knjižnico ter samostan v Pleterjah. V spomin na obisk v dolenjski metropoli je župan ambasadorju in njegovi soprogi podaril priložnostno darilo. (Foto: M. Klinc)
nil tega, za slovenski narod pomembnega zgodovinskega dogodka. “Gledano z zgodovinske plati in neobremenjeno z dnevnimi aktualnimi razprtijami in različnimi pogledi na našo polpreteklo zgodovino, ne moremo mimo tega, da je SNOS postal formalno in vsebinsko prvi vrhovni organ državne oblasti v dosedanji zgodovini slovenstva, prva enovita skupščina s svojim poslovnikom, imuniteto članov SNOS, verifikacijsko komisijo in zakonodajnim odborom,” je dejal Fabjan.
Po njegovem ta dogodek ni pomemben le za Črnomaljce, temveč za vso slovensko državo, saj se je njena državnost pričela prav v Črnomlju. Ko je SNOS izdal prva pravna pravila ustavne narave, je bil-postavljen temelj pravne slovenske državnosti. Zato je lahko črnomaljska občina in z njo vsa Bela krajina ponosna na zgodovinsko vlogo, ki jo je odigrala in ki ji v zgodovini razvoja slovenske državnosti gre. Vsa ta dejstva pa po njegovem razblinijo dileme o praznovanju črnomaljskega občinskega praznika.
Zupan Fabjan je izročil občinska priznanja za preteklo leto. Plaketo občine Črnomelj kot najvišje priznanje v občini je prejela tamburaška skupina iz Sodevcev pri Starem trgu, ki neprekinjeno igra svojo enkratno glasbo že 50 let, s presledkom zaradi druge vojne pa od leta 1923. Ekološko pohvalo brezo sta prejela Alenka Mravinec iz Kanižarice in Ivan Černjak s Sinjega Vrha. Mravin-čeva, ki je učiteljica biologije in gospodinjstva ter mentorica ekološkega krožka na osnovni šoli Loka v Črnomlju, že vrsto let z delom na ekološkem področju osvešča učence. Černjak pa je eden redkih okoljevarstvenih zanesenjakov, ki se prostovoljno in brezplačno razdaja za dobrobit okolja in ljudi v krajevni skupnosti Sinji Vrh, kiji tudi predseduje.
M. B.-J.
Carinarnici grozi celo ukinitev
V Črnomlju prepričani, da bi carinska izpostava imela več dela, če bi bila odprta vse dni v tednu, Franc Košir pa je zaradi slabega prometa omenjal celo zaprtje
• Slabi ljudje držijo skupaj, to je njihova moč. Dobri so osamljeni, to je njihova slabost. (Jevtu-šenko)
ČRNOMELJ - Pretekli teden sta črnomaljsko občino obiskala direktor Carinske uprave Ljubljana Franc Košir in direktor Carinarnice Ljubljana Milan Ozmec. Na pogovoru, ki so se ga udeležili tudi predstavniki gospodarstva iz semiške in črnomaljske občine, je tekla beseda o problematiki carinske izpostave Črnomelj in carinjenju blaga.
Franc Košir je zavrnil predlog črnomaljskega župana Andreja Fabjana, naj bi bila carinska izpostava v Kanižarici odprta vse dni v tednu in ne le dva, kot je sedaj. Koširje dejal, da trije cariniki, ki delajo tri dni v Metliki ter dva dni v Črnomlju, nimajo dovolj dela. Po letu ali dveh se pokaže pravi obseg prometa, in če se ne bo povečal, bodo morali razmišljati o zaprtju carinske izpostave v Črnomlju. V letošnjem januarju so namreč imeli le 40 carinskih deklaracij.
Jože Matekovič iz Rudnika Kanižarica v zapiranju je menil, da so Belokranjci na jugu, ki je manj razvit in obubožan, pomagati pa jim je moč tudi s carinsko izpostavo. Vendar bi morali pustiti ljudjem čas, da se nanjo navadijo, delati bi morala vse dni v tednu. Zasebni podjetnik Julij Brine je dejal, da bi se morali vprašati, zakaj veliko malih belokranjskih izvoznikov carini v Novem mestu, ter odgovoril, da zaradi osebnega nezadovoljstva. Po njegovem bi
moral biti odnos carinikov do strank bolj domač, omenjal pa je tudi dolgo čakanje na carini.
Ozmec mu je pojasnil, da za carinike začne teči čas, ko je pred njimi pravilno izpolnjena enotna carinska listina. Po zagotovilih šefa carinske izpostave Metlika Igorja Makovca po pravilno vloženi deklaraciji čas čakanja ni nikoli več kot tri četrt ure. Sicer pa po njegovem ni subjektivnih postopkov, temveč le objektivni, glede na carinske predpise. Po Koširjevih trditvah se trudijo čim bolj poenostaviti carinske postopke ter pospešeno uvajajo elektronsko izmenjavo podatkov. A najti bi morali tudi glavne razloge za to, da je v Kanižarici tako malo carinjenja.
Delno je na to odgovorila Stanka Štefanič iz največje belokranjske tovarne Iskre. Narava njihovega izvoza in uvoza je namreč takšna, da carinijo v carinarnicah v notranjosti države, le za izvoz in uvoz blaga, ki odhaja ali prihaja z vzhoda, uporabljajo belokranjski
O PROBLEMIH CARINJENJA - O problemih črnomaljske carinske izpostave in carinjenja v Črnomlju so predstavnikom črnomaljske in semiške občine in gospodarstva govorili (z leve) direktor Carinske uprave Ljubljana Franc Košir, črnomaljski župan Andrej Fabjan, direktor Carinarnice Ljubljana Milan Ozmec m šef carinske izpostave Metlika Igor Makovec. (Foto: M. B.-J.)
carinarnici.
M. BEZEK-JAKŠE
• Še tako močna luč potrebuje temo. (Petan)
tjilbljamb pismo
Zakaj toliko mladoupokojencev?
Slovenci sodimo med narode, ki imajo več kot 10 odst. prebivalstva, starega nad 65 let. To pomeni, da število upokojencev narašča, čas prejemanja pokojnin pa se zaradi daljše življenjske dobe podaljšuje. Naraščanje števila upokojencev postaja tako čedalje težje breme za zaposlene, ki vlagajo vsak mesec del svojega zaslužka v nikoli polno pokojninsko blaginjo.
Naraščanje deleža starih prebivalcev je značilno za vse evropske države. Tudi v Sloveniji imamo čedalje več upokojencev. V obdobju od leta 1981 do leta 1993 se je njihovo število skoraj podvojilo (od 231.482 na 453.558), število aktivnih zavarovancev pa upadlo (od 893.159 v letu 1981 na 765.326 v letu 1992). Zato pogosto prihaja do medgeneracijskih napetosti in navzkrižnih interesov med upokojenci, zavarovanci in državo. V interesu slednje je zmanjševanje stroškov za pokojnine, interes upokojencev je ohraniti materialno in socialno varnost, interes aktivnega prebivalstva pa ohranjati načelo, naj bodo izplačila iz pokojninske blagajne enaka vplačilom vanje. Videli bomo, kako si bosta te interese prizadevali z DeSUS-om usklajevati stranki vladne koalicije - LDS in SLS. DeSUS
omenjeni stranki podpira (z enim ministrom v vladi), medtem ko bo SDS kot najmočnejša opozicijska stranka najbrž še naprej “grmela” proti privilegiranim upokojencem.
In koliko je domnevnih “privilegiranih upokojencev”? Največ je takšnih, ki imajo beneficirano delovno dobo. Nekateri poklici (rudarji, železarji, livarji, policaji itd.) veljajo zaradi posebnih delovnih razmer za težje, zdravju škodljive, zato jih po določenem obdobju ni možno več uspešno opravljati. Da zaposleni v teh poklicih po določenem času zaradi težavnosti dela in delovnih razmer ne bi postali invalidi, država dopušča, da gredo v pokoj prej, kot to velja za ostale poklice. Največja ugodnost velja za rudarje, ki delajo v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine; zaradi težkega dela in zdravju škodljivih delovnih razmer se vsakih 12 mesecev njihovega dela šteje za 18 mesecev pokojninskega zavarovanja.
Administrativno upokojevanje zaposlenih v državni upravi ureja zakon o notranjih zadevah in se nanaša na pooblaščene osebe ministrstva za notranje zadeve. O taki odločitvi odloča minister za notranje zadeve. V prvi polovici leta 1996 je administrativne pokojnine po zakonu o notranjih zadevah prejemalo 370 upravičencev, po zveznem zakonu pa še nadaljnjih 56. Med njimi je tudi veliko takšnih, ki so se upokojili s štiridesetimi leti.
Vlinis.O BLATNIK
Novomeška kronika
ROTOVŽ - Novo mesto je v več kot 600-letni zgodovini več-*rat pogorelo. Še nikoli do sedaj P? s.e Požar ni začel širiti v mest-hiši, v znamenitem rotovžu sre-dl trga. Pred leti je na rotovžu že ^gorelo, a je komunalni delavec, . ]e favno postavil glavo v položaj za protigripni požirek, opazil ‘n alarmiral gasilce. Zadnjo nedeljo je na rotovžu rdeči pete-in spet hotel zapeti. Na srečo so stvar spet dovolj zgodaj opazili in
0	so novomeški gasilci pridrveli v nekdanje županovo svetišče, so ugotovjli da se je zrušila stara peč jn da je ogenj uničil le nekaj Kvadratnih metrov tal.
. GROZDJE - Na basen o lisi-Cl' ^ ni mogla do grozdja, pa se je tolažila, da je tako in tako kis-o> spominja zgodba o novem .'nem obratu za proizvodnjo ‘^'tbintikov. Poleg številnih dru-ph krajev sta se zanj potegovala udi Škocjan in Šentjernej. Na oncu je prevagal Šentjernej, Kocjanski župan Povšič pa sedaj se°e in krajane tolaži, da proizvodnja zdravil tako in tako ni oko|'erna Za deviško škocjansko
ŽUPA - Na nedeljskem zboru ajanov v Dolenjskih Toplicah je eseda tekla o novi občini in o programu del v tej sedaj še kra-,e.vn' skupnosti za letos. Zbor je
1	v nedeljo dopoldne in to v Do-®njskih Toplicah zanesljivo po-uteni, da ga bo o pravem času
0nec. “Župa vre!” je opoldne P°vzdignil glas eden krajanov. In umu tehtnemu argumentu se ni Pal ugovarjati niti noben od odočih kandidatov za župana. 4uPa je nad županom!
SDS - Ob 8. obletnici SDS je 1 a sredi februarja v Novem me-u slavnostna akademija. Da bi Predstavniki SDS iz vse Slovenije •m lažje našli Kulturni center Junez Trdina in da ne bi zašli s Prave poti, so od odcepa z magi-ralne ceste postavili kažipote z °znako SDS. Proslava je že zdav-nai mimo, Podobnik je medtem “Krenil, SDS pa na križiščih še edno kaže pravo pot.
Eria gospa je rekla, daje po °°javi novomeških pomladnih s ronk, da bodo šle na nove ŽM-WnsJte volitve s skupnim kan-“latom, naredita njegov foto-robot. Ta niti od daleč ni podo-en sedanjemu županu.
skrivnost energije qi
Novo MESTO - V sredo, 5. ™arca, bo ob 10. uri v RIC "kulturni center Janeza TY-,ne) predavanje o skrivnosti ^riergije qi. Predaval bo Vla-,!*Tlir Kaiser, vstopnina pa je tolarjev.
Ijjhokranjski drobiž)
.Šopek za občni zbor -
tiv 6 ^en'ca ‘z Žužemberka je ak-en član gasilskega društva na x 0ru- V gasilske vrste je stopil leta 1952 v Podturnu, kasneje Jr. je prepisal na Dvor. Redno Tok*Uje.,ud* na °h^riih zborih, j Krat je s sabo prinesel lep Pek iz žit, povezan s slovensko stavo. Da pa res živi za gasilst-?> Je s sabo pripeljal tudi vnuki-Bt°’ tudi aktivno tekmovalko med * silskimi pionirkami.
PODPORA STAREJŠIM-Na Kandidatni listi PGD Dvor je bilo a sobotnih volitvah za novi up-I JJJli odbor kar 22 kandidatov. VeH S° P°Kazali, da gasilci še j l~no zaupajo starejšim, bolj Kušenim, medtem ko bodo č ?ra*i mlajši na funkcije še po-n.Kati. Rezultati: v upravnem boru bodo naslednja štiri leta PJldrej Banko, Samo Ban, Srečo .'‘ha, Jože Knafelc, Franc Jaklič, tjjdrej Legan, Marica Ban, Jože j^bjan, Franci Gnidovec, Ludvik oHk3n in Stane Legan. Nadzorni , bor bo vodil Franc Jenkole, astno razsodišče pa Jože Ban.
7 naravni in kulturni
OHLADI - Turistični krožek S Žužemberk je pod vodstvom I entorja Vlada Kostevca izdal Po zloženko, na kateri so opisa-e yse posebnoti, ki bi zanimale l (lste od Dvora, Ajdovca, Šmi-ye ?> Lopate, Valične vasi, Trebče as*> Knežje vasi do Žužemberka.
S. M.
12 NAŠIH OBČIM ttNMi
V upravi politika nad stroko
Novinarska konferenca novomeške LDS - Slabo delo občinska uprava skriva za županom • Komuniciranje z ministrstvom preko pisem bralcev ■ Bolj popustljivo pri delitveni bilanci
NOVO MESTO - Na zadnji novinarski konferenci novomeške LDS -bila je na matijevo, 24. februarja - je beseda tekla predvsem o pogledih te stranke na občinsko proračunsko politiko in delovaje občinske uprave. Poglede stranke in njene opozicijske svetniške skupine v občinskem svetu na te zadeve sta predstavila Jože Derganc in Jože Kukec.
ČISTILNA NAPRAVA V ČEŠČI VASI - Sredi januarja je Vodnogospodarsko podjetje začelo v Češči vasi graditi čistilno napravo, katere investitorje novomeška Komunala, soinvestitor pa BTC. “Gre za biološko čistilno napravo z mehanskim predčiščenjem, njena zmogljivost bo 400 enot, kar ustreza 400 prebivalcem, "je povedal Pavle Jenič, ki na novomeški Komunali skrbi za vodenje investicij in nadzor nad njimi. Naprava mora biti po pogodbi končana do začetka maja in takrat bo začela tudi obratovati. Stala bo 33,3 milijona tolarjev. Sedaj na območju Komunale delujejo čistilne naprave v Novem mestu (centralna čistilna naprava Ločna), na Otočcu, v Mimi Peči, Dolenjskih Toplicah, Šmarjeti, spomladi začne delovati v Češči vasi, poleti pa v Selih pri Straži s kapaciteto 7.500 enot, na katero bo vezano precej veliko območje. “Resni pogovori tečejo za čistilno napravo v Šentjerneju s kapaciteto 2.600 enot, za katero mora največ denarja zagotoviti šentjernejska občina. Načrtujemo še čistilni napravi v Žužemberku in Škocjanu, "je še povedal Jenič. (Foto: A. B.)
ZLATOPOROČENCA MINKA IN TONE FINK PONOVNO REKLA “DA” - Žal so vse redkejši pari, ki jim uspe skupaj bolj ali manj srečno preživeti desetletje ali več. Zato še toliko bolj izstopata Minka in Tone Fink iz Podhoste pri Dolenjskih Toplicah, ki sta v soboto, 15. februarja, najprej v domači cerkvi, nato pa, kot se spodobi, še v gostišču Rog praznovala 50 let skupnega življenja - zlato poroko. Topliški župnik Dušan Kožuh je pri slovesni maši v pridigi njuno življenje lepo označil z besedami: medsebojna ljubezen, upanje, potrpljenje. Prav gotovo zlatoporočencema te besede niso tuje, saj sta v težkih časih dobro vzgojila pet otrok: Toneta, Slavka, Marjano, Mihelo in Bernardo. Minka ima 70, Tone pa 79 let. Zlatopo-ročenka je izdala recept za tako dolgo skupno življenje: “Polno je bilo dela in skrbi in ni bilo časa misliti na neumnosti. ” Vsi njuni najbližji in prijatelji so jima čestitali ob lepemu dogodku, k slovesni maši pa je v veliki meri prispevalo ubrano petje topliškega cerkvenega zbora, v katerem tudi zlatoporočenec še vedno prepeva. (Foto: L. Murn)
“V zadnjih dveh letih smo si na področju proračunske politike v naši občini v prvi vrsti prizadevali, da bi sprejemali uravnotežen proračun, v katerem bi spoštovali namembnost zagotovljene porabe,” je med drugim dejal predsednik občinskega odbora LDS in občinski svetnik Jože Derganc. “Pri letošnjem proračunu se je pokazalo, da smo pri tem v precejšnji meri uspeli, saj so razmerja med zagotovljeno in investicijsko porabo dokaj uravnotežena.” V naslednjem obdobju pa bo
• Ob tem sta se Derganc in Kukec obregnila tudi ob izjave novomeških prvakov SDS, predsednika Miloša Dularja, občinskega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora, in Janeza Mežana, predsednika občinskega sveta in republiškega poslanca, na njuni novinarski konferenci na to temo. Po njunem je za slabi položaj na področju osnovnega šolstva v občini in za sedanje občinske težave nasploh kriva LDS kot prejšnja občinska oblast. Tako naj bi bil tudi projekt obveznic zgrešen in naj ne bi dal učinkov, obveznice pa da občinski proračun bremenijo z dvema milijonoma mark na leto. “To ni res!” trdita Derganc in Kukec. “Obveznice so šle za koristne projekte, ki jih je odobrila občinska skupščina, in to za razvoj telekomunikacij, za komunalno dejavnost, ekologijo ipd. Za vračilo pa gre iz občinskega proračuna milijon mark na leto, in ne dva. Krivce za neuspehe iščejo tam, Iger jih ni.”
novomeška LDS več pozornosti posvetila spremljanju proračunskih sredstev, saj so prepričani, da bi preglednost in demokratizacija na tem področju prinesla racionalnejše trošenje davkoplačevalskega denatja v občini in nadzor nad tem. “Pri tem pa ne smemo gledati samo na proračunski priliv, ampak tudi ali predvsem na občana, zato smo se tudi upirali
Brez samoprispevka ne bi bilo nič
KS Bučna vas, ena največjih v novomeški občini, ima asfaltirane skoraj vse ceste - Priprave na gradnjo kanalizacije - Iz samoprispevka manj denarja, kot so načrtovali
NOVO MESTO - Krajevna skupnost Bučna vas je v preteklih letih največ naredila na področju cest. V zadnjih letih so asfaltirali skoraj vse makadamske ceste. V okviru referendumskega programa pa so si krajani pred tremi leti, ko so izglasovali 1-odst. samoprispevek, zadali, da bodo zbrani denar namenili še oskrbo z vodo, napeljavo javne razsvetljave, gradnjo kanalizacije in za mrliške vežice ter pokopališča. Referendumski program izvaja jeseni izvoljeni 9-članski svet krajevne skupnosti, ki mu še naprej predseduje Jože Floijančič.
“V treh letih se je iz samoprispevka nabralo le okrog 16 milijonov tolarjev, čeprav smo pričakovali, da bo iz tega vira prišlo še enkrat toliko denarja; žal so v tem času mnogi krajani zaradi propada Novoteksa, Pioniija, Novolesa izgubili službo,” pravi Floijančič. V asfaltiranje makadamskih cest so v zadnjih treh letih vložili skoraj 25 milijonov tolarjev. Poleg denarja iz samoprispevka so za ceste dobili denar še iz proračuna, nekaj pa so prispevali krajani sami.
Probleme z vodo so rešili v Gorenjem in Dolenjem Kamenju, kjer so skupaj s krajani in Komunalo naredili novo vrtino, nov vodohran in obnovili vodovodno omrežje. “Še naprej pa ostaja v težavah Karteljevo, kjer pijejo najslabšo vodo v občini, zato skušamo ta problem uvrstiti v komunalni program Komunale,” pravi Florjančič. Glede oskrbe z vodo je problematično še naselje Brinje.
V skoraj vseh ulicah, razen na delu Ljubljanske, jih čaka gradnja javne razsvetljave. “Trenutno
smo v pridobivanju gradbenega dovoljenja za javno razsvetljavo v Potočni vasi in na Muhaberju, čeprav se nam zatika pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč, ker imajo nekateri do javne razsvetljave velik odpor,” pove Florjančič. Veliko dela jih čaka pri urejanju kanalizacije, saj imajo do sedaj na območju krajevne skupnosti vsega skupaj le 100 m nape-
Jože Florjančič
ljave, in sicer od Cestnega podjetja do čistilnice Gole. Izdelan imajo že idejni projekt za primarne kanalizacijske vode, za katere prispevata denar občina in Komunala, letos pa bi morali izdelati kompletno dokumentacijo za sekundarne vode. Na kanalizacijo naj bi bila v prihodnjih letih priključena Bučna vas pa novo
* V krajevni skupnosti Bučna vas imajo tudi 4 zelo nevarne prehode čez železniško progo: na Hudem, na Muhaberju in dva prehoda v Potočni vasi, kjer je bilo že več nesreč. Na lokalni cesti v Potočni vasi, Iger je najnevarnejši prehod, si že leta prizadevajo, da bi ga uredili s svetlobno signalizacijo in polzapornicami. Denar za ureditev tega prehoda je predviden tudi v letošnjem proračunu novomeške občine.
naselje Kamence vse do konca Ljubljanske ceste.
V krajevni skupnosti Bučna vas imajo tri pokopališča. Mrliško vežico imajo le Dolenje Kamence, kjer pa bo pa slej ko prej premajhno pokopališče, medtem ko v Gorenjih Kamencah in v Karte-Ijevem gradnjo mrliške vežice načrtujejo v naslednih letih. Čeprav zadnje čase pobirajo grobari-no, je za krajevno skupnost še vedno velik strošek odvoz smeti s pokopališč.
J. DORNIŽ
podražitvi vrtca in povprečni gradbeni ceni za kv. meter stanovanjske površine in povprečnih stroškov komunalnega opremljanja zemjišč. Novomeška občina je na nekaterih področjih med najdražjimi v Sloveniji, dokaj visoki standard pa seveda zahteva vedno nove investicije, kar samo obremenjuje naše občane. Tudi na tem področju se je treba začeti gospodarneje obnašati.”
Po drugi strani pa v LDS občinski upravi oziroma kreatorjem proračunske politike očitajo neprimeren odnos do investicij v šolstvu. “Ne moremo pristati na to, da v občinski upravi krivdo za neuresničevanje programa na tem pomembnem podroju zvračajo samo na ministrstvo za šolstvo, ko pa vemo, da ta uprava ni naredila vsega potrebnega, da bi državni denar sploh pridobili. Brez urejene dokumentacije, brez gradbenega dovoljenja ministrstvo pač ne bo dalo denarja. To velja tako za osnovno šolo na Drski, Podgrad in še za kaj drugega. In nad I • v
tem naj bi se zamislili, ne pa da z ministrstvom komunicirajo preko pisem bralcev v časopisih!”
Po njihovo pa je glavni krivec neučinkovitost občinske uprave, ki se že od vzpostavitve sem uk-vatja v prvi vrsti s politiko, namesto da bi se resno posvetila strokovnemu delu, ne pa da hoče svojo neučinkovitost prikrivati za županom, čeprav je, kot pravijo v LDS, za to odgovoren tudi on.
Lotili so se tudi problema delitvene bilance. Pri tem, menijo, bi morala biti novomeška občina popustljivejša do zahtev škocjanske in šentjernejske. Nerešeno vrpašanje delitve premoženja zavira uresničevanje pomembnih projektov in to najbolj škodi prav novomeški občini.
Če že niso dočakali občinskega razvojnega programa, LDS pričakuje vsaj program dela občinskega sveta, ki bi za najpomembnejše naloge obvezal tudi občinsko upravo. Upajo, da se bo novo politično razmerje sil na državni ravni odrazilo tudi na občinski, vsaj pri reševanju zadev, za katere denar prispeva država. Do sedaj namreč občina pri pridobivanju državnega denarja ni bila prav
“Sp'!"a'	A.BAKTEU
Toplicam so za svojo občino
Občina Dolenjske Toplice v mejah sedanje krajevne skupnosti - Program del letos
DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo, 23. februaija, so na zboru krajanov v Dolenjskih Toplicah že tretjič razpravljali o pobudi za ustanovitev svoje občine. Prvo pobudo, ki sojo lani poslali državnemu zboruje ta vrnil novomeški občini, češ naj zberejo vse pobude za nove občine na območju sedanje mestne občie Novo mesto in jih potem skupaj dostavijo državnemu zboru. Poleg tega je bila prva pobuda pomanjkljiva, ker ni bilo zraven zapisnika z zbora krajanov, na katerem je tekla beseda o tem.
Nedeljskega zbora se novomeški župan kljub vabilu ni udeležil, šentjemejski seje opravičil, prišel pa je njihov sosed, župan občine Semič. Po razpravi so z 59 glasovi - 2 sta bila proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala - sprejeli sklep, naj svet krajevne skupnosti se naprej vodi aktivnosti za ustanovitev občine Dolenjske Toplice v mejah sedanje krajevne skupnosti. Taka občina vbi segala od Soteske do Starih Žag in od Podturna do Dobindola in bi štela 3.200 prebivalcev. To je sicer manj, kot predpisuje zakon, vendar jih že sedaj od 147 občin v Sloveniji 50 šteje manj kot 5.000 prebivalcev, najmanjša, Osilnica, pa ima komaj dobrih 400 prebivalcev.
V Dolenjskih Toplicah so šola, zdravstveni dom, policijska postaja, lekarna, knjižnica, več trgovin. Krajevna skupnost ima svoje prostore, podjetnik Gril, ki ima na bližnjih Sefih firmo Gramat, pa bi za potrebe občinske uprave za 2 leti zastonj dal na voljo 4 prostore.
Na zboru krajanov so predstavili tudi program KS Dolenjske Toplice za leto 1997, ki ga je svet KS sprejel decembra lani. Najbolj aktualne zadeve so dokončanje mrliške vežice, za kar bo prispe-
vala denar novomeška občina; prav tako bodo iz občinskega proračuna financirali asfaltiranje ceste Gor. Sušice - Dobindol, priključitev topliškega vodovoda na novo zajetje iz vrtine, gradnjo
delih so povsem odvisni od občinskega proračuna oziroma od državnega denarja, saj je KS Dolenjske Toplice ena recfkih, če ne kar edina zunajmestna krajevna skupnost v občini, ki nima samo-prispevka.	A B
POHOD PO JURČIČEVI POTI
NOVO MESTO - Novomeško planinsko društvo vabi planince na pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, L marca. Zbor za odhod z vlakom z železniške postaje Kandija bo ob 7. uri. Pot bo lahka, vendar dolga 3 do 4 ure. Planinci naj se dobro obujejo in oblečejo. Cena izleta je 800 tolarjev. Za izlet zbirajo prijave do četrtka, 27. februarja, na tel.: 068/ 23-862 ali 24-316, kjer lahko dobite tudi dodatne informacije. Izlet bo vodila Rezka Moretti.
ZBOR ČLANOV PLANINSKEGA DRUŠTVA
NOVO MESTO - Novomeško planinsko društvo obvešča svoje člane, da bo redni letni zbor članov - skupščina v torek, 4. marca, ob 17. uri v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu v Muzejski ulici. Po zboru bo zanimivo predavanje mladega alpinista Andreja Markoviča o njegovih vzponih v Južni Ameriki.
TRGOVINA NOVOTEKS NOVO MESTO obveščamo cenjene stranke da bomo ta vikend
PRESELILI PRODAJALNO »KROJAČ« iz Glavnega trga 17, v Bršljin (poleg tovarne)
od 3. 3. 1997 dalje vas vabimo v prodajalno »KROJAČ« v Bršljin, Foersterjeva 10
izbirali boste lahko med ZAVESAMI, DEKORATIVNIM BLAGOM, GUMBI, ZADRGAMI, METRSKIM BLAGOM, OTROŠKO, MOŠKO IN ŽENSKO KONFEKCIJO
PARKIRNIH MEST JE VELIKO IN TO BREZPLAČNIH
MŠŠ J Z _N Ali M 0 8 Č I N tttftfc
Komet naprej z zvezdo repatico
Zadovoljni z vračanjem premoženja
V upravni enoti Črnomelj pravijo, da večjih kritik ni bilo
ČRNOMELJ - V upravno enoto Črnomelj, ki pokriva poleg črnomaljske še semiško občino, je prišlo 321 denacionalizacijskih zahtevkov. Nerešenih je 131 zahtevkov, poleg dokončnih pa so izdali še 370 delnih odločb. Vrnili so skoraj 800 ha gozdov, 120 ha kmetijskih zemljišč, 10 ha stavbnih zemljišč in približno 20.0000 kv. metrov poslovnih prostorov. Izdana je tudi odločba za 36,6 milijona tolarjev solastninskega deleža v črnomaljski Beti. Pričakujejo pa, da bo odločb o solastninskih deležih v podjetjih še nekaj, tako v primeru Belta, črnomaljskega gradu, hotela Lahinja.
Po zagotovilih načelnika upravne enote Antona Horvata so po številu rešenih zadev pri vrhu med slovenskimi upravnimi enotami. Po njegovem denacionalizacija poteka dokaj hitro, niso pa bili deležni večjih pritiskov in kritik, saj so bila zemljišča dokaj hitro vrnjena. Na srečo niso imeli za vračanje večjih kompleksov zemlje, ki bi zahtevali posebne postopke. Sicer pa so lani reševali denacionalizacijske zahtevke eden ali dva pravnika ter trije zunanji sodelavci.
Zahtevke za vrnitev zaplenjene zemlje sedaj vlagajo tudi agrarne in vaške skupnosti. Zadnji rok za oddajo teh zahtevkov je letošnji 27. februar, vendar bodo po Horvatovem mnenju rok najbrž podaljšali, saj ocenjujejo, da so doslej te skupnosti oddale zahtevke za komaj kaj več kot desetino zaplenjene zemlje.
M. B.-J.
ZAHVALA SPONZORJEM
Janez Majerle, njegov trener Matjaž Barič in spremljevalka Nada Barič, ki smo se udeležili specialne svetovne olimpiade od 1. do 8. februarja v kanadskem Torontu, se zahvaljujemo sponzorjem, ki so nam omogočili udeležbo na igrah. To so občina Metlika, občina Semič, Iskra Semič, JM d.o.o Komenda, kolektiv pošte Črnomelj, zavarovalnica Tilia, Krka Zdravilišča Dolenjske Toplice, gostišče Balkovec iz Malega Nerajca, El šport, Onix fas-hion, Bogdan Štukelj - mehanična delavnica, Vision shop, Siviales, d.o.o, Črnomelj, Foto Zvone Brežice. Stella Črnomelj in gospa Marija Šunjerga.
ZAHVALA
KOLEKTIVU VRTCA
Kolektivu vzgojno-varstve-nega zavoda Oton Župančiči iz Črnomlja se v imenu našega Mateja zahvaljujemo za darovani denar, ki so ga zaposleni namenili za nakup osebnega računalnika za Mateja. Iskrena hvala!
DRUŽINA KRAMAR Črnomelj
OBČNI ZBOR STROJNEGA KROŽKA
METLIKA - Strojni krožek Bela krajina vabi vse svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, 1. marca, ob 19. uri v Vinski kleti v Metliki.
REZ SADNEGA DREVJA
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira prikaz rezi sadnega drevja v petek, 28. februarja, ob 16. uri na Sinjem Vrhu v sadovnjaku Ivana Černjaka in v torek, 4. marca, ob 15. ri v sadovnjaku osnovne šole Mirana Jarca v Župančičevi ulici. Obrezoval bo inž. Jani Gačnik s Kmetijskega zavoda Novo mesto.
DVOJE PREDAVANJ
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba Metlika organizira predavanje o varstvu poljščin in zatiranju trdovratnih plevelov. Predavanje bo v četrek, 27 februarja, ob 18. uri v Vinski kleti Metlika. Predaval bo inž. Jurij Mami-lovič. V petek, 28. februarja, ob 9. uri pa vabi v gostilno Veselič v Podzemlju na predavanje o tem, kako so prezimila ozimna žita ter o njihovem gnojenju. Predavala bo inž. Marjeta Uhan iz Kmetijskega zavoda Novo mesto.
O ZDRAVILNIH ZELIŠČIH
ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira zanimivo predavanje o pripravi in uporabi zdravilnih zelišč, ki bo v torek, 4. marca, ob 10. uri v sejni sobi obrtnega doma Črnomelj. Predaval bo mag. farmacije Jože Kukman iz Trebnjega.
Čeprav tekstilni industriji ni postlano z rožicami, uspeva Kometu že 36 let poslovati brez rdečih številk ■ Najvišje priznanje za najnovejšo kolekcijo ■ Nova blagovna podoba
METLIKA - V Kometu Konfekciji Metlika, d.d., so uspešno prebrodili izgubo jugoslovanskega trga. Niso namreč odpuščali delavcev, ampak so poiskali druge trge, zlasti pa so se lotili lohn posla za nemške kupce. Po mnenju direktorja Antona Tomca je takšno delo dolgoročno sicer vprašljivo, za prebroditev trenutnih težav pa je dobrodošlo.
Te storitve opravljajo še vedno, čeprav so cene nizke. A z dobro učinkovitostjo in organiziranostjo dela jim je uspevalo poslovati tudi v najbolj kriznih letih in jim uspeva še danes. V 36 letih ni imel Komet nikoli rdečih številk, kar pomeni, da so vsa leta plačevali državi vse obveznosti, od nje pa niso nikoli dobili nobene pomoči. Tudi vnaprej upajo na uspešno poslovanje, vendar je zaradi vse
večjega pritiska iz tujine na zniževanje cen vedno težje delati, zato pričakujejo od države le, da zmanjša davke na plače. To je po Tomčevem pomembno zlasti za industrijo, kije delovno intenzivna in veliko izvaža; takšen je tudi Komet.
V Kometu so vsako leto ustvarili toliko akumulacije, da so obnavljali in širili proizvodnjo. Dokaz za to je 440 zaposlenih,
MESTNA MUZEJSKA ZBIRKA • Črnomaljski župan Andrej Fabjan je pretekli petek v okviru praznovanj občinskega praznika odprl mestno muzejsko zbirko. V svojem govoru je dejal, da jim je po približno desetletnih željah le uspelo pripraviti zbirko. Največji problem so bili prostori, ko pa se je izselila upravna enota, so v približno 70 kv. metrih velikem prostoru zbrali nekaj gradiva o svojem mestu. Zbirka je veljala 2,5 milijona tolarjev. Tehnično jo je oblikovala arhitektka Marija Prašin, vsebinsko pa prof. Zvonko Rus (na fotografiji drugi z leve), kije ob otvoritvi dejal, da bi morala imeti zbirka muzejsko gradivo, strokovni kader, denar in prostore. Črnomaljska ima le slednje, medtem ko je gradivo v glavnem last Belokranjskega muzeja. Sicer pa je v zbirki dan poudarek obdobju do pozne antike ter NOB. (Foto: M. B.-J.)
Hiristi ne bodo varčevali z vodo
Iz krajev, kjer še nimajo vodovoda, opozarjajo, da je za nadaljnji razvoj najpomembnejša neoporečna voda - Regionalni projekt padel v vodo - Leto 2010 predaleč - Kaj pa kanalizacija?
ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadimi seji obravnavali osnutek programa razvoja vodooskrbe v občini. Po mnenju nekaterih svetnikov je gradivo na pogled in vsebinsko dobro pripravljeno, skoraj vse razpravljalce pa je zmotila letnica 2010, ko naj bi bil program uresničen. Prepričani so bili, daje to predolg čas za čakanje, da bo tam, kjer še nimajo vodovoda, iz pip pritekla voda.
Franc Ivanušič s Preloke je opozoril, da je načrt preveč pesimističen, zbal pa se je, da v KS Vinica in Sinji Vrh vode morda ne bo niti še leta 2010, če bodo potrdili plan. “Govorimo o krajinskem parku Kolpa in o turizmu na kmetiji. Turisti pa ne bodo varčevali z vodo kot domačini in se hodili zvečer kopat v Kolpo, da bi prihranili vodo v vodnjaku. Zato predlagam, da program pripravite še enkrat in njegovo uresničitev skrajšate za 5 ali 6 let,” je dejal Ivanušič. Tudi Vidica Adlešič iz Vinice se je strinjala, da potrebujejo vodovod, če hočejo razvijati turizem, zanimalo pa jo je tudi, kaj bodo tamkajšnji ljudje še dobili. “Kaže, da seje na podeželju v zadnjih dveh letih čas ustavil
ter da se razvija le še Črnomelj z bližnjo okolico. Letos smo celo doživeli, da so se otroci iz Bojan-cev vozili v viniško šolo in iz nje skozi Črnomelj,” je poudarila Adlešičeva.
Alojz Turk je spomnil, da v planu manjkajo majhne vasi in zaselki, ki jim grozi izumrtje, Daniel Klepec pa, da bodo morali razmišljati tudi o kanalizaciji. Če bodo namreč greznice praznili tako, da bodo vsebino razpršili po površini zemlje, bo tako, kot bi imeli greznice brez dna. Janez Kure je dodal, da v gradivu pogreša priporočilo, da morajo ljudje razumno ravnati z vodo.
Franc Panjan, predsednik odbora za gospodarstvo, je dejal, da 14 odst. ljudi v črnomaljski občini
V Semiču prvi Krakaijevi dnevi
Semičani so se rojaku dr. Lojzetu Krakarju oddolžili s kulturnimi dnevi, imenovanimi po njem - Likovna razstava štirih domačinov in dva večera recitalov
SEMIČ - V Semiču so letos prvič pripravili Krakarjeve dneve v spomin na rojaka dr. Lojzeta Krakarja, pesnika, prevajalca, esejista in literarnega zgodovinarja. Izbrali so si obletnico njegovega rojstva; rodil seje 21. februarja 1926 v Stari gori nad Semičem, vedno pa je, IJjub študiju v Varšavi in službovanju v Ljubljani, Frankfurtu in Zadru, ostal zvest Semiču in Semičanom.
še nima vodovoda. Svetnike je poskusil potolažiti, naj se ne obremenjujejo z letnico 2010, čeprav je to realno obdobje, v katerem je moč zbrati 16,5 milijona DEM, kolikor bo naložba veljala. Tega denarja pa ne bo moč zagotoviti zgolj v občinskem proračunu, ampak bo morala priskočiti na pomoč država. Načrtovan je bil sicer regionalni projekt belokranjskega vodovoda, a je teden dni pred volitvami padel v vodo. Naj-
* In katere naložbe so v načrtu, ki so ga pretresali svetniki? Gre za povečanje zmogljivosti črpališča v Dobličah, zamenjavo magistralnega voda od Jelševnika do Talčjega Vrha, širitev vodovodnega sistema proti Vinici in proti Adlešičem ter zgraditev vodovoda od Stražnjega Vrha do Rodin za oskrbo višje ležečih naselij z vodo. Od lokalnih vodovodov pa so v načrtu Siiyi Vrh, Pretoka, Vinica in Stari trg.
brž pa se bodo morale politične razmere v Sloveniji umiriti, da se bodo lahko pogovarjali naprej. O lokalnih vodovodih je dejal, da jih lahko zgradijo že prej, če bo v vrtinah dovolj vode. Tudi svetniki so se strinjali, da se vzporedno gradita regionalni in lokalni vodo-
V°d'	M. BEZEK-JAKŠE
kolikor jih dela danes, medtem ko jih je pred desetletji pričelo 5. “Glavna razloga za še vedno uspešno poslovanje sta naše dobro gospodarjenje v preteklosti ter kvalitetna proizvodnja. Komet je namreč znan po kvalitetnem ženskem spodnjem perilu iz naravnih materialov in tudi iz naravnih kakovostnih mešanic z umetnimi materiali, ki so kvalitetno obdelani, da so prijetni za nošenje,” pove Tomc ter ne pozabi omeniti kristalnega sveta, ki so ga na nedavnem zagrebškem velesejmu dobili za zadnjo kolekcijo modnega perila in je njihova najvišja nagrada doslej. Po Tomčevem mnenju je to priznanje tudi posledica vse večjih prizadevanj v podjetju, da čim bolj povečajo delež lastnega proizvodnega programa, ki ga bodo ponudili tudi tujemu trgu, zlasti Hrvaški, Češki, Slovaški, Rusiji. Delež njihovega
• V preteklem letu so v Kometu uvedli novo blagovno podobo. Škarje so zamenjali z zvezdo repatico. Vendar pa nameravajo še naprej ostati pri dosedanjem programu, torej šivanju ženskega spodnjega perila, ki pa ga bodo še razvijali. Poleg klasičnega programa se bodo usmerili tudi v modni program.
programa v celotni proizvodnji je sedaj 15 do 20 odst., izvažajo pa 90 odst. vse proizvodnje in več kot desetkratno pokrivajo uvoz z izvozom.
M. BEZEK-JAKŠE
Spominsko zbirko bodo prenovili
0b 120. obletnici Zupančičevega rojstva nova podoba zbirke v Vinici
VINICA - Spominska zbirka Otona Župančiča v Vinici je bila odprta leta 1951 ter razširjena leta 1978. Vsebinsko je razstavo, kije sicer v upravljanju Belokranjskega muzeja iz Metlike, pripravil dr. Jože Mahnič, oblikoval pa arhitekt Jure Jaklič.
Zbirko v Vinici si je ogledalo precej ljudi, v zadnjem času pa kar okrog 6.000 na leto. Med njimi je precej šolarjev, ki na ta način spoznavajo življenje in delo pomembnega slovenskega pesnika. V Belokranjskem muzeju so prepričani, da se bo dober obisk v Vinici nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Tudi zaradi tega načrtujejo spominsko zbirko prenoviti. A to ni edini razlog, saj je po tolikih letih razstava potrebna prenove in posodobitve. Ne nazadnje pa bo 23. januarja prihodnje leto poteklo 120 let od Župančičevega rojstva.
V muzeju ne nameravajo bistveno posegati v vsebinski koncept postavitve viniške zbirke. Obnovili naj bi okrog 30 kv. metrov panojev s fotografijami in teksti ter fotokopije v 17 vitrinah. Oblikovanje razstave je pripravljen prevzeti arhitekt Marjan Loboda, ki si je zbirko že ogledal in pripravil oceno stroškov.
M. B.-J.
Semičani so se želeli oddolžiti dr. Krakarju za zvestobo že lani ob njegovem 70. rojstnem dnevu, a je slaba dva meseca pred jubilejem umrl. Ta dolg so poravnali letos. Tako so se v soboto, 22. februarja, predstavili semiški ustvarjalci. V nedeljo pa je bil v župnijski cerkci sv. Štefana recital TV napovedovalca in voditelja Tilna Skubica z naslovom “Slomšek med nami”. Pripravil ga je v pričakovanju proglasitve škofa Slom-ška za prvega slovenskega svetnika.
V soboto so v prostorih semi-škega muzeja odprli likovno raz-
stavo domačinov Alenke Mušič, Antona Gerkšiča, Saša Pavloviča in Andreja Štubljarja. O njihovih delih je govoril višji kustos iz Novega mesta Jožef Matijevič. Na razstavi, ki bo odprta mesec dni, je le del tistega, kar so ustvarili semiški likovniki, ki jih ne povezuje skupaj ne starost, ne poklic in ne njihove različne stvaritve, temveč nadarjenost, povezana z ljubeznijo do likovnega ustvarjanja. Dela Alenke Mušič kažejo na njen romantični odnos do narave, poskuša pa se tudi s portreti. Antona Gerkšiča navdihuje okolica, zlasti kmečka opravila, nabožna
tematika, njegova dela pa izžarevajo optimizem. Stalnica del Andreja Štubljarja je geometrijska usklajenost. Sašo Pavlovič pa sije ustvaril povsem svojo likovno govorico. V njegovih delih je veliko spontanosti in življenjskih izkušenj. Ker je v Beli krajini malo akademsko izobraženih likovnikov, je po Matijevičevem mnenju breme časti likovne kulture padlo tudi na te štiri slikarje. Program je popestrila glasbena skupina Nizki udarci.
Po otvoritvi razstave je bil v kulturnem domu še recital pesmi dr. Krakarja ter rojakov Franceta Papeža in Antona Gerkšiča, ki so jih predstavili domači recitatorji. Zapel je moški pevski zbor sv. Štefan pod vodstvom Agate Jud-nič, medtem ko je bil slavnostni govornik župan Janko Bukovec.
M. B.-J.
LIKOVNA ŠTIRIPERESNA DETEUICA - Štirje semiški likovniki so se na Krokarjevih dnevih, ki sta jih pripravila občina Semič in Kulturno društvo Orel iz Semiča, prvič predstavili skupaj. Na fotografiji (od leve proti desni): Andrej Štubljar, Alenka Mušič, Anton Gerkšič in Sašo Pavlovič. (Foto: M.B.-J.)
Sprehod po Metliki
VSE VEČ JIH JE, ki so pr°; pričani, da bi bilo treba v Metliki ustanoviti zvezo za tehnično kul' turo. Zamisel je vzbrstela na sestanku Zveze športnih društev, saj so najumnejši spoznali, & šport in tehnika ne sodita v isti lonec. To pa predvsem zaradi de; narja, ki so ga doslej pri Zvezj športnih društev dodeljevali tudi radioamaterjem in aeroklubu. Ko je za “revolucionarni” predlojj slišal metliški župan, je sklic3* kolegij, na katerem naj bi s* pogovorili o možnosti ustanovitve dodatnega občinskega pr°' računa. “Denar gre iz istega lonca tako za šport kot za tehnično kulturo,” je glasno tuhtal, ko je čakal člane kolegija, ki naj bi m° pomagali izvrtati prepotrebni denar.
POSEBNOST ČLOVEKOLJUBNE PRIREDITVE, ki bo pod naslovom Sonce za vse 2l: marca v metliški športni dvorani in s katero bo Območna organizacija Rdečega križa Metlika zbirala denar za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin, bodo vstopnice. Izdelal jih bo grafik Jože Žlaus iz Globoč pri Celju. Id je mož, ki bo odprl 14. marcav Ganglovem razstavišču razstavo svojih grafik z odtisnjenimi piša-nicami.
NENAD JELENČIČ, UČI; TELJ v podzemeljski osnovni šoli, je pripravil v Rajmerjevi gostilni predavanje z diapozitivi 0 lanskoletnem potovanju po Bližnjem vzhodu. Jelenčič je prepotoval že pol sveta, zna dobro pripovedovati, in če k temu dodam0 sc edija Macclcta, gostilničar] a> ^ zna hitro postreči, odkar je shujšal za 26 kilogramov, se ni čuditi; če je bila gostilna prejšnji petek domala premajhna za vse, ki s0 hoteli gledati, poslušati in srknit1 pijačo.
~v-----------------------
Črnomaljski drobit
PESEM - Slovesnost ob črnomaljskem občinskem prazniku s° je začela s fanfarami, ki so zaigrale črnomaljsko Aj, zelena j* vsa gora. Kot je vse kazalo, pa naj bi komorni zbor Ave iz Ljubljap6 zaključil svoj koncert z metliškim kolom. A so Črnomaljci tolik0 časa ploskali, da je očitno tudi pevcem postalo jasno, da se n° spodobi posloviti se z ljudsk0 pesmijo sosedov, zlasti ne taksnih, kot so Metličani.
VINOGRAD - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je nedavn0 povabil v Črnomelj ekipi novinarjev in Slovenske ljudske stranke, ki sta se pomerili v košarki. Atraktivna novica pa ni v tem, da s° zmagali novinarji, temveč je bolj zanimiva fotografija, ki so jo od opisanem dogodku objavili v zadnjem Nedelu. Na njej je smehljajoči se župan pred (domnevn0 njegovimi) finskimi trtami, ki s° v polnem zelenju. Dokaz več, da je v Beli krajini že prava pomlad, medtem ko je v Ljubljani nekoliko zašepala.
MUŽEJ - Ob otvoritvi mestn° muzejske zbirke v Črnomlju je bilo toliko ljudi, da bi župan najraje videl, če bi jih lahko povabi* ne le v en prostor, temveč v vs° prostore trakta v 1. nadstroppju-kjer naj bi bil menda čez leta pravi črnomaljski muzej. Tak° vsaj je zatrdil župan in če bo tudi sicer zbirko obiskovalo toliko ljudi, kot jo je prvi dan, bo ime* župan razlog več, da zmanjša občinsko administracijo in j° izseli iz prostorov v 1. nadstropju, ki jih ta še zaseda.
Semiškc tropine
STISKA - Nimajo pa prostorske stiske le v črnomaljskem muzeju, ampak tudi v semiškern Semiški župan Janko Bukovec j° ob otvoritvi likovne razstave štirih domačih likovnikov strokovno ugotovil, da bodo potrebovali večji prostor za tovrstno kulturno dejavnost. Zlobneži lahko porečejo, daje on lahko še srečen, ker je skoraj vedno tisti, ki tudi kaj pove, zato mu uspe prebiti se v postor, kjer je osrednje dogajanje. Mnogi morajo ostati v hladnem hodniku in se tolažiti s prigrizkom in pijačo, ki je je navadno v izobilju.
BANKA - Iz ust semiških svet; nikov je bilo nedavno slišati, na) bo Dolenjska banka v občinskem središču odprta tudi ob sobotah ali pa naj Semičanom privošči vsaj bankomat. Tak sklep so svetniki sprejeli že lani in predlani, a dlje od črk na papirju niso prišli ne oni ne banka. Vendar so bili tokral bolj odločni. Na pojasnilo, da Dolenjska banka pravi, da bankomat v Semiču ne bo rentabilen, so s° odrezali prav na kratko: “Bomo šli pa k drugi banki!” Za jok in stok bo potem prepozno.
Drobne iz Kočevja
VESELI SMO, DA JO IMAMO!? - Po množičnem pretepu v diskoteki Luxor minuli vikend, v Katerem je bilo udeleženo menda .ar 50 oseb, ter škodi, ki so jo JMnoriteži povzročili v okolici diskoteke pa vse do središča Kočevja, bo Ana Dejanovič Jankovič le težko še našla koga, ki bi )i pritrdil, da smo v Kočevju lahko veseli, ker imamo diskoteko Luxor. To v Luxorju ni bil prvi Pretep in, kakor kaže dosedanje sloPnjevanje nasilja, verjetno tudi de zadnji. Namesto besed, da smo ‘ahko veseli, da imamo za mlade v Kočevju takšen objekt kot je j-Mor, bi bilo zato kljub vsemu dolžnemu spoštovanju do priza-. evanj Ane Dejanovič Jankovič '1 njenih poslovnih partnerjev, ki "lso omejeni le na delo diskoteke, vendarle primerneje reči, da smo lahko kot starši otrok, ki hodijo v Luxor in kot občani, ki 1 si radi privoščili bodisi prijeten veeerni sprehod bodisi mirno n°dd° spanje, prestrašeni.
TUDI V OSILNICO - V Ko-evju izvoljeni poslanec državne-8a zbora Bogomir Špiletič je 2aplaval v politične vode šele z izvolitvijo v državni zbor. Zato je Polni vznesenosti in načrtov, kaj vse bj se dalo narediti. Če ga Politični “mlini ne bodo prej i eli”, bo o tem, kaj ljudi žuli, poleg v svoji poslanski pisarni v Kočevju enkrat na mesec prisluh-nu tudi v Osilnici.
Ribniški zobotrebci
PUST KRIVIH UST - Pustno fustvo Goriča vas z letošnjim Postnim karnevalom ne more biti I o zadovoljno, kot bi si glede na . oženi trud članov v organizaci-Joprireditve zaslužili. Da so Zaoeli delati že dolgo pred pust-
0	soboto, namreč ne odtehta ejstya, da je bila lani prireditev
ospešnejša kot letos. Poleg skoraj Enourne zamude, ki je vse prej °t prispevala k stopnjevanju na-Petega pričakovanja pustnega Prevoda, je letos počasni karne-ohx ' utr'P celotne prireditve bcasno spominjal na pogrebni sPrevod. Tudi če v celoti gledamo, ni bilo moč videti pravzaprav ničesar, česar občinstvo ne bi i el° že lani, zato so kot pust etos ostali krivih ust tudi mnogi gledalci.
IZ NOVIH NOVIC V NOVICI ' Lastnikoma lokalnega časopisa Nove novice iz ribniško-očevskega konca zakoncema arji in Stanetu Hafnatju se trud, ?ta ga vlagala v približno štiri-najstdnevno obveščanje lokalne-gn prebivalstva o dogodkih z °^™0čja ribniške in kočevske pbčine, ni obrestoval. Preveč dela 'd prevelika izpostavljenost za sk-j°men zaslužek sta jima vzbujala v°m, ali naj časopis sploh še . ajata. Rešitev iz njune dileme 1® Prišla pravzaprav od novega asopisa Novice, ki je novinarju tanetu Hafnarju ponudil mesto dogovornega urednika.
Krpanova kobila je zarezgetala:
“Švicarski kulturniki, ki naj bi Pnsli na bratsko srečanje v Velike r^če junija, so izrazili zeljo, da * ?PQii v hotelu z najmanj štiri-
1	Zvezdicami. Tak hotel pa ima
občini le Jani na Mali "vici, žal pa je namenjen le kon-
C
Iz KS Kostel
IUTRI KOŠARKARSKI URNIR - Turnir trojk se bo .el jutri, 28. februarja, ob 17. f v dvorani osnovne šole v Fari. IZLET NA FLORO 97 - Tu-■stično-športno društvo Kostel jTganizira v soboto, 1. marca, j“let na sejem “Flora 97” v Celju. I ’et je namenjen predvsem ude-te^encem lanskega nagradnega ekmovanja za najlepše urejeno °stelsko hišo in njeno okolico. y POLETI PREMALO VODE -vasi Žaga v poletnih mesecih dtanjkuje pitne vode, podobno P® yelja še za nekatere manjše asi na Kostelskem. Ureditev Poskrbe s pitno vodo za to oblije se preveč vleče. Poleti je še Pdsebno kritično.
v telefone čakajo - Pošta
Pari ima na razpolago 600 šte-jV* *> °d tega jih je 300 še prostih. ®katere manjše vasi v zgornjem ®Ju Kostela, kot so Zapuže, pe‘o, Drežnik, Rajšole, Suhor, °dstene itd. nujno potrebujejo . Saj po eno telefonsko številko, ar se je pokazalo ob neurjih in ddnjem žledu, ko so ostali pov-edt brez povezave s svetom.
Mii I Z_NAŠIH OBČIN
Mii
Za prvo silo bo proračunska pomoč zadostna
Financiranje kulture in športa v občini Loški Potok
LOŠKI POTOK - Poročali smo že o sprejetju predloga občinskega proračuna za letos. Na zadnji seji odbora za kulturo in šport pa so delili odmerjeno pogačo v višini 3,3 milijona tolarjev. Predvidena vsota ne bo krila vseh potreb, vendar je odbor sredstva razdelil in ovrednotil prednostne programe. Delno se je spremenil delež za šport, v katerega so vključene tudi planinske dejavnosti, in sicer od 1,1 milijona na 1,4 milijona tolarjev. Pretežni del sredstev je namenjen Planinskemu društvu, ki je po sedanjih ocenah najaktivnejše in z največjimi potrebami.
Še težje je načrtovanje kulturnih prireditev, ker ni primernih prostorov. Zato je bilo sklenjeno, da se v telovadnici osnovne šole na Hribu naredi montažni oder in nabavi nekaj reflektorjev, delček pa je namenjen tudi pevskemu zboru, ki deluje v okviru KUD Ivan Vrtačnik; načrtujejo obeleži-tev 110. obletnice rojstva pesnika, esejista in prevajalca dr. Antona Debeljaka, po katerem se imenuje osnovna šola, proslavitev 50-let-nice MPZ Potočan, ki bo hkrati tudi zaključek delovanja, kulturni večer o akademskem kiparju, domačinu Alojzu Lavriču, poskus izbora literarnega opusa ljudske pesnice Katice Lipovec in gostovanje folklorne skupine Franca Marolta iz Ljubljane. Za vse naštete dejavnosti naj bi porabili 2 milijona tolarjev, preostali del, torej 1,3 milijona, pa je namenjen obnovi vsaj enega kulturnega spomenika. Govor je o cerkvici sv. Florijana v Retjah.
A. KOŠMERL
KOČEVSKI PETRI KLEPCI -Minuli vikend si bodo v krajevni skupnosti Stara Cerkev dobro zapomnili. Kar precejšno škodo jim je namreč povzročila skupina razgrajačev, ki je bila po vsej verjetnosti soudeležena tudi v množičnem pretepu, do katerega je prišlo v diskoteki Luxor na Mrtvicah. V obe smeri od Mrtvic, proti Dolenji vasi in Kočevju, so polomili koše za smeti, poškodovali hišice na avtobusnih postajališčih (na posnetku hišica na Bregu pri Kočevju) ter kot pravi Petri Klepci z betonskimi podstavki vred ruvali prometne znake, table in druge označbe ob magistralni cesti Ljubljana - Kočevje. (Foto: M. L.-S.)
•	Tako kot vsaka druga ljubezen gre tudi ljubezen do zemlje skozi želodec. (Brdik)
•	Najlepše mi je bilo, ko sem bil hlapec. (Miro Gabrijel s Ponikev
Podjetniški center naj bi zašel že letos
Občina kot spodbuda
KOČEVJE - V proračunu kočevske občine so letos namenili za malo gospodarstvo 3 milijone tolarjev za kredi-titiranje in subvencioniranje obrestne mere, 500 tisoč tolarjev za izobraževanje podjetnikov in milijon za vzpostavitev internetovega vozlišča, na katerega se bodo priključili podjetniki. Kljub temu da je to v celoti manj denarja kot lani, pa nameravajo v kočevski občini prav letos na področju malega gospodarstva storiti pomemben korak naprej.
V občini, kjer imajo nekaj med 400 samostojnih podjetnikov in nekaj manj kot 400 družb, so na pobudo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo in Republiškega zavoda za zaposlovanje pred kratkim pristopili k lokalni koordinaciji za razvoj malega gospodarstva. Vodilno vlogo pri ustanavlanju lokalnega podjetniškega centra je prevzela občina, ki je s tem postala tudi nosilec lokalne vzpodbude na področju malega gospodarstva. Kot pravi Dušan Justin, ki ima na občini na skrbi malo gospodarstvo, bodo letos naredili pomemben napredek tako, da bodo v prvi vrsti izboljšali informiranje, načrtujejo pa tudi, da bodo lahko izdelali predstavitveni katalog.
Da bi še pred koncem letošnjega leta vzpostavili podjetniško informacijsko mrežo, na občini zbirajo vse informacije, ki so povezane s podjetništvom. “Dostop do Infolinka že imamo, v kratkem pa pričakujemo tudi dostop do novega informacijskega sistema Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo,” pravi Justin in dodaja, da bo verjetno še letos ustanovljen podjetniški center v začetku deloval na ob-
Čini’	M. L.-S.
Srečanje preteklosti s sedanjostjo
V Kočevju so odprli stalno razstavo “Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev” - Obogatitev zgodovinskega spomina in kulture slovenske dežele
KOČEVJE - V petek zvečer so v prenovljenih prostorih Pokrajinskega muzeja Kočevje odprli stalno razstavo “Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev”. Razstava je svojo prvo postavitev doživela v Cekinovem gradu v Ljubljani leta 1993, po gostovanjih v nekaterih slovenskih krajih in avstrijskih Tinjah pa je sedaj končo prišla tudi v Kočevje, v kraj, kamor pravzaprav tudi sodi.
Kot so povedali na tiskovni konferenci ob otvoritvi razstave prejšnjo sredo in nato tudi na sami otvoritvi, na kateri so bili prisotni tudi številni Kočevarji, ki živijo drugod po Sloveniji in v tujini, je bila postavitev razstave zasnovana kot srečanje preteklosti s sedanjostjo. Usoda Kočevske in kočevskih Nemcev, ki so se na Kočevskem naselili v 14. stoletju, kot ena najstarejših narodnih skupin zunaj Nemčije in Avstrije in ednini agrarni nemški jezikovni otok na slovenskem ozemlju po prvi svetovni vojni pa prenehali obstajati v začetku druge svetovne vojne, je bila namreč do sedaj v naši kulturni zavesti le malo navzoča. Prav to je napotilo avtor-
ja razstave, zgodovinarja in sociologa Mitjo Ferenca, da se je pred šestimi leti lotil topografske obdelave Kočevske.
Razstava, za katero je Ferenc pred tremi leti prejel Steletovo nagrado kot za vrhunski dosežek v konservatorski stroki, obiskovalcem vpogled ponuja v postopno usihanje in propad kulturne dediščine na Kočevskem. Nenadna izselitev skoraj vsega prebivalstva z 800 kvadratnih kilometrov velikega območja jeseni in pozimi 1941/42, vojno pustošenje ter povojno propadanje, zaraščanje in tudi namerno rušenje nemških zaselkov, sakralnih objektov in pokopališč staroselcev so imeli za nekoč razvito kulturno krajino
S PROSTOVOUNIM DELOM DO NOVEGA DOMA - Letno konferenco so imeli tudi člani PGD Velike Poljane v ribniški občini, ki danes šteje 44 članov. Ustanovljeno je bilo leta 1909, v njem pa je bila kar polovica žensk. Zenske desetine nimajo več, zato bodo posebno pozornost namenili mladim oziroma njihovemu izobraževanju za gasilske podčastnike in časnike. Poljanski gasilci so zelo ponosni na prizadevne člane, ki so največ s prostovljnim delom v desetih letih zgradili dom, ki je središče družabnega življenja v krajevni skupnosti. Dom je bil odprt junija 1992, v njem pa je orodišče, pisarna, konferenčna soba, stranišče. (Foto: M. Glavonjič)
Iz kmetijstva v turizem
Z urejanjem CRP0V ohranjati delovna mesta in odpirati nova - Podeželja nimogoče oživiti na hitro ■ Osilničanom v pomoč Peter Klepec
pri Trebnjem)
OSILNICA - V osilniški občini pripravljajo program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV). Njegova glavna značilnost bo ne le zavreti izseljevanje iz občine, ampak zagotoviti celo vračanje domačinov, ki so odšli za delom v večja središča v domovini ali pa celo v tujino. Vse to pa se ne da doseči v letu ali dveh, saj so drugod po svetu dosegli rezultate šele po 20 do 30 letih - če so se za to prizadevali domačini.
O tem so govorili na nedavnem sestanku z domačini, ki so ga vodili Ana Ogorelec iz kmetijske svetovalne službe, ki je pred kratkim dokončala anketo med prebivalstvom osilniške občine za potrebe CRPOV, Marko Koščak iz Trebnjega, predstavnik Ecoturis-ma iz Londona, regionalni vodja projekta Dolenjska-Bela krajina in Rudolf Rome, svetovalec za organizacijo na ZOP Ljubljana, doma iz občine Grosuplje.
Marko Koščak je v besedi in sli-
PREDAVANJE - Marko Koščak predava Osilničanom, kako so drugod po svetu zaustavili propadanje podeželja, nakar so doma-
čini ugotavljali, kakšne so možnosti za podobne akcije v občini Osilnica. (Foto: J. Primc)
ki Osilničanom orisal, kako so v nekaterih evropskih državah in v Knežji vasi pri Trebnjem dosegli vračanje domačinov iz mest na podeželje, kako so opuščene gospodarske in druge objekte preurejali v turistične sobe, kako so spet obudili razne stare obrti in izdelke prodajajo turistom, kako so uredili vasi in turistične zanimivosti, planinske in druge poti itd.
Rudolf Rome pa je ob zaključku pogovora v sodelovanju z vsemi prisotnimi naredil seznam, kaj vse bi kazalo v posameznih naseljih občine urediti, da bi ljudje imeli delo, da bi prihajalo sem več turistov in da bi izumirajoče podeželje spet oživelo. Ob tem so ugotovili, da bo glavni lik osilniške doline Peter Klepec, posebne zanimivosti pa so še Loška stena z okamenelim Možem, Kolpa (ribolov, veslanje, kopanje), gozdovi (lov), urediti pa je treba marsikaj še po posameznih vaseh, saj je v vsaki kaj posebnega. Izbrali so tudi nekaj ljudi, ki bodo nosilci nadaljnega dela po vaseh oz. območjih. Za podrobnejšei program dela pa bo potrebno dobiti še nekaj podatkov z občine in od župana.
F	J. PRIMC
ASFALT TUDI PO ZASELKIH
LOŠKI POTOK - V krajevni skupnosti Loški Potok smo zvedeli, da letos nameravajo v zaselkih Matevljek in Dednek položiti v vsakem po 200 m asfalta. Promet se povsod povečuje, prah pa onesnažuje poljske pridelke in še posebej kapnico.
A. K.
Frančiška Žagar
Novo društvo
OSILNICA - Prizadevne osilniške ženske so do nedavnega delovale v Društvu podeželskih žena Kočevje, letos pa so se osamosvojile. Ustanovile so Društvo osilni-ških žena, za predsednico pa izvolile Frančiško Žagar, ki je povedala:
“Tudi v okviru kočevskega društva je bilo naše delo zelo razgibano, saj smo na primer samo lani imele v Osilnici 6 predavanj, sodelovale smo na raznih občinskih svečanostih, pri razstavah in drugih prireditvah, na katerih smo pokazale in prodajale svoje kulinarične in druge izdelke.
Ugotovile pa smo, da bomo lahko še bolj uspešne, če bomo imele svoje društvo. Ob ustanovitvi januarja letos je štelo naše društvo 35 članic, zdaj pa se število še povečuje. V kratkem bomo imele prvo predavanje iz ginekološkega področja. Naslednje predavanje bo o pripravi narezkov, nato pa bodo še druga. V načrtu imamo izlet v Pordenone, sodelovale bomo na proslavah občinskih praznikov 1. maja in Petruva itd. Pri našem delu nam veliko pomaga naša mentorica Ana Ogorelec, kije tudi najbolj zaslužna za naše uspešno delo.”
J. PRIMC
usodne posledice. Kočevski Nemci so na Kočevskem živeli 600 let, sledovi njihovega bivanja, kulture in jezika pa so danes, po samo polstoletju, odkar se je večina Kočevarjev izselila, komaj še zaznavni. Zato razstava ne pomeni le obuditev spomina na tragično usodo kočevskih Nemcev in s tem bogatitev zgodovinskega spomina in kulture našega naroda, ampak lahko služi tudi za opomin prihodnjim rodovom, kako hitro lahko izginejo sledovi slehernega človekovega bivanja.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Kulturni most
Gradita ga občini Luetzelflueh in Velike Lašče
VELIKE LAŠČE - Slovenka Ljudmila Šmid, lektorica na Univerzi v Bernu v Švici, je dala pobudo za gradnjo kulturnega mostu med Švico in Slovenijo, konkretneje med občinama Luetzelflueh in Velike Lašče. Prav ona tudi usklajuje delo in navezovanje stikov, ki se je začelo med obema občinama že pred dobrim letom dni.
Pred kratkim je bil v Laščah pripravljalni sestanek, ki se ga je udeležila tudi Šmidova, na katerem so usklajevali urnik prireditev, ki bodo od 5. do 7. junija v občini Velike Lašče. Takrat bosta osrednji točki prireditev predstavitev prevoda Levstikovega Martina Krpana v švicarsko nemščino oz. narečje in Gotthelfovega Črnega pajka (Jeremias Gotthelf, 1797 do 1854, je švicarski pisatelj pionir vaškega romana in sodob nik Frana Levstika). To bo pravza prav simpozij o teh dveh pisate ljih, ki bo združen z bogatim kul turnim programom, s katerim naj bi se omenjeni občini še bolj zbližali in tako vzpostavili pravi prijateljski in kulturni most med Slovenijo in Švico. J. PRIMC
KANALIZACIJA IN ČISTILNA NAPRAVA
VELIKE LAŠČE - O gradnji kanalizacije in čistilne naprave za del občine sta se minuli teden pogovarjala župan Velikih Lašč Milan Tekavec in predstavnik Hidroinženiringa iz Ljubljane. Ugotovila sta, da bo letos možno izdelati projektno dokumentacijo, naslednje leto pa je možno začeti z gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ki bo imela v prvi fazi zmogljivost 2500 E, v končni pa 4200 E.
PO 30 LETIH VEC ROJSTEV KOT SMRTI
LOŠKI POTOK - Po podatkih matičnih uradov Draga in Loški Potok se je v preteklem letu v občini rodilo 22 otrok, umrlo pa je 18 občanov. V krajevni skupnosti Draga so se rodili štirje otroki, trije krajani pa so umrli, v Loškem Potoku pa se je rodilo 18 otrok in umrlo 15 ljudi. Podatek je toliko zanimiv, ker se je, to velja vsaj za Loški Potok, prvič rodilo več otrok, kot je bilo smrtnih primerov. Iz teh podatkov bi lahko zaključili, da se je demografsko stanje izboljšalo, so pa podatki varljivi še posebej za območje Drage, kjer je prebivalstvo staro, formule, kako zaustaviti ali poživiti naseljevanje, pa doslej še nihče ni odkril. Podobno stanje je tudi v Loškem Potoku. Propad vse industrije in posledice bodo opazne šele v nekaj prihodnjih letih. TUdi malo gospodarstvo ne raste tako naglo, da bi lahko ljudi zadržali v domačem kraju. Prej bi lahko rekli, da se bo sedanja dnevna migracija spremenila v trajno odseljevanje posameznikov, če ne celo družin.
A. KOŠMERL
MŠŠ J Z_ NAŠI H OBČI M KMfafc
Višnjanska šola bo prav osončena
Če pa ne bi bil predviden le enoizmenski pouk bi morali projekt te največje naložbe v ivanški občini popraviti - Pripombe Aljoše Pajka in odgovor županstva
IVANČNA GORICA - Po besedah ljubljanskega podjetnika Aljoše Pajka, bivšega pomembnega moža Frbežarjeve Zelene alternative, zdaj pa člana Regionalnega društva ekološkega gibanja (RDEG) Ivančna Gorica, bi morali projekt nove šole v Višnji Gori popraviti v toliko, da bi bila šola pravilno osončena. Pajk je na ustanovnem zboru RDEG v Ivančni Gorici v isti sejni sobi, Iger so nekaj ur prej svečano podpisali pogodbo o pričetku del za gradnjo višnjanske šole, dejal, daje lani dal pripombe, da je nova višnjanska šola neustrezno projektirana, toda odgovora ivanškega županstva ni dobil.
Pajk je še povedal, da se kot zunanji sodelavec Ministrstva za šolstvo in šport čudi, zakaj takšen odnos, saj naj bi bilo (poslej) njegovo mnenje upoštevano pri revizijah podobnih projektov v Sloveniji, ki jih (bo) sofinancira(lo) to ministrstvo.
Na ivanškem županstvu smo se pozanimali, kako je s to zadevo, in Bogo Sušič, poverjen za družbene dejavnosti, nam je povedal, da so v resnici prejeli to pripombo
KOMEDIJA “ZENSKA JE... ŽENSKA”
SEVNICA - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij vabi v petek, 28. februarja, ob 19. uri na zadnjo predstavo v okviru letošnjega gledališkega abonmaja za odrasle. Predstavilo se bo gledališče Toneta Čufarja z Jesvenic s komedijo AJda Nicolaija Ženska je ... ženska. Naslovno vlogo bo igrala Tatjana Košir, dodelili pa so ji jo ob 40-letnici njenega umetniškega delovanja. Vstopnice bodo prodajali v občinski knjižnici, uro pred predstavo pa tudi na blagajni v gasilskem domu.
Alojše Pajka kot predstavnika Zelene alternative Slovenije in da osebno tega gospoda ne pozna. Poudaril je, da bi Pajkove pripombe najverjetneje upoštevali, če bi na novi višnjanski šoli pred-
• Pri gradnji osnovnih šol v Sloveniji naj bi poslej uporabljali le ekološko neoporečne materiale. Ljubljanski podjetnik Aljoša Pajk je povedal, da mu je ministrstvo za šolstvo zaupalo pripravo tovrstnih normativov za osnovne šole. Evropske standarde naj bi uporabljali tudi za gradnjo zdravstvenih domov, vrtcev, tudi za to, da bi znižali porabo energije za okrog 30 odstotkov.
videli dvoizmenski pouk. Ker pa je znano, daje ministrstvo za šolstvo že leta 1993 sprejelo usmeritev, da naj bi prešle vse osnovne šole na enoizmenski pouk, so to tudi upoštevali pri projektu nove šole. Zatorej je (postala) Pajkova pripomba o neustrezni osončenosti bodočega novega poslopja višnjanske šole brezpredmetna. Ivanški šolski minister Sušič je še
omenil, da so morali na zahtevo inž. Milivoj Lapuha, svetovalca ministrstva, vendarle nekoliko spremeniti projekt izgradnje nove šole v Višnji Gori, in sicer v toliko, da upošteva vgradnjo materialov skladno z normativi ministrstva, saj nadstandardnih materialov ministrstvo ne bi sofinanciralo po načelu pohpol, ampak bi morala plačati razliko nad standardom ivanška občina. Znano je, kako velik zalogaj je za to občino od 500 do 550 milijonov tolarjev vredna naložba.
P. PERC
ZELO ZAHTEVNA ZEMELJSKA DELA - Ivanški šolski “minister” Bogo Sušič (prvi z desne), župan Jernej Lampret in inž. Jože Pušlar, član gradbenega odbora za gradnjo nove šole v višnji Gori, sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke, so si z zanimanjem ogledali začetek izjemno zahtevnih zemeljskih del ob sotočju Višnjice. Gradbeno podjetje Grosuplje zagotavlja, da bo v roku, do aprila naložba v vrednosti 60 milijonov tolarjev končana. Če bodo Grosupeljčani delo dobro opravili, se jim obeta zelo lep posel, vreden okrog 550 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stala višnjanska šola po pogodbi “na ključ”. (Foto: P. Perc)
RAZPIS 10.
LINHARTOVIH SREČANJ
LJUBLJANA - ZKO Slovenije v sodelovanju z ZKO Tolmin organizira 10. Linhartova srečanja - Mladinski gledališki in lutkovni festival, ki bo potekal od 9. do 11. maja v Tolminu. Najpozneje do 5. marca se lahko na naslov ZKOS, Štefanova 5, prijavijo srednješolske in študentske gledališke, lutkovne in gledališko-plesne skupine, v katerih večina nastopajočih ni starejša od 26 let in ki delujejo v Sloveniji ali pa kot slovenska gledališka skupina onstran državne meje.
Grad Trebnje bodo vrnili lastnici
Z novinarske konference Upravne enote Trebnje - Pomanjkljivi, ne dovolj natančni zakon o denacionalizaciji onemogoča hitre in pravične rešitve - Rešili 119 zahtevkov
MNOŽIČEN ZBOR SEVNIŠKIH GASILCEV - S krajšim uvodnim sporedom je Delavska pihalna godba pri PGD Sevnica preteklo soboto prijetno ogrela številne domače gasilce in goste, zbrane na letnem občnem zboru sevniških gasilcev. Z enominutnim molkom so se poklonili najstarejšemu, pred enim letom preminulemu članu Alojzu Stoparju, in mladincu Alešu Povhetu. Predsednik PGD Sevnica Tone Koren je ob pregledu dela društva v preteklem letu poudaril, da je rezultat skupnega uspešnega dela zmanjšanje števila požarov na 40. Omenil je tudi zelo uspešno usposabljanje vseh vrst in da je delo PGD močno povezano z okoljem. Koren, ki je tudi podpredsednik slovenskih gasilcev, je ob koncu izročil priznanje za 50-letno zvestobo gasilstvu Ernestu Šumeju (na posnetku, v ozadju poveljnik Janko Stopar, na levi pa tajnik PGD Silvo Osovnikar).
TREBNJE - “Imperativ našega dela pri reformi uprave bo predvsem razvijanje vsebine in kulture dela, ki bo omogočila zadovoljstvo obema partnerjema v upravnem odločanju: državljankam in državljanom kot uporabnikom naših storitev in zaposlenim v upravi kot ponudnikom storitev,” je poudaril na ponedeljkovi novinarski konferenci Milan Rman, načelnik Upravne enote Trebnje ob predstavitvi dela enote in nekaterih letošnjih načrtov.
Oddelek za gospodarstvo, ki ga vodi Alenka Gregorčič, je lani izdal 152 ugotovitvenih odločb za
Hvaležna Loka
Razveseljivo veliko število mladih gasilcev PGD Loka
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Zidanem mostu je imelo 15. februarja svoj redni letni občni zbor. To je bil že 114. občni zbor v bogati zgodovini našega društva. Vodilni so poročali o delu članov, članic in mladih gasilcev ter rezultatih o doseženih v minulem letu. Glede na to, daje Loka majhen kraj, imamo veliko članov, še posebej smo ponosni na veliko število mladih gasilcev (cicibani, pionirji, mladinci). Tako smo imeli poseben mladinski občni zbor. Delo z mladimi bo tudi v prihodnje naša prednostna naloga.
Financiranje našega prostovoljnega gasilskega društva se je tako s strani lokalne skupnosti spremenilo (beri: zmanjšalo). Pomagaj si sam in sv. Floijan ti bo pomagal!? Brez donatorjev torej ne gre. Med njimi bi želeli posebej omeniti Zvoneta Kranjca iz Okroglic (pošta Loka), ki nam je v preteklem letu podaril samosesalno motorno črpalko Tomos 5/5 in kombinirano varilno napravo Varpol v skupni vrednosti 100.000 tolarjev. Za nas je to velik pripomoček in hkrati motivacija za nadaljevanje javno koristnega dela. Njemu in tudi vsem drugim donatorjem se iskreno zahvaljujemo!
Za član§ PGD Loka BLAŽ KOTESK1
ni dovolj natančen, da bi omogočal hitre in enostavne, zlasti pa pravične določitve. V postopku reševanja ima upravni organ 561 zahtevkov za vračanje odvzetega premoženja; doslej so izdali 155 delnih odločb, 119 zahtevkov pa so rešili v celoti. Doslej so vrnili le 247 ha zemlje (zahtevkov je za 5.278 ha!), ocenjujejo pa, da okrog 30 odst. kmetijskih površin ne bo mogoče vrniti v naravi. Od 1.870 ha zahtevanih gozdov so že vrnili 1.619 ha, ocenjujejo pa, da 159 ha gozdov ne bo moč vrniti v naravi. Januarja letos so rešili tudi zahtevek za vrnitev trebanjskega gradu Lidiji Ljudmili Bertoccijevi, dokončno besedo o vrnitvi pa naj bi imelo ministrstvo za kulturo, ker gre za zaščiten kulturni spomenik.
P. PERC
SREČANJE DUHOVNIKOV - Sevniški župan Jože Peternelje povabil na srečanje in sproščen klepet ob kosilu v restavracijo Panorama v Boštanj duhovnike (na posnetku), ki skrbijo za pastoralo na območju sevniške občine. Peternel in sevniški župnik Ciril Slapšak sta izrazila objestransko zadovoljstvo nad dosedanjim skupnim delom in željo, da bi tudi v prihodnje vsi delali z roko v roki za istega človeka, le da cerkev skrbi za njegovo duhovno in duševno počutje, posvetna oblast pa za njegove telesne, posvetne zadeve oz. potrebe. Slapšak je menil, da bi morali še veliko narediti za mladino okoli sevniških blokov, problem pa je tudi brezposelnost.
Milan Rman
opravljanje dejavnosti samostojnega podjetnika in gospodarskih družb, 40 odločb o obratovalnem času gostinskih obratov in kar 850 registriranih pogodb o zaposlitvi delavcev, zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Postopke komasacije so že zaključili na komasacijskem območju Volčje Njive in Jeseniščica, medtem ko je projekt sanacije na komasacijskem območju Rakovniško polje v zaključni fazi.
Upravna enota pa navkljub številnim prizadevanjem, da bi popolnih nezasedeno delovno mesto diplomiranega pravnika, ki bi vodil postopke denacionalizacije, ostaja še vedno brez delavca, ki bi vodil izključno samo postopke denacionalizacije. Področje denacionalizacije tako pokrivata le dva delavca upravne enote, ki pa zaradi preobremenjenosti njunega osnovnega delovnega področja (spremenjena zakonodaja na področju kmetijstva je prinesla namreč kar 9-kratno povečanje števila upravnih zadev!! !) lahko v povjtrečju posvetita denacionalizacijam le slabo desetino delovnega časa. Povedati pa velja, da je praksa izvajanja zakona o denacionalizaciji že pokazala na nekatere velike pomanjkljivosti, predvsem pa zakon
Na vrsti tisti, ki niso nič dobili
S krajevnim samoprispevkom, o katerem bodo odločali v nedeljo, 2. marca, naj bi v krajevni skupnosti TVžišče prišli predvsem do boljših cest in mrliške vežice
TRŽIŠČE - V krajevni skupnosti Tržišče so v preteklih letih posodo- ---
bili okrog 25 kilometrov cest, a krajanom še vedno primanjkuje ravno dobrih cest. Zato ne preseneča, da bodo krajani v nedeljo, 2. marca, na referendumu za podaljšanje krajevnega samoprispevka odločali predvsem o novih posodobitvah cest. Poldrugi odstotek samoprispevka od plač, pokojnin in katastrskega dohodka pa naj bi uporabili še za gradnjo mrliške vežice v Tržišču. V petih letih nnj bi zbrali okrog 15 milijonov tolarjev.
Kot pravi predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek se dobro zavedajo, da približno 3 milijone tolarjev, kolikor naj bi zbrali letno s samoprispevkom, ni velik denar, je pa dober temelj, na katerem je lažje uresničevati želje in načrte krajanov, saj ljudem, ki so sami pripravljeni marsikaj žrtvovati in postoriti za svoj lepši jutri, raje prisluhnejo, kjerkoli že potrkajo za pomoč. Jamšek je še dodal, da bodo tudi pri njihovih akcijah imeli prednost tisti kraji, vasi in zaselki, kjer bodo ljudje pokazali več pripravljenosti in bodo več prispevali sami. Merilo za dotacijo krajevne skupnosti naj bi bil tudi rezultat, dosežen na nedeljskem referendumu.
“Na zborih krajanov v Tržišču, Pijavicah, na Jeperjeku in Telčah
so krajani zvečine podprli program krajevnega samoprispevka. Ce bi tokrat referendum ne uspel, kot je že trikrat doslej, bi žpadli skozi’ ravno tisti, ki so ves čas plačevali in še niso nič dobili,” pravita predsednik sveta KS Tržišče Marjan Jamšek in njegov namestnik Jože Jene. Slednji posebej poudarja, da se ljudje morali čutiti odgovorne, da bi bili
Marjan Jamšek	Jože Jene
• V zadnjih letih so v krajevni skupnosti TVžišče krajani veliko postorili. Asfaltno prevleko so dobili cestni odseki Malkovec -Sveti Vrh, Trščina - Laknice, Slančji Vrh - Krsinji Vrh, Spodnje Vodale, Drušče, Škovec, Vrhek z dveh strani, Spodnje in Zgornje Mladetiče, Otavnik - Klenovik ter Polje - Gabrijele. Na vse te in druge še makadamske ceste so iz domačega peskokopa pripeljali vsako leto več kot 10.000 m3 gramoza. Zgradili so vodovod v Gredicah, razširili in obnovili vodovod na Malkovcu, v TVžišču, Mostecu in na Zgornjih Vodalah. Na Telčah pa so s pomočjo demografskega tolarja naredili vrtino z izdatno količino kakvostne pitne vode. Telefoni so že v vseh hišah. Zgradili so nov gasilski dom ter nabavili avtocisterno in gasilski kombi. VGP Novo mesto je že začel graditi mrliške vežice.
solidarni s tistimi krajani, ki še niso prav nič dobili.
P. P.
Krjavljeve iskrice
V ŠOLI PREVEČ RADONA, PREMALO SONCA? - V Hra; j
stovem dolu naj bi strokovnjaki ; Inštituta Jožef Štefan namerili : preveč radona. Nova zgradba šole v Višnji Gori pa naj bi bila, ; po sprejetih projektih sodeč ! neustrezno osončena. Tako vsaj je ocenil ljubljanski podjetnik Aljoša Pajk, ki se ukvarja predvsem s smotrno rabo energije-Pajk je bil lani na tovrstnem svetovnem kongresu v Tokiu, udeležuje pa se tudi drugih mednarodnih srečanj.
NOVINARKE NE RABIJO? Mlada ivanška novinarka Petra Bahorč skuša pošteno opraviti zaupane ji novinarske naloge, bodisi, da gre za urejanje obrtniškega glasila Zrno ali v prispevkih za druge medije. Dekletu pa manjka izkušenj, zato morda nekoliko preveč zaupa ljudem, ker pač upa, da so ljudje, s katerimi ima opraviti, takšne baže, kot je ona. Petra se je tako prvič “opekla”, ko je šlo za vrednotenje njenega dela pri Zrnu, zadnja grenka izkušnja pa jo veže na ivanško županstvo, kjer so ji obljubljali službo, češ da naj se podviza z diplomo, potem ji bodo že našli primerno delo pri urejanju občinskega glasila Klasje in še kakšna opravila na županstvu. Petra je svojo obljubo izpolnila, diplomirala je na Fakulteti za družbene vede, na županstvu pa so “pozabili”, da so ji obljubljali službo. K sreči je dobila Petra še boljšo službo v Ljubljani.
Trebanjske iveri
KALIBER - Trebanjski novodobni “mobitel kapitalisti” so se sprva zelo navduševali za še en (po njihovem očitno statusni) simbol, namreč za varnostno orožje, kot pravijo pištolam, revolverjem, samokresom naši vrh uradniki. Ko so na trebanjski upravni enoti povprašali, ali se počutijo ogrožene, torej (čemu neki bi jim služil colt), so ti podjetniki prostodušno priznali, da jim gre le za varnost pri prenašanju denaija v kasetah na banko-Pozabili pa so, da so za varnost poklicani in plačani drugi, zato so se obrisali pod nosom za tovrstne “igračke.”
I
KAMERA ODKRIVA - Škoda, da ni bilo ljubiteljskega snemalca, Petra Podobnika (na posnetku), ki si sicer kruh služi kol ravnatelj mirenske osnovne šole, da bi s kamero ovekovečil “odstrel in obujanje od mrtvih ” župana Cirila M. Pungartnika-Gledalci oz. poslušalci bi se lahko jokali in smejali...
Sevniški paberki
GASILSKE - Vedno galantni predsednik sevniških gasilcev Toni Koren se ni izneveril tradiciji niti na sobotnem letnem občnem zboru društva in je navkljub komaj preležani gripi rutinersko speljal, brez očal, torej iz glave (in le s pomočjo kozarca kisle vode) daljši uvodni komentirani pregled dela. Med drugim seje zah; valil za poročanje o gasilstvu tudi našemu časopisu in sevniškemu radiu. Ker pa je Toni ne le galan; ten, ampak tudi pedanten, si ni mogel kaj, ker se ob uvodnem pozdravu ni spomnil tudi imena radijske novinarke, da ne bi spodrsljaja ob koncu zbora javno popravil in seji opravičil. Njegovo ukvarjanje z mediji je urno nadaljeval poveljnik PGD Sevnica, vedno strumni Janko Stopar, ko je s taisto kolegico otvoril ples v gasilskih garažah. Niti brhka gasilka pa ni mogla omehčati sevniškega župana Jožeta Peternela, da bi se ob taktih ad hoc tria zasukal še on. Županje le komentiral, da bi ji gotovo ustregel, če bi ga povabila na pijačo.
DEMANTI - Direktorica sevniške M-Kmečke zadruge Andreja Jamšek zanika očitke nekaterih govedorejcev na zadnjem zboru na Malkovcu, da bi bila preračunljivo prijazna z njimi, ker bi jih potrebovala, ko se ji je iztekal mandat. Jamškova pravi, da bi lahko šla v boljšo službo, a ker se ni nihče prijavil, je prevzela odgovornost. In da bo trmasto vztrajala 4 leta - 100 odstotno! (
Krške novice
ZA SVINJE? - Včasih pomagajo poglabljati razlike celo pro-metni znaki. Tako je v vasi blizu Podbočja na eni strani vasi znak 2a omejitev hitrosti, na drugi stra-n> pa takega znaka ni. Vaščani se vprašujejo, zakaj je na enem koncu omenjeni znak in zakaj ga na drugem koncu ni. Mogoče je vse skupaj povezano z bližino prašičje farme. Državna oblast je ■uogoče dala omejiti hitrost iz strahu, da bi s farme pobegnili Prašiči in planili na cesto. Ce ta razlaga drži, to pomeni, da prave svinje uživajo podporo oblasti.
ČISTKE IN POBEGI - Icecov videm v Krškem je sicer res kupil vzhodnoevropski podjetnik nove dobe. Vendar podjetnik upošteva uačela dobrih starih časov, ko so sc poznali kadrovske čistke, zato tudi zamenja kadre, ki so proti ujemu. Tako so iz krškega Vidma odpoklicali direktorja dr. Meysla. družba ICEC zagotavlja, da so govorice o višini odpravnine, ki naj bi bila spremljala Meyslovo slovo, le govorice. Jasno! Tudi govorice o nekdanjem Vidmo-ycm direktorju Rolfu Normanu ln njegovi žepnini so bile le govorice, dokler je Šved ni popihal 2 denarjem vred iz tovarne.
SENOVO - Danes bo na Senovem zbor krajanov. Zelo verjetno Je> da bodo na njem manjkali voditelji občine Krško, v kateri je Senovo zdaj. Da Občinarjev ne bi bilo, je veliko razlogov. Ce veste, da bo zbor krajanov v Domu XIV. divizije, vam drugih razlogov sploh ni treba več iskati.
^Novo v Brežicah )
SOLATA IN KUNE - V Inter-marketu v Brežicah imajo cene s°latc napisane kar v kunah. Da Je zadoščeno pravici, je cena tudi v tolarjih, vendar se ta sramežljivi skriva spodaj na polici. Trgovke govorijo ne samo slovensko, am-P®k tudi hrvaško. Tako lahko slišite ustrežljivo vprašanje: Imate sedemdeset kun”. Slovensko ni, hrvaško ni, razumejo pa vsi- Tako je to “u poslu”.
“NAJVEČAINAJLJEPŠA” -"udobno ustrežljivi kot prodajal-C1 živil so tudi organizatorji pri-teditev v diskoteki Termopolis v termah Čatež. Vabila za koncert Crvene jabuke 22. februarja so v lermopolisu napisali v hrvaščini. Na vabilu - “pozivnici” piše, da je Termam Čatež v čast, povabiti goste v diskoteko Termopolis. Da Je povabilo v hrvaščini, se mogoče sploh ne bi opazilo, če ne bi v ujem pisalo, da je Termopolis uajveča i najljepša diskoteka u Sloveniji”.
ZEMLJA - Po razpadu avnoj-ske Jugoslavije so v Cerkljah ob Jvrki nekatere stranke zagotav-Jale, da bodo tukajšnji domačini dobili nazaj precej zemlje, na ka-'erije sicer vojaško letališče. Kot j^uže, pa bo to zemljo tudi v odoče uporabljala vojska. In to ne za to, da bi na njej pridelovala solato...
KRIŽIŠČE - Nekateri, ki se z avtomobilom vračajo z nakupov tntermarketu, so že našli prave Poti, po katerih se vendarle da Pripeljati na glavno cesto. Drugi, k' teh poti še niso odkrili, pa še uaprej obupujejo v križišču s prepovedanim zavijanjem v levo ali Pa krožijo po bližnjih dvoriščih. O em križišču v Brežicah še nekaj asa ne bodo govorili. Do prvih Uaslednjih volitev! Dokazano.
V času od od 7. do 20. febru-arJa so v brežiški porodnišnici fodije: Tatjana Plankar iz Veniš ' Nejca, Anita Brumen iz Brežic ' Alena, Alenka Vodopivec iz “Obenje vasi - Marka, Barbara Baznik iz Dol. Boštanja - Timoteja, Vesna Kovačič iz Za-Pfešiča - Petro, Anita Kneževič J2 Sevnice - Evo, Darja Lisec z Koga pri Sevnici - Primoža, Pet-Zofič iz Boršta - Jana, Mar-otta Pirc iz Senožet - Mateja, “arbara Kostanjšek iz Kostanj-1(3 - Timoteja, Aleksandra No-Vak iz Artič - Janjo, Mojca Jovanovič z Jetrnega sela - Ivo, kzragica Mavsar iz Osredka -dečka, Jožica Vogrin iz Laz -Uroša, Vera Jagrič iz Osredka ' Mitja, Marija Lah iz Križ -Matjaža.	Čestitamo!
HNU I Z M ASI H OBČIN MŠŠ
Kot pes in mačka?
Sodelovanje v Posavju
BREŽICE - Občinski svet Brežice bo 3. marca povedal, ali se strinja z ustanovitvijo Sveta posavskih občin. Torej bo razpravljal o temi, ki jo je doslej že vzel pod drobnogled in o kateri so že govorili tudi svetniki v Krškem in Sevnici.
Svet posavskih občin, ki nekako pomeni skupni posavski prostor in ki je nekoč že obstajal in deloval, znova postaja posavska zanimiva tema v času, ko občine Brežice, Krško in Sevnica pokajo po šivih. Brežiški občini uhaja Dobova, krška sliši za nastajanje samostojne občine Senovo, k sevniški mahajo domotožni Bučklanarji, ki se ne morejo navaditi na svojo sedanjo občino Škocjan. Zlasti napovedani nastanek novih občin Dobova in Senovo bi lahko postavil stvari na glavo, saj je Posavje zdaj skupno ime za obstoječe občine Brežice, Krško in Sevnica.
O enotnem Posavju so govorili tudi geodeti, ko so pred časom uradno izročili namenu nove prostore Območne geodetske uprave Sevnica, izpostave Krško. Roman Novšak, vodja Območne geodetske uprave Sevnica, je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da ima Posavje vse možnosti za regijo. Brez slednje pa “bomo raztrgani med Novim mestom in Celjem, pri čemer bo Sava meja, kar pa ni več življenjsko". Novšak je tudi rekel - če ostanemo še pri omenjeni geodetski otvoritvi - da bodo ohranili regijo Posavje samo ob dobrem sodelovanju med vsemi občinami na tem območju, kar v primeru geodezije ni problem, češ, sodelovanje občin z geodetsko službo je zelo dobro.
Take besede z geodetskega delovnega srečanja spodbujajo širša vprašanja. Med drugimi: ali se posavske občine ne bijejo preveč med seboj za prevlado na tistih nekaj skupnih hektarih ob Savi?Ali je enotnost Posavja načeta? Kako lahko vpliva dejstvo, da liberalnodemokratska državna poslanca iz Posavja k sreči ne priznavata občinskih mej in da se dobivata na skupnih sestankih?
M. LUZAR
PIKIN PLES
Malčki brežiškega vrtca Mavrica so imeli letos v motelu pustno zabavo v znamenju Pike Nogavičke. Otroci našemljeni v Pike, kraljice, kavboje, klovne so skupaj s starši in vzgojiteljicami ob glasbi Majolke znali ustvariti pravo pustno vzdušje. Lakoto so potešili z dobrimi krofi. Razšli so se z mislijo, da je pust samo enkrat v letu. V imenu staršev
MALA ŠOLA OB KULTURNEM PRAZNIKU
Uidi malošolarji brežiškega vrtca, enote Oblaček, so proslavili kulturni praznik. Vsak šolar je prinesel knjigo, nakar jim je vzgojiteljica Nevenka na kratko orisala Prešernov lik. Otroci so z zanimanjem sledili otroški pripovedki. Končali so z venčkom narodnih pesmi, ki jim jih je zaigrala gojenka Glasbenega studia Brežice. Pozornost, ki so jo tako izkazali prazniku, je vsekakor prava pot do tega, da bodo sedanji predšolski otroci tudi pozneje znali ceniti naše kulturno bogastvo. V imenu staršev
BORUT PEČEK
REGIJA JE ZA RAZVOJ ODGOVORNA SAMA - Dr. Miroslav Glas je o razvojni koaliciji regije v Krškem govoril že drugič. Bo tokrat razprava obrodila sadove?
V Posavju je treba čimprej združiti moči
In poenotiti akcije
KRŠKO - Gospodarsko stanje v Posavju je vse prej kot rožnato, položaj pa naj bi izboljšale investicije. V naslednjem obdobju naj bi namreč v razvoj vložili kar 1,6 milijarde nemških mark, kar je velik izziv za regijo. Zato so udeleženci posveta o položaju regije in razvojnih možnosti, kije bilo pred kratkim v Krškem, med drugim poudarili, da je potrebna strokovno koordinirana akcija celotne regije. Območna gospodarska zbornica Posavje naj bi bila gonilna sila oziroma jtdro razvojnega cikla v Posavju, prevzela pa naj bi tudi vlogo povezovalca in koordinatorja.
Veliki predvideni posegi v okolje: izgradnja avtoceste in hitre železnice, nadaljevanje plinifikacije, gradnja HE na spodnji Savi in drugo, pa zahtevajo zaščito podtalnice, ureditev kanalizacije, odtočnih voda in vsega, kar bo vplivalo na spremembe v okolju. Glede na to, da je zakon o pokrajinah še v proceduri, s strani države je čutiti vse večjo težnjo k centralizaciji, pa tudi uprava v regiji ne funkcionira kot eden od nosilcev razvojne koalicije regije, je potrebna hitra ustanovitev Sveta posavskih občin.
O organiziranosti regij je na posvetu spregovoril profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Miroslav Glas. Poudaril je, da je za razvoj regije odgovorna regija sama, potrebni so enotni skupni cilji, za vsa razvojna načrtovanja po potrebuje regija nosilca, ki se oblikuje v razvojni koaliciji regije, o kateri je v Posavju že tekla beseda, vendar konkretnih rezultatov prva razprava ni dala. Ključni nosilci razvojne koalicije so podjetja, izobraževalne in druge svetovalne ustanove in upravni organi oblasti, za vse te pa je pomembno, da poenotijo svoje cilje ne glede na politično organiziranost.
T. G.
Kostanjevica bližje 750-letnici
Do leta 2002 naj bi uredili staro mestno jedro ■ Potrebnih 260 milijonov tolarjev - I\idi formalna razglasitev mesta za kulturno-zgodovinski spomenik najvišje kategorije
KOSTANJEVICA - Dolenjske Benetke, kot se je prijelo ime četrtemu najstarejšemu slovenskemu mestu - Kostanjevici na Krki, bodo leta 2002 praznovale pomemben in častitljiv jubilej, 750-letnico. Mesto, ki je zaradi naravnih in kulturnih posebnosti že zdavnaj preseglo občinski in regijski značaj, je bilo v preteklih desetletjih odrinjeno od vlaganj in vzdrževanj, ki bi Kostanjevico ohranilo v normalnem stanju, Vsi zadržki, ki so zavirali razvoj in bili tudi izgovor, da se mesto ni obnavljalo, so odpravljeni, sedaj pa sedanje vodstvo krajevne skupnosti in občine čaka še precej dela.
Tako bi v naslednjih letih za projekt, imenovan Otok Kostanjevica, potrebovali 260 milijonov tolarjev, slabo tretjino naj bi prispevala država, ostalo pa občina v dveh letih. Temelj nove ureditve starega mestnega jedra bo nov prometni režim, katerega prvi pogoj je obvoznica za regionalno cesto Novo mesto - Kostanjevica - Drnovo, sedanja cesta preko otoka namreč preveč obremenjuje mestno jedro. Trasa nove obvoznice je predvidena severozahodno od otoka, promet na otoku pa bo dovoljen le za prebivalce, oskrbo in intervencijska vozila. Predvidena je tudi nova ureditev javnih površin, uredili naj bi tudi ulice, trge in komunalne naprave, otok pa bo dostopen iz vseh smeri preko obstoječih lesenih mostov, obnovili bodo porušeni Tercijalski most, obetata pa se tudi dva nova lesena mostova za pešce.
“Sedanje občinsko in krajevno vodstvo ne more prevzeti odgovornosti za desetletno propadanje, odgovorni pa smo za postopke in odločitve, ki bodo bistveno vplivali na preživetje in oživitev kulturno-turističnega središča občine Krško. Delež sredstev, ki
BILO JE PRED STO LETI
Grozdje je gnilo
Izbral Miloš Likar
Vinska kupčija na Dolenjskem se je lani kasno vršila, ker se je tudi trgatev zakasnila zaradi vednega deževja. Kdor je imel kaj primerov dobrega vina, bil je ponosen nanj, ni ga hotel brez posebne sile ponujati, da bi se s ceno lagje držal.
Zaradi neugodnega vremena minolega poletja grozdje ni moglo toliko dozoreti, kakor bi moralo, da bi dalo močno in stanovito vino. Razun tega začelo je grozdje tik pred trgatvijo gniti, da je vsakdo pospešil trgatev, boječ se še večje izgube. Trgali so nekateri celo v deževju in marsikateri bili so pri določitvi gnilega grozdja vse premalo izbirčni in vestni.
Kdor je pri trgatvi osvojil pravilen način trganja grozdja, tako, da je ločil dobro od slabega, je pridobil dobro in pitno vino, ki ga je lahko prodati. Kdor pa je delal drugače, bo imel bolj slabo vino, in to samo za domačo potrebo.
So pa še obiralci tretje vrte. Kdor pa je zdravo in gnilo grozjde skup metal, ima sedaj ves pridelek enakomeren pa tudi bolj malo vreden. Težko ga bo prodal.
Dolenjske novice 1897
Manj na cesti, preveč na deponiji
Zaradi skrbnejšega odvoza smeti je okolje čistejše, vendar se zdaj hitreje polni deponija - Ibdi brežiška občina za načrtovano skupno posavsko smetišče
BREŽICE - Potem ko so v brežiški občini pred leti organizirano pobirali smeti le na območju z 8.000 prebivalci, so doslej odvoz odpadkov razširili na vso občino s 25.000 prebivalci. Zaradi take širitve je okolje bolj čisto, vendar se zdaj hitreje polni občinska deponija.
Odlagališče odpadkov, ki ga ima brežiška občina v Dobovi, postaja ne le premajhna, pač pa zaradi svoje neurejenosti tudi vse bolj moti Dobovčane. Slednji najbrž molčijo, kolikor pač ne pro-testrirajo zaradi občinskega smetišča pred svojimi dvorišči, le zaradi mesečne odškodnine, s katero nabirajo denar za krajevni proračun.
Ko bo sedanja KS postala sa-
mostojna občina, bi ob sedanjih razmerah Brežice oddajale svoje smeti celo preko svoje občinske meje. To ne bi bilo nič izjemnega, saj tudi sevniška občina zdaj odvaža svoje odpadke na krško občinsko smetišče. Brežicam sploh ne bo treba izvažati smeti k sosedom, če seveda Dobova ne bo preveč hitela z osamosvojitvijo. Tudi brežiška občina, tako kot krška in sevniška, naj bi v bodoče
namreč svoje smeti odvažala na načrtovano skupno posavsko smetišče.
Ta pokrajinska deponija, na katere gradnjo se tri posavske občine pripravljajo že slaba tri leta, bo urejena sodobno in bo dovolj prostorna za vsaj 20 let. Vse tri občine bodo po sedanjih izračunih zanjo plačale okrog 600 milijonov tolarjev.
Brežiška občina namerava denar, s katerim bo sofinancirala gradnjo posavske komunalne deponije, zbirati tudi s samoprispev-
jih v proračun občine Krško prispevajo prebivalci krajevne skupnosti Kostanjevica, se s smiselnim vlaganjem v osnovno infrastruk-
GLASBENA SKRINJA
Milka Šaleških fantov
Skupina Šaleški fantje spada med najstarejše narodnozabavne ansamble pri nas, saj njegovi začetki segajo v leto 1969. Prvi večji uspeh je ansambel doživel na Ptujskem festivalu leta 1972 z uvrstitvijo v finale, odtlej pa seje pogosto pojavljal na tem in na drugih festivalih ter osvojil veliko nagrad. Ansambel je izdal štiri samostojne kasete in nekaj skupinskih projektov. Proti koncu lanskega leta je pri Helidonu izšla njihova peta kaseta z naslovom Milka. Na nji je trinajst melodij, razen ene, kije delo Ivana Ravnjaka, je vse napisavl vodja ansambla Franc Žeronder. Kaseta Milka prinaša še nekaj novosti, predvsem pa je novo to, da ansambel igra poleg narod-no-zabavne tudi zabavno glasbo in da se je pevki Maji Lesjak pridružil nov član skupine pevec Boštjan Dermol.
turo lahko podvoji, predvsem s turizmom,” je prepričan predsednik sveta KS Milan Herakovič. O tem, ali bo občina finančno podprla omenjeni program razvoja Kostanjevice, bo tekla beseda tudi na naslednji seji občinskega sveta.
T. G.
Nevarne igrice z eksplozivom
Skoraj ob prste
BREŽICE - 15-letni Aleš O. z Dobenega pri Brežicah seje prejšnjo sredo odločil, da si bo počitniške dni krajšal z izdelavo priročne granate. Odšel je v delavnico in začel delati improvizirano eksplozivno telo. Najprej je z žago odžagal del priključne kromirane cevi od manjšega bojlerja, dolgo 5 cm in premera 1 cm. Na enem delu je cevkico sploščil in zaprl odprtino. Ploščati del je vstavil v primež in v odprtino nasul manjšo količino zmesi počasi in hitro gorečega smodnika. Tega je dobil tako, da je neaktivirane petarde razstavil in v posebno posodico shranil počasi goreč črni smodnik in hitro goreči beli smodnik ter prah pomešal med seboj. Ko je cevko napolnil skoraj do vrha, je vzel v roke pripravljeni leseni čep in z njim poskušal zapreti odprtino s kladivom. Na primežu je cevko držal s prsti in s kladivom udaril po lesenem čepu. Ko je po čepu udaril drugič, je eksplodiralo in fanta močno poškodovalo.
NAJBOLJŠI CVIČEK JE ZORIČEV - Vinogradniki, ki so povezani v Društvu vinogradnikov Podbočje, so tudi letos kot že 28 let zapored dali na pokušnjo vino, ki so ga pridelali preteklo jesen. Komisija pod vodstvom inž. Darka Marjetiča je med 41 vzorci cvička najbolje (z oceno 15,88) ocenila vino Alojza Zoriča iz Šutne (v kotu), sledijo pa mu pridelovalci Anton Pucelj iz Ostroga, Jožica Lajkovič iz Velikega Podloga, Franc Glinšek iz Podbočja, Martin Komljanc iz Malega Mraševega in drugi. Najvišjo oceno (16,38) za dolenjsko belo vino je dobil Ivan Urbanč iz Podbočja, drugo oziroma tretje mesto pa pripadata Ivanu Zevniku iz Laz in Janezu Jordanu iz Ostroga. Vinogradniki so ocenjevanje združili s predavanjem o napakah vina letnika 1996, z degustacijo in družabnim srečanjem. Komisija je opozorila na nepravilnosti vina zaradi premajhne skrbnosti pri kletarjenju in nepravilnem žveplanju. (Foto: T. Gazvoda)
kom.
L. M.
ŠESTDESET LET PGD STARA VAS - LOKA - V nedeljo, 16. februarja, so imeli gasilci PGD Stara vas - Loka redni letni občni zbor, ki so mu prisostvovali poveljnik občinskega poveljstva šentjemejske občine, šentjemej-ski župan Franc Hudoklin, ki je tudi predsednik omenjenega društva, predstavniki GZ Novo mesto, sektorski poveljnik sektorja Orehovica, predstavniki sosednjih gasilskih društev in predstavnika podjetja TIOS, ki se ukvarja s prodajo gasilske opreme. Ker v letošnjem letu praznujejo 60-let-nico delovanja, so si zastavili velike naloge. Največja med njimi je nabava novega gasilskega vozila Renault Trafic GV14x4, ki ga bodo predali svojemu namenu 21. junija na praznovanju jubileja. (Foto: Marijan Hočevar)
Prvi klub podjetnikov v Beli krajini
Ustanovili so ga v Semiču, zanj pa je precejšnje zanimanje
SEMIČ - Na pobudo semiške občine in območne Gospodarske zbornice Novo mesto je bil konec januarja ustanovljen klub podjetnikov občine Semič. Članstvo v klubu, ki mu predseduje Ivan Se-paher, je neobvezno in brezplačno, vanj pa se je včlanilo že 35 članov, kar je za semiške razmere veliko. Glavni namen kluba je povezovanje podjetnikov v občini.
V semiški občini je registriranih 96 podjetij, od tega večina zaseb-
Ivan Sepaher
nih, kar 93 odst. vsega prihodka pa ustvari Iskra. V občini je zaposlenih 1.476 ljudi, od tega 1 odst. v malem gospodarstvu. Večina dejavnosti je neproizvodnih, od proizvodnih pa jjh je kar 90 odst. namenjenih zadovoljevanju potreb domačinov, le nekaj pa je zasebnih podjetij, ki tudi izvažajo. Z analizo, ki jo namerava opraviti občina, naj bi ugotovili, v katero smer se bo v prihodnje razvijalo predvsem malo gospodarstvo. “Naš klub bo sodeloval z občinskimi in drugimi gospodarskimi ustanovami. K nam se bodo stekali problemi, ki jih imajo podjetja, nato pa jih bomo posredovali na ustrezna mesta. Zagotavljali bomo možnosti za delo v malem gospodarstvu tako na domačem kot na tujem trgu. K razvoju podjetništva bomo pripomogli tudi z različnimi oblikami usposabljanja, izobraževanja, svetovanja in obveščanja,” našteva Sepaher.
Da so na pravi poti, je pokazala tudi ena njihovih prvih akcij. Na predstavitev interneta, ki bo jutri, 28. februarja, poudarek pa bo na uporabnosti interneta v malih podjetjih, seje prijavilo okrog 40 udeležencev. Sicer pa Sepaher poudarja, da v klubu podjetnikov, kije prvi tovrstni v Beli krajini, ni nihče poklicno zaposlen. Podjetniki pa se lahko za vse informacije, povezane s klubom, obrnejo na Jožeta Butalo, ki je na občini Semič poverjen za malo gospodarstvo.
M. B.-J.
“OSEBNA IZKAZNICA”
Rjavo govedo
Primerjava dosežkov •
•	Kombinirana mesno-mlečna pasma rjavega goveda šteje v Sloveniji 70.000-glavo čredo in je najboljša za hribovski in kraški svet.
•	Krave so težke od 600 do 700 kg, na vihru visoke 135 do 140 cm, na leto zmorejo dajati 6.000 do 7.000 1 mleka z najmanj 4 odst. tolšče in 3,5 odst. beljakovin. Količina mleka v laktaciji znaša desetkratno težo živali.
•	Višina bikov naj bo 150 do 160 cm, teža pa 1.000 in več kilogramov.
•	Mladi biki priraščajo 1.000 do 1.200 gramov na dan, primerni pa so za pitanje do visoke teže.
•	Rjava pasma je poznana tudi kot odlična pasma za gospodarsko križanje, zlasti s pasmo charo-lais in limousine. Rjava pasma ima med vsemi pasmami največji delež beljakovin - kazeina, kije pomemben pri izdelavi sirov.
Naše poslanstvo je pomagati majhnim
Z letnega zbora sevniških obrtnikov ■ Zadovoljni s strokovno službo pri Območni obrtni zbornici - Država gleda skozi prste šušmarjem, privija pa dobre davkoplačevalce
VRH PRI BOŠTANJU - Sevniška območna obrtna zbornica šteje 627 članov, od tega 586 samostojnih podjetnikov in 14 pravnih oseb ali družb z omejeno odgovornostjo in 27 prostovoljnih članov. Od tega je 125 takih podjetnikov, ki imajo status delavcev drugje, ne v svoji firmi. To so bivši popoldanci. Sevniški obrtniki oz. podjetniki zaposlujejo 420 delavcev, največ delavcev pa zaposlujejo v obratovalnicah Draga Krošlja, Iztoka Benceta, Franca Mlakarja in Mihaela Vidmarja.
Lani so v sevniški zbornici vsem samostojnim podjetnikom in pravnim osebam izdajali obrtna dovoljenja, letos pa bo zbornica svojim članom , ki se ukvarjajo s prometom, izdala licence (dovoljenja) za opravljanje prevozov.
Zaradi javnih pooblastil, ki jih je zbornica dobila od države, so v Sevnici razširili strokovno službo, poskrbeli za izobraževanje ter
nabavili novo računalniško in programsko opremo. Predsednik OOZ Sevnica Slavko Vilčnik je na zadnjem zboru sevniških obrtnikov na Vrhu pri Boštanju z veseljem sporočil kolegom, da v Sloveniji merijo zelo visoko, izključno zaradi strokovnosti pri delu sevni-ške zbornice. Republiška kontrola postopkov za izdajo obrtnih dovoljenj je delo strokovne službe OOZ Sevnica ocenila kot visoko
Nova KBM zaživela v Posavju
Brežiška podružnica postopoma uvaja vse storitve
MOKRICE - Po pol leta prisotnosti v Posavju je v sredo, 19. februarja, na Mokricah Nova kreditna banka Maribor (KBM) oziroma njena brežiška podružnica predstavila poslovanje v tem času. V Novi KBM si prizadevajo, da bi bile njihove podružnice čim samostojnejše in da bi ponujale celoten splet bančnih storitev. Brežiška podružnica je v začetku januarja prevzela tudi vse posle od Hipotekarne banke Brežice.
Za pomoč Nove KBM je Hipotekarna banka Brežice zaprosila, ko je banka Slovenije vzpostavila instrument pomoči med bankami ob krizi v bančništvu, ki je sredi lanskega poletja prizadela predvsem nekatere manjše banke (npr. Triglav), ki se jim je močno zmanjšala likvidnost, zelo pa je padlo tudi zaupanje komitentov. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Andreja Hazabenta je šlo v tem primeru za izredno korektna in strokovna pogajanja, ki so pripeljala do ustanovitve njihove podružnice, kije od Hipotekarne banke Brežice prevzela del pasive in aktive ter večino zaposlenih v
enotah v Brežicah, Krškem in Kopru.
Že januarja je podružnica ponudila posavskim podjetjem in obrtnikom večino storitev, ki jih ponuja Nova KBM, občani pa že lahko odprejo tekoče račune in dobijo kartice za bankomate ter kreditne kartice Activa in Activa Eurocard/Mastercard, februarja pa ponujajo tudi že potrošniške in namenske kredite. Vse storitve, ki jih sicer ponuja Nova KBM, bodo postopoma uvedli do konca aprila.
Po besedah Alojza Dimiča, direktorja brežiške podružnice Nove KBM, so od lastnikov Hipotekarne banke Brežice odkupili njen komercialni del ter poslovne prostore v Brežicah in opremo v Krškem. Hipotekarna banka Brežice obstaja še naprej z isto vsebino kot prej. V podružnici Nove KBM ni lastniškega deleža Nike. Podružnica Nove KBM namerava še letos odpreti poslovne prostore v središču Brežic, območje poslovanja pa v prihodnje razširiti še v sevniško občino.
strokovno, saj ni našla nobene napake!
“Območna obrtna zbornica je hiša, kamor lahko pride vsak majhen, neuk in nebogljen član, pa pri nas izve veliko več kot na mnogih seminarjih, več kot bi lahko izvedel v katerikoli zbornični hiši. Smo majhni in zato namenjeni
* Lani jim je ob usklajeni akciji sevniške občine in zbornice uspelo v dogovoru z bankami znižati obrestno mero za 252 milijonov tolarjev kreditov za malo gospodarstvo. Velik del teh sredstev je bil deležem še subvencije občinskega proračuna v višini 4 odstotkov. Tudi letos naj bi znižali obrestno mero za kreditni znesek 4 milijone mark, računajo pa, da bi polovica od tega zneska bila deležna še posebne podpore občinskega proračuna. Podporo je ponovno obljubil sevniški župan Jože Peternel.
majhnim. Cenimo, kadar veliki, ki so bili nekoč majhni, razumejo, da moramo vedno pomagati majhnim, kajti to je naše poslanstvo,” je poudaril Vilčnik.
P. P.
Kako kaže na borzi?
Na Ljubljanski borzi je pretekli teden trgovanje iz dneva v dan bolj zamiralo. Obseg prometa se je občutno zmanjšal, tečaji delnic pa so se vsak dan v poprečju znižali za odstotek ali dva. Vzrok je seveda v sedaj že kar razvpitih ukrepih Banke Slovenije, S katerimi naj bi bolje nadzorovala prilive tujega kapitala, namenjenega naložbam v domače vrednostne papirje. Ker bodo ključni nosilci izvajanja novih ukrepov (odpiranje in vodenje skrbniških računov, zagotavljanje dodatne tolarske likvidnosti) domače poslovne banke, se je žogica trenutno ustavila pri njih. Banke naj bi do konca meseca podrobneje izdelale metodologijo, predvsem pa povedale, za koliko naj bi se v bodoče podražile naložbe tujcev v domače vrednostne papirje. Dokler niso znana osnovna izhodišča, tujci na borzi ne želijo nastopati z dodatnim kapitalom, kar pomeni, da morajo ob nespremenjeni ali celo povečani ponudbi delnic njihove cene nujno padati, saj jih domače povpraševanje očitno ni sposobno pokupiti.
Ne glede na trenutni zastoj v trgovanju je večina borznikov mnenja, da bodo tuji vlagatelji prej ali slej ponovno pričeli nalagati denar v nekatera boljša slo-
venska podjetja. Cene naših delnic so v primerjavi s cenami podjetij na tujih borzah še vedno izredno nizke. Za primerjavo nam lahko služi cena SKB banke v Londonu (več kot 100.000 tolarjev) in v Ljubljani (57.000 tolarjev). Investitorji, ki so kupovali debiice v začetku februarja, ko so bili njihovi tečaji najvišji, zaradi tega ne bodo izgubili svojega denarja. Važno je le, da bodo dovolj dolgo vztrajali in da delnic ne bodo prodali z izgubo pri nizkih cenah. Med tem časom pa naj raje del svojih prihrankov še nalagajo v vrednostne papirje, da jih bodo imeli kupljene po nizkih cenah. Poleglega se nenehno širi število podjetij, ki se uvrščajo v borzno kotacijo in ki so tudi vredna nakupov. V petek je npr. steklo trgovanje z delnicami Etola, med večjimi družbami pa je kmalu pričakovati tudi delnice Cetisa in Radenske. Prejšnji teden so bile vknjižene v klirinško-depotno družbo tudi delnice Petrola, kar dqje slutiti, da ni daleč dan, ko bo steklo trgovanje z našo največjo naftno družbo.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba
Glavni trg 10, Novo mesto Tel.: 0681323-553, 323-554
Ilirizem je potrebno tudi tržiti
Turistično društvo Mirna Peč predvsem po zaslugi predsednika Jožeta Barbo zelo dejavno - Najzaslužnejšim pri otvoritvi pešpoti Od Zijala do Sv. Ane podelili priznanja
MIRNA PEČ - Mestna občina Novo mesto je avgusta lani podelila TUrističnemu društvu (TD) Mirna Peč priznanje za lepo urejena na-selja Jelše in Zijalo. To je je le eden izmed uspehov tega društva, kije zadnji dve leti, predvsem po zaslugi zagnanega predsednika Jožeta Barbo, spet zaživelo. V petek, 21. februarja, so na svojem rednem letnem občnem zboru v okrepčevalnici “Na klančku” preteklo delo ocenili za uspešno, ne manjka pa načrtov tudi zanaprej. Barbo je skupaj z gostom, predsednikom Dolenjskem turistične zveze Alojzom Serinijem, podelil priznanja za posebne zasluge pri lanskem uspešnem projektu -otvoritvi pešpoti Od Zijala do Sv. Ane.
Prejeli so jih: OŠ Mirna Peč,
Gasilsko društvo Mirna Peč,
PODRUŽNICE ČIMBOU SAMOSTOJNE - Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (levo) Andrej Hazabent in direktor brežiške podružnice Alojz Dimič.
Gradbeno podjetje GPG Tehnika, Jože Gole, Miljana in dr. Stojadin Stojič ter KS Mirna Peč; Barbo pa se je za pomoč pri omenjenem projektu zahvalil še nekaterim posameznikom. “Dolina seje tako pri turistični dejavnosti odprla navzen, treba pa je iz tega več tržiti, na primer v obliki kmečkega turizma,” je predlagal Serini.
Na občnem zboru so pregleda-
TRGOVINI SPET DELATA
BREŽICE - Danes, v četrtek, 27. februarja, ob 13. uri oziroma 13.30 bosta v Brežicah otvoritvi prenovljenega marketa Tržnica in diskonta Semenarna s slaščičarno. Trgovini je skupaj z zaposlenimi od Agrarie Brežice prevzelo podjetje Vino Brežice.
li lansko delo in razmišljali o letošnjih akcijah. V središču Mirne Peči želijo čimprej postaviti informacijsko tablo z označbami
• Med člani TD Mirna Peč se je v zadnjem letu zelo razvila vinogradniška sekcija, ki šteje že 37 članov. Lani so prvič pripravili degustacijo domačih vin in podelili priznanja, organizirali predavanja ter pred trgatvijo s pomočjo KS kupili nov refraktometer. Njen predsednik Anton Makše je zadovoljen ugotovil, da bodo tudi letos nadaljevali s podobnimi akcijami. Pomoč pri akcijah društva je obljubil tudi predsednik KS Mirna Peč Zvone Lah.
vseh petih pešpoti v KS (že pred leti jih je izrisal Jože Pungerčar), skupaj z organizacijskim odborom mirnopeškega teka bodo izvedli
PODELILI PRIZNANJA - Eno izmed priznanj je v imenu GD Mirna Peč prejel tudi njegov predsednik Mirko Krevs (na desni), podelila pa sta mu ga Alojz Serini (levo) in Jože Barbo. (Foto: L. M.)
akcijo ocenjevanja urejenosti kraja, želijo nabaviti stojnico, spomladi bo prišlo na vrsto čiščenje in popravki na omenjeni pešpoti, pripravljajo že razglednico Mirne Peči, pri čemer sodelujejo s članom društva fotografom Robertom Kokaljem, organizirali bodo razne izlete itd.
L. MURN
Konferenčna dvorana Perla
Prirejate sestanek, konferenco, kreativno delavnico, predstavitev izdelkov... Bi radi svojim gostom ponudili več kot le poslovno srečanje?
V prijetnem, klimatiziranem modrozelenem okolju Konferenčne dvorane Perla boste lahko združili delovno srečanje in družabni dogodek.
110 sedežev, učilnica z 20 sedeži, sejna soba z 10 sedeži, sodobna tehnična oprema, sprejemniki Brdhler, računalniška projekcija, video in avdio snemanje. Poleg tega pa še bogata spremljevalna ponudba. Igralnica, variete, diskoteka, restavracije, hotel, trgovine, bazen, savna, fitnes, frizerski in kozmetični salon, teniški igrišči, varovano parkirišče.
A kaj bi le naštevali?
Obiščite nas.
Z veseljem bomo ustregli vašim željam.
rfT Hoteli Igralnice Turizem
HIT Hotel Casino Perla Kidričeva 7 5000 Nova Gorica
tel. 065 126 35 33, 12 630, 126 35 46 faks 065 28 885
HIT Hoteli Igralnice Turizem
C. IX. korpusa 35
5250 Solkan, Nova Gorica
tel. 065 28 221, 27 258 (prodajna slulba)
faks 065 25 557, 26 430
ISKANJE NOVIH KMETIJSKIH TRŽNIH NIŠ
Evropa m novo odkriva konopljo
Neverjeten preobrat v odnosu do industrijske rastline, ki mnogim odpira nove upe
litijski sadjarji
ZELO DELAVNI
LITIJA - Sadjarsko društvo ptija, ki šteje 133 članov, je imelo prejšnji teden letno skupščino, Kjer so naredili inventuro za lani. V lanskem letu so se člani udeležili več predavanj: o vzgoji in obrezovanju koščičastega sadnega dfevja, o varstvu vinske trte, orga-nizirali so tudi prikaze obrezovanja sadnega drevja v Litiji, Kresnicah in Gabrovki. Prikaz letne rezi, ki jo je vodil inž. Franc Kotarje videlo 40 udeležencev, vsakoletnega 10-urnega tečaja obrezovanja pa se je udeležilo 22 članov. Organizirali so tudi spomladansko ekskurzijo v Hlebce na Štajersko in oktobra v Portorož na slovensko razstavo sadja. V letošnji plan pa so dali: predavanja o gojenju sadnega drevja, o varstvu koščičarjev, okrasnih rastlinah in Pridelovanju koščičarjev.
ZN0V0MEŠKETRŽN1CE
Tudi minuli ponedeljek so na novomeški tržnici branjevke ponujale radič po 300 tolarjev kilogram, merico regrata po 200, korenje, kolerabo, redkev in rdečo Peso po 150 do 200, krompir po 50, semenski krompir po 200, fižol Po 350 do 500, česen po 600, kislo repo po 200, rdeče zelje po 150 tn liter čebulčka po 300 do 500 tolarjev. Kozarec medu je stal od 500 do 700 tolarjev, kilogram orehov od 800 do 850, lonček domače smetane od 500 do 600, kilogram sirčka 400, vrečka mlincev in rezancev 250, jajčka 25 do 30, kozarec ocvirkov 400 do 500, tlačenka 350, mesene klobase 1100, slanina 1100 do 1200, jabolka pa so bila Po 60 do 90 tolarjev kilogram.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 145 prašičev, starih do 3 mesece, 40, starih 3 do 5 mesecev, in 20, starih nad 5 mesecev. Prvih so prodali 100 po 420 do 460, drugih 20 po 310 do 340, tretjih pa 10 po 220 do 260 tolarjev kilogram žive teže.
Če samo pomislimo, s kakšno uničevalsko vnemo, utemeljeno v zakonu, se pri nas policija vrže na sleherno odkrito lehico konoplje, je težko verjeti, da je bila Cannabis sativa (L.) pri nas nekoč pomembna industrijska rastlina. Pred 35 leti na primer je takratna Jugoslavija gojila konopljo na 48.700 ha polj (ves svet na 776.000 ha); Sloveniji je resda pripadala le malo večja njiva, vendar dovolj velika, da smo konopljo poznali in cenili.
To je bil čas naglega zamiranja na domači surovini temelječe tekstilne industrije (Motvoz in platno, Grosuplje) in revolucionarnega uvajanja umetnih vlaken v izdelavo tekstila, vrvi, mrež idr., ki so grozila, da bodo izrinila vse naravne surovine in med njimi tudi konopljo. Tisto slavno konopljo, ki jo je človeštvo pridelovalo tisočletja, v vsem svojem civilizacijskem obdobju, da je iz nje izdelovalo papir, v razjedajoči morski vodi najdlje
PREDAVANJE O VINOGRADNIŠTVU
NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z društvom Ajda organizira predavanje Biodinamična metoda dela v vinogradništvu, ki bo v soboto,
1.	marca, ob 9. uri v Srednji kmetijski šoli Grm v Sevnem na Trški gori. O izkušnjah v Burgundiji bo poročal Matias Thun iz Nemčije.
•	Za vladanje je vsak dober. (Bučar)
•	Najboljši človekov zdravnik je zmeraj lastna zmernost. (Gleim)
vzdržljive ladijske vrvi in stotero drugih koristnih izdelkov.
Novi časi so prinesli nove tehnične rešitve in nove udarce pridelovanju konoplje. Svoje je prispeval tudi boj proti mamilom, ki se je mehke droge, marihuane in hašiša, pridobljene iz Cannabis indica (to konopljino zvrst je identificiral že veliki Lamarck), lotil enako neusmiljeno kot mnogo bolj nevarnih trdih drog. Ko je že vse kazalo, da bo gospodarsko vse manj donosna, povrhu pa še moralno obsojana in preganjana konoplja izginila, se je začel neverjeten preobrat.
Svet je začel na novo odkrivati, da ima konoplja najmočnejša rastlinska vlakna, ki jih avtomobilska industrija lahko s pridom izkoristi pri izdelavi zavor in sklopk. Konopljin džins je štirikrat močnejši od bombažnega, iz njega izdelane hlače so prijetnejše za nošnjo, prati pa jih je moč brez pralnega praška. Začeli so odkrivati nove možnosti na področju izdelave celuloze in papirja. Na enoto površine daje konoplja štirikrat več celuloze kot gozd. Iz konopljinih vlaken je možno s posebnimi postopki izdelati trdnejši gradbeni material kot je armirani beton. V Franciji že delajo take hiše. Še posebna dragocenost konoplje je njeno seme in iz njega pridobljeno olje, ki je uporabno za človeško prehrano, še bolj pa v industriji zaščitnih namazov, lakov, mazil, pralnih praškov. Da o uporabnosti v zdravilstvu ne govo-
Nenadoma je konoplja postala iskana industrijska rastlina. Še več, kot poročajo iz Švice pa tudi nekaterih drugih evropskih dežel, je postala upanje za tiste kmetovalce, ki morajo zaradi preobilice pridelkov
TEKMOVANJE ORAČEV BO V ČRNOMUU - Pretekli teden je bil v Črnomlju eden od prvih pripravljalnih sestankov o državnem tekmovanju v oranju, ki bo 12. in 13 septembra na bivšem zadružnem posestvu v Lokvah pri Črnomlju. Pomerilo se bo 12 ekip, ve pa se že, da bo poleg tekmovanja še vrsta prireditev, na katerih se bo obiskovalcem predstavila Bela krajina. Na fotografiji drugi z leve Jože Dular, predsednik kmetijske tehnične komisije pri ZOTK Slovenije, ki je skupaj s kmetijsko svetovalno službo organizator tekmovanja, drugi z desne pa Tone Filak iz Gribelj, ki spomladi tretjič odhaja na svetovno prvenstvo, tokrat v Avstralijo. (Foto: M. B.-J.)
kmetijski nasveti
Požiganje bi bilo najslabše
. Na svetu je težko najti bolj travnato in s tem zeleno deželo, kot le Slovenija. Dobri dve tretjini vse naše zemlje prekriva trava, njen delež pa se z opuščanjem intenzivnega kmetovanja še Povečuje. Travnati svet s tem postaja najpomembnejši naravni Proizvodni dejavnik, ki pa žal postaja marsikje tudi najbolj zane-marjan, za kar ni vedno kriva le govedorejska kriza. Lahko bi celo rekli, da je travinje naša največja neizkoriščena priložnost.
S pravilno agrotehniko je mogoče na travniku pridelati celo več kot na njivi - ob manjšem tveganju in manjših stroških. Žal v prak-Sl ponavadi ni tako, saj travnati svet m deležen niti približno tolikšne skrbi niti tolikšnih vlaganj. Kot je znano, je stoletja redil njivo, torej dajal tudi z njegovo pomočjo pridelan naravni gnoj, ki bi pripadal njemu. Posledica tega je vsesplošna ekstenzivnost Pridelovanja krme, ki se maščuje v manjših pridelkih in manjši gospodarnosti.
Ko prihaja pomladni čaš, je zato vredno vnovič poudariti, da travnati svet potrebuje redno gnojenje prav tako kot njivski. Spomladi je tudi priložnost za nekatera nujna oskrbovalna dela, kot so čiščenje površine, krčenje odvečnih dreves ali grmov, odstranjevanje pregnojenih mest (odraslo govedo v enem pašnem dnevu s kravjaki pregnoji in s tem poslabša en kvadratni meter Pašnika), spomladi je treba tudi razgrebsti in zravnati krtine in oiravljinjake itd. Vsekakor je požiganje najslabši ukrep, vendar se ga neuki ljudje vse bolj poslužujejo, ne zavedajoč se, da s tem delajo škodo naravi in sebi.
Pogosto se postavlja vprašanje, ali je travnati svet potrebno obdelovati, torej branati, valjati in rotovirati. Odgovor ni preprost, ker je odvisen od strukture tal, vodnih razmer, sestave travne ruše >n drugega. Na splošno velja pravilo, ki ga naš zaslužni travniški strokovnjak inž. Jože Korošec rad ponavlja: travinje na težjih tleh Je potrebno branati, na lažjih valjati, na izrazito težkih pa tudi fotovirati. Valjanje velja za najkoristnejši spomladanski poseg, Posebej še, če je bila huda zima in če smo dosejali travno rušo, kar je na razredčenem in izčrpanem travinju koristno, če ne celo nujno.
Inž. M. L.
IZ SVETA ČEBEL
Ali ste vedeli?
Zbral inž. Dušan Kresal •
Ali ste vedeli:
•	da so v medu snovi, ki preprečujejo razmnoževanje bakterij;
•	da glukoza, ki je je v medu največ, neposredno preide v kri in deluje kot takojšnja hrana za mišice in živce, ki jih pomirja;
•	da bi morala čebela, če bi med zbirala le ena, preleteti 90.000 kilometrov, preden bi nabrala pol kilograma medu;
•	da čebela preleti 3 do 4 km v eno stran in da na dan lahko prinese v panj do 400 mg nektarja;
•	da pri nas pojemo povprečno kilogram medu na leto na enega prebivalca, v sosednjih državah pa dvakrat več;
•	da ličinka čebele delavke, ki jo hranijo z mešanico medu in cvetnega prahu, poveča svojo težo v petih dneh kar za 2000-krat;
•	da matica, ki jo čebele hranijo z matičnim mlečkom, na dan zaleže toliko jajčec, da tehtajo toliko, kot njena dvakratna teža;
•	da so v propolisu doslej ugotovili že 70 različnih snovi, ki zavirajo rast in množenje mikroorganizmov, od bakterij do virusov;
•	da je grudica cvetnega prahu sestavljena iz nekaj tisoč pa tja do nekaj milijonov pelodnih zrnc;
•	da čebele vedno obiskujejo tiste cvetove, v katerih je vsebnost sladkorja največja;
•	da medu ne smemo segrevati nad 40° C, sicer bi s tem uničili njegove zdravilne sestavine.
preusmeriti svoje kmetije in se lotiti česa donosnejšega. Pred temi razpotji so tudi naši kmetje in morda bi bila tudi zanje prav konoplja ena izmed rešujočih tržnih niš. Kot piše Delo, Švicarji napovedujejo, da bo konoplja in vse, kar je povezano z njeno pridelavo in predelavo, postala posel številka ena v naslednjem tisočletju. Zakaj se ne bi vsaj nekaj tega prijelo tudi nas? Konopljo smo nekoč že znali pridelovati, kot živinorejsko razvita dežela imamo na voljo tudi obilico organskih gnojil, brez katerih konoplje ni moč pridelovati v kolobarju, kaj šele v monokulturi.
MARJAN LEGAN
Francoski viteški križ za dr. Nemaniča
Priznanje našemu enologu dr. Juliju Nemaniču
Na predlog Roberta Tinlo-ta, direktotja urada za trto in vino O.I.V. v Parizu, je francosko kmetijsko ministrstvo odlikovalo dr. Julija Nemaniča z viteškim križem za zasluge v kmetijstvu. Gre za dosežke, ki jih je Belokranjec Julij Nemanič, znani vinski strokovnjak, zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije, doslej naredil na področju vinarstva. Odličje so mu nedavno izročili na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani.
Robert Tinlot je dober znanec Julija Nemaniča, ki poleg številnih funkcij, ki jih ima, zastopa Slovenijo v O.I.V. Na priporočilo te najuglednejše organizacije za trto in vino opravlja dr. Nemanič poskuse z maceracijo grozdja. Tudi pri modri frankinji, ki jo v Sloveniji največ gojimo v našem vinorodnem rajonu, želi dr. Nemanič razjasniti t.i. francoski paradoks, ki pravi, da zmerno pitje (predvsem) rdečega vina koristi zdravju. S pravilno maceracijo se zdravilne flavonoidne snovi izlužijo iz jagodnih kožic v mošt. Dr. Nemanič poglobljeno dela tudi na področju degustacije vina in je eden od strokovnih izvedencev, ki v Parizu pripravljajo nov pravilnik za to dejavnost.
M. V.
Dr. Julij Nemanič (Foto: M. Vesel)
PRAVNA
svetovaLnžca
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
Razveljavitev oporoke
VPRAŠANJE: Kakšni so roki za izpodbijanje oporoke?
ODGOVOR: Razveljavitev oporoke lahko zahteva samo tisti, ki ima zato utemeljen pravni interes (daje prizadet v svoji pravici). Izpodbija pa lahko v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar po desetih letih od razglasitve ne more več zahtevati razveljavitve. Če pa je nekdo prišel do oporoke z nepoštenim ravnanjem, je v primeru, da se to dokaže, rok izpodbojnosti oporoke mnogo daljši in znaša dvajset let.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Nikoli ne režemo zelo varljivega povprečnega trsa
Za ugotavljanje odstotka suhe snovi (S. S.) v enoletnih rozgah s sušenjem sem se odločil zato, ker je to izvedljiv in dober preizkus kakovosti rozge. K temu so me spodbudile še pogoste pripombe, ki jih poslušam že več let ob prikazu rezi vinske trte. “Kdo pa ima toliko časa, da bi pazil na klenost lesa!” ali pa letos: “Nisem vedel, da je možna takšna razlika ali tako slaba dozorelost oz. kakovost lesa!”
Za vse trse obstajajo podatki o oceni pridelka v preteklih dveh letih in opis njihovega stanja kakor tudi podatki o rezultatih meritev. Objavljam povzetek rezultatov. Za vzorce so vzete rozge od prvega do 12. ali 15. členka (izjemno do 24. členka in vedno kos dolžine 3. členka), kakor tudi preostala rozga od puščenih reznikov in šparonov (penjevcev).
Povprečno znaša suha snov vseh vzorcev 49,93, najnižji odstotek je 41,8 in najvišji 54,8.
Več kot pol vzorcev vsebuje minimalno potrebnih 50% suhe snovi.
Dobrih in zelo dobrih trsov glede povprečne dozorelosti lesa je 38%, vendar samo pri 16-17% trsov lahko režemo brezskrbno in je majhna verjetnost napake.
Pri 14% trsov kljub skrbnemu preverjanju kakovosti ne najdemo primerne rozge.
Do skrajnosti se moramo potruditi pri 40% trsov, da bi odbrali ustrezno rozgo za rodni les.
Pri nadaljnjih 28% trsov je potrebno pazljivo preverjati kakovost rozge, da odberemo ustrezno dozorelo.
Brez slabega lesa je samo 2,4% trsov.
14% trsov ima zanemarljivo malo nedozorelega lesa.
Brez minimalno zadovoljivo dozorelega lesa je 9,5% trsov.
Gotovo brez zadovoljivo dozorelega lesa je 19% trsov.
Možno je ugotoviti očitno razliko med povprečjem vseh
Ureja: dr, Julij Nemanič
podatkov skupaj in rezultatom, ki bi ga dobili, če bi od vseh rozg naredili enega ali nekaj naključnih vzorcev. Moj namen je bil, da poleg prikaza natančnega dejanskega stanja dozorelosti rozge z zadostnim številom podatkov opozorim na napake pri delu, ki nastajajo zaradi površnega ugotavljanja dejstev.
Nikoli ne obrezujemo povprečnega trsa, ampak izključno posameznega, individualnega, ki se razlikuje od kateregakoli drugega, in se moramo vedno prilagoditi njegovim zahtevam oziroma dejstvom. S številom očes, puščenih pri zimski rezi, zadostimo zahtevi po doseganju listne površine skladno moči trsa, kajti nemogoče je zagotoviti primerno obremenitev trte z grozdjem že ob zimski rezi, ampak je nujno opraviti redčenje poganjkov in grozdja. V končni fazi moramo zagotoviti na dobro osvetljeni mladici pridelek grozdja med 10 in 30 dag, kar je odvisno od števila sončnih ur v določenem kraju in letu. Seveda je vse še dodatno odvisno od zadovoljitve vlage, kije trta največ potrebuje v juliju in avgustu (50 - 75 1 na 1 kg grozdja), in razpoložljivih hranil, ki morajo biti v organski obliki.
Pri rezi trsov, ki so poškodovani od toče, se je potrebno zavedati, da so bili ti trsi ob manjši listni površini še dodatno obremenjeni z zaraščanjem ran in so še bolj izčrpani. Zato je zelo narobe, če zaradi možnosti slabšega odganjanja očes pustimo večje število očes. Priporočam, da močneje poškodovane trse režete na krajši rodni les, da se opomorejo in da bo les zadovoljivo dozorel.
V poskusu, ko je v lanskem letu rez bila popolnoma prilagojena moči trsa, je bilo ugotovljeno, daje les zelo dobro dozorel in ni težav pri odbiranju ustrezne rozge. Trs, ki v preteklem letu zaradi rezi samo na gojitvene reznike ni dal pridelka, režemo po pravilih za mlade trse in je možno pustiti 2 do 3-krat več očes, kot je v preteklem letu dozorelo rozg. Glede na nastavek bomo ustrezno razredčili grozdje_po cvetenju.
Inž. JOŽE MALJEVIČ
REJCI DROBNICE!
NOVO MESTO - V prostorih Srednje kmetijske šole Grm bo jutri, 28. februarja, ob 16. uri veterinar mag. Zlatko Jenko iz Kmetijskega zavoda Nova Gorica predaval o prehrani drobnice.
KAKO KRASIMO BALKONE IN VRTOVE?
SEVNICA - Turistično društvo Sevnica vabi drevi, 27. februarja, ob 17. uri v kulturno dvorano PGD Sevnica na predavanje z diapozitivi “Kako bomo letos krasili naše balkone in vrtove?”
helena mrzlikar\ gospodinjski kotiček
Pomladansko čiščenje doma
V čistem in urejenem okolju se prijetno počutimo, zato je razumljivo, da ga bomo ustrezno vzdrževali. Pri čiščenju uporabljamo različne kemikalije, pripomočke in aparate. Če pa s čiščenjem, predvsem z uporabo kemičnih čistil in dezinfekcijskih sredstev, pretiravamo, škodujemo okolju in tudi svojemu zdravju. Nevarne snovi v teh sredstvih so: formaldehidi, fenoli, razna topila, klorirani ogljikovodiki, sulfati, fosfati ipd. Zlasti nevarne so kombinacije alkaličnih čistil s sredstvi, ki vsebujejo kisline, saj povzročajo nastajanje strupenega klorovega plina.
Ob koncu kurilne sezone se navadno lotimo temeljitega pomladanskega čiščenja. Odločiti se moramo, kako bomo umazanijo odstranili in kakšne pripomočke bomo uporabljali, saj si ob tem želimo porabiti čim manj časa in energije. Ob glavnem pomladanskem čiščenju doma predlagam naslednji vrstni red opravil: sesanje in ometanje stropov in sten, čiščenje lestencev, slik in karnis, pranje zaves,
čiščenje okenskih okvirov in stekel ter vratnih kril in okvirov, čiščenje radiatorjev in drugih grelnih naprav, čiščenje omar, prezračevanje oblačil in nameščanje zaščitnih sredstev proti moljem, temeljito čiščenje posteljnine, vzmetnic, talnih oblog in oblazinjenega pohištva.
Za kratkotrajno sesanje manjših površin lahko uporabljamo akumulatorske sesalnike, namesto omel ročne sesalnike, za večje površine pa večnamenske talne sesalnike. Sodobne vrste imajo veliko tehnoloških izboljšav. Svetujem vam, da pred nakupom dobro razmislite, za kaj boste aparat uporabljali. Ko izbirate, upoštevajte velikost stanovanja, število oseb, s tekstilom obloženih površin in druge materiale! Kljub temu da vedno bolj čistimo strojno, si vzdrževanja doma ne moremo predstavljati brez običajnih pripomočkov, kot so gobe, krpe, rokavice za prah, ščetke, krtače, voda in kis. Ce pri delu uporabljamo le te, imenujemo tako čiščenje ekološko.
Brežiška likovna samorastnica Branka Hudina prvič samostojno razstavlja v gostišču “Park” v Tftiju
TRNJE PRI BREŽICAH -Erotika, pejsaži in tihožitja so tematika likovne razstave 28-letne likovne samorastnice Branke Hudina iz Bukoška pri Brežicah, ki se tokrat v gostišču “Park” v Trnju prvič samostojno predstavlja. Po poklicu je ekonomski tehnik, toda umetnostjo že dolgo privlači. Resneje se je z risanjem začela ukvarjati lani marca. Je članica Zveze društev likovnih umetnikov samorastnikov Ljubljana.
O erotiki je najprej nekaj povedal Renato Zorko z Radia Brežice, kije v četrtek, 20. februarja, tudi vodil otvoritveni program. Posebni gost je bil slovenski likovni ustvarjalec grafik Jože Vogelnik iz Radovljice, ki je Hudinovi čestital ob otvoritvi. “Redki so, ki si upajo na tak način opisati odnos dveh ljudi, ki je naložen s čustvi, s tremljenjem po združevanju in ljubljenju. Njen zapis s šolko kredo razumem kot rešitev
problema združevanja dveh, kot harmonijo čustvovanja s telesnim razpoloženjem,” je povedal in dodal, da gre pri teh slikah tudi za prikaz in uveljavljanje umetničinega lastnega prepričanja in da je prav, če se imamo radi na lep, plemenit in odprt način. K takemu razmišljanju naj pripomore tudi ta razstava.
Branka Hudina pravi, da najraje riše erotiko, in meni, da je ena redkih, ki seje te teme lotila v tehniki risanja s šolsko kredo. Sicer se pri razstavljenih delih predstavlja tudi z akvareli in kredo. Hudinova je najbolj ponosna na večjo sliko metulj-čice, ki jo je naredila iz riža, kar je zahtevalo potrpežljivo in vztrajno delo. Vse slike so do konca razstave 21. marca tudi naprodaj.
Otoritev razstave so z glasbenimi točkami popestrili učenci Glasbene šole Brežice.
L. M.
Miro Saje, ki uspešno vodi Pihalni orkester Krka Zdravilišča, od lanskega avgusta na Nizozemskem študira dirigiranje - Priprave na marčevsko tekmovanje v Italiji
“IMEJMO SE RADI NA ODPRT NAČIN” - Je na otvoritvi razstave predvsem erotičnih del Branke Hudina dejal Jože Vogelnik. (Foto: L. M)
Najraje slika erotiko
Meršolovi
“Američani”
Srečanje z novinarjem
NOVO MESTO - Kot prvega gosta v okviru letošnjih Srečanj z znanimi Slovenkami in Slovenci je KUD Krka v sredo, 19. februarja, v Hotel Krka povabilo novinarja Mitjo Meršola, kije obenem predstavil svojo zadnjo knjigo Američani kar tako, ki jo je izdala založba Dela in Slovenskih novic, Slon. Z njim seje pogovarjal Marjan Bauer, glavni in odgovorni urednik Slovenskih novic.
Meršolova tri desetletja dolga novinarska kariera se je začela pri Mladini, nadaljevala pri nekdanjem TT, v slovenski sekciji BBC-ja v Londonu, od koder je bil tudi dopisnik Dela. Po vrnitvi je bil med drugim urednik Delove Sobotne priloge. Izmed vseh dežel, ki jih je na svojih mnogih popotovanjih spoznaval, gaje najbolj prevzela Amerika, kjer je sedem let tudi živel. V sredinem pogovoru je Meršol pobliže predstavil svoje dopisniško delo v New Yorku, od koder je “seznanjal slovenske bralce z živo, človeško in za večino drugačno podobo Amerike, tako z njeno privlačnostjo kot s slabimi stvarmi”. Iz obsežnega gradiva je izbral vsebino za knjigo Američani kar tako. “V teh zgodbah želim slovenskemu bralcu predstaviti Američane v ednini, skušati premostiti razdalje ter najti povezavo med ljudmi, ki je ne more nadomestiti ne politika ne elektronika,” je povedal Meršol. Bauer je pohvalil Meršolov izvrstni slog in dramatičnost.
Razgiban in zanimiv večer so naredili predvsem številni obiskovalci, ki niso skoparili z vprašanji.
L. MURN
NOVO MESTO - “Dober dirigent mora znati vzpostaviti pravo mero med emocionalnostjo in racionalnostjo ter znati iz orkestra izvabiti čimbolj prepričljivo interpretacijo,” meni Miro Saje. Da hoče biti pri svojem dirigentskem delu res čim boljši, pove tudi to, da že od lanskega avgusta kot prvi Slovenec na nizozemskem konservatoriju v Tilburgu študira dirigiranje. Dobil je republiško štipendijo. S študijem, ki bo trajal dve leti, je zelo zadovljen, poleg tega, da v Tilburgu igra trobento pri štirih orkestrih, pa v Novem mestu še vedno vodi Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže, igra v Novomeškem simfoničnem orkestru, honorarno uči na novomeški glasbeni šoli, ter je na ZKO Novo mesto zaposlen kot kulturni animator.
Miro je po glasbeni šoli v Novem mestu in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že od 7. razreda je igral trobento v Straški godbi, kasneje v Novomeškem simfoničnem orkestru, leta 1990 pa je prevezel dirigentsko palico Pihalnega orkestra Krka Zdravilišča iz Straže, in kot se je kmalu izkazalo kmalu, zelo uspešno. “K temu so veliko pripomogli prvi seminarji v tujini, v Nemčiji in na Nizozemskem na primer, ko sem videl, kaj se v svetu igra. Zelo koristno pa je bilo zame srečanje z Antonom Poleničem, ki meje učil tri leta. Navdušil me je za dirigiranje in mi dal predstavo o tem, kakšen naj bo dirigent, njegova tehnika in ne nazadnje odnos do ostalih glasbenikov. Za to sem mu zelo hvaležen,” je povedal Saje, ki pravi, daje strog in neizprosen do kvalitete.
Pol leta je klasično dirigiranje študiral v Gradcu, odločilen pa je bil uspeh pred dvema letoma v italijanski Rivi del Garda, kjer je Pihalni orkester Krka Zdravilišča v 2. kategoriji dosegel drugo mesto, Miro Saje pa je bil proglašen
Miro Saje
“AMERIKA JE NEKAJ POSEBNEGA", je dejal Mitja Meršol (levo), ki pa ima zelo lepe spomine tudi na Dolenjsko, kjer je kot otrok preživljal počitniške dneve. Zraven je Marjan Bauer. (Foto: L. M.)
VEČER NARODNIH IN UMETNIH PESMI
STRANSKA VAS - Moški pevski zbor Ruperčvrh in mešani pevski zbor Mali Slatnik vabita v soboto, L marca, ob 19. uri v gasilski dom v Stransko vas na večer narodnih in umetnih pesmi. Po koncertu bo za nadaljevanje vedrega razpoloženja poskrbel trio Mladi Dolenjci izpod Gorjancev.
SLIKARSKA RAZSTAVA V STRUGAH
STRUGE - V soboto so v stru-ški osnovni šoli odprli prvo umetniško razstavo domačina Srečka Ferkulja. Razstavil je 43 slik, kijih je ustvaril v zadnjem času. Največ slika pokrajino, tihožitja in portrete. Ob odprtju razstave se je zbralo kar lepo število domačinov in ljubiteljev lepe slike. Povedati je treba, da je polovico razstavljenih slik že prodanih. Razstava bo odprta še do sobote. Vsak dan med 19. in 20. uro bo po razstavi vodil sam avtor. Povedati je treba, daje Srečko Ferkulj popoln samouk. Izučil se je za avtomehanika, sedaj pa je voznik tovornjaka. In kakor sam pravi, ko drugi v prostem času posedajo po gostilnah, vzame on čopič v roke in na platnu nastajajo nove slike.
M. C.
SEDEMDESET BODOČIH GLASBENIKOV
DOBREPOLJE - V pripravi je sprejem ustanovnega akta glasbene šole, ki bo delovala za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. V vseh treh občinah je prevladalo mnenje, da je skupni zavod najboljša in najcenejša rešitev. Občina Dobrepolje je še posebno zainteresirana za glasbeno šolo, saj je ta dolina znana kot “pevska dolina”, kar je ovekovečeno tudi v občinskem grbu. Trenutno obiskuje šolo kar 70 učencev, na začetku pa jo je le 17. Dobrepoljska občina bo imela svoje predstavnike v svetu šole in svetu staršev.
M. S.
Če bi na šole gledali zgolj kot na tovarne kadrov, bi jih lahko veliko zaprli, da bi prihranili denar davkoplačevalcev • Sevniške frizerke proti novemu programu STS Sevnica
POČITNIŠKA GLASBENA DELA VNICA - Oddelek za mladino pri knjižnici Mirana Jarca je prejšnji teden zimskih počitnic za mlade pripravil vrsto dejavnosti. Med drugim tudi glasbeno popoldne, ki ga je vodila Mojca Lipičnik. Prišlo je veliko mladih glasbenih navdušencev, ki so se v treh skupinah učili igranja na synthesizer. Zanimivo je bilo, kako so učenci glasbene šole “JQM Calimero” učili tiste, ki so prišli. Zadovoljstvo je bilo objestransko, tako da Lipičnikova in vodja knjižničnega oddelka Slavka Kristan upajo še na sodelovanje. (Foto:
I L. M.)	_____________
za najboljšega dirigenta (tekmovalo 55 orkestrov) v vseh kategorijah. Prijavil se je na študij dirigiranja na nizozemskem Brabonts Conservatoriumu v Tiburgu in bil med tremi, ki so jih od desetih sprejeli. Komisijo je navdušil, saj je pristal v študiju druge stopnje (4. in 5. letnik), prva pa ima tri letnike. Njegov profesor je dirigent Jan Cober, s katerim dobro sodeluje. Nasploh pravi, da mu grejo vsi zelo na roko, tako da je na Nizozemskem, kjer stanuje pri znancu, največ dva tedna skupaj. “Pogoji študija so krasni. Lahko hodim na Coberjeve vaje orkestra, obiskujem vse letnike pouka, igram trobento v štirih orkestrih, hodim na koncerte in razna tekmovanja, kajti tam se vedno kaj dogaja. Največ pa je možnost poslušanja v živo. Seveda je odlično tudi to, da je v sklopu konservatorija velika koncertna dvorana, da je na voljo za vaje 30 učilnic z vso možno opremo itd.,” razlaga Saje, ki ne more pozabiti, da imajo mnogi zasluge za njegov uspeh in sedanji študij.
“Najprej bi se zahvalil Zdravku Hribarju, ki me je začel učiti trobento in mi je bil do sedaj vedno v oporo in pomoč; veliko razumevanja ob moji odločitvi za študij v tujini je pokazala novomeška občina oz. Robert Judež, kajti na novomeški glasbeni šoli zaradi odsotnosti nisem mogel več redno učiti. Tu sedaj delam honorarno, občina pa me je zaposlila kot kulturnega animatorja in vodjo orkestra na ZKO v KC Janeza Trdine. Zahvala za pomoč gre tudi glavnima sponzorjema Krkinim Zdraviliščem in Krki, tovarni zdravil,” je povedal Miro Saje. Ve pa tudi, da bi si brez razumevanja žene in družine ne mogel privoščiti izobraževanja v tujini.
Pihalni orkester Krkinih zdravilišč iz Straže se sedaj že pripravlja na mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v Italiji, ki bo letos 23. marca, nastopili pa bodo v L kategoriji.
LIDIJA MURN
SEVNICA - Srednja tekstilna šola (STŠ) Sevnica je nadaljevalka več kot stoletne tradicije strokovnega šolstva na tem območju. Na ruševinah lesne šole, kije delovala 10 let in je bila leta 1971 administrativno ukinjena, je zrasla šola, ki je v celoletnem programu izobraževala konfek-cionarke za potrebe industrije konfekcije v kraju in pozneje tudi v regiji. “Leta 1981 je usmerjeno izobraževanje pometlo s klasičnim poklicnim izobraževanjem, ki pa ga zadnjih 8 let zopet postavljamo na noge s poklicem šivilja - krojač. Oblikuje se tudi sistem dvojnega (dualnega) poklicnega izobraževanja, ki bo zaživel v prihodnjih letih,” pravi ravnateljica STŠ Sevnica prof. Alenka Žuraj.
Alenka Žuraj, ravnateljica STS Sevnica
V tem šolskem letu je uspelo pridobiti STŠ Sevnica v Posavje nov program, za poklic frizerja, ki gaje možno nadgraditi, denimo s kozmetiko, pedikuro, in za katerega je zlasti med dekleti zelo veliko zanimanje. To potrjuje tudi obisk osmošolcev ob informativnih dnevih, 14. in 15. februarja, saj se jih za ta poklic ogreva kar 73 (le 7 jih je iz sevniške občine! ), medtem ko je bil odziv za poklic pomožna šivilja zelo slab (2) in za poklic oz. program šivilja - krojač nekaj boljši (18). Toda namesto da bi bili v Sevnici veseli, da so na
STŠ, kjer se danes šola 200 dijakov, dobili nov program, za katerega so se zanimali tudi Krčani in Novomeščani, je Območna zbornica Sevnica oz. njena sekcija frizerk zahtevala, naj bi se STŠ odpovedala temu programu.
Ravnateljica Žurajeva je takšen zaplet in razplet v pismu sevniške-mu županu Jožetu Peternelu označila kot “vihar v kozarcu vode.” Govoriti o tem, da šola ustvarja tržne presežke, pa je po njenem mnenju cinizem brez primere. Niti ji ni jasno, kako je lahko šola povezana s šušmarst-vom. Če je s tem mišljeno delo na črno, neplačevanje davkov, to vsekakor ne more biti in ni problem vzgoje in izobraževanja. Ogroženost sekcije bi morda še lahko razumela, če bi se polovica populacije sevniških osmošolcev nameravala vpisati v program frizer.
P. PERC
Zanimanje za “Calimero”
NOVO MESTO - Jani in Mojca Lipičnik, sedaj vse bolj znana kot ustvarjalca otroške televizijske oddaje Kaličopko, od februarja 1994 v svoji privatni glasbeni šoli “JQM Calimero”, podjetje za kulturno-izo-braževalno dejavnost in prosti čas, d.o.o., Novo mesto, otroke glasbeno poučujeta. Največ zanimanja je za igranje elektronskih klaviatur, ki se jih lahko učijo vsi od 6. leta dalje. “Nudimo začetne, nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje, gre pa za skupinski pouk (od 10 do 12 otrok), enkrat na teden popoldne po eno uro. Skupinski pouk zato, ker otroci drug drugega spodbujajo, velik pomem dajemo družabnosti in sproščenosti. Na urah so lahko tudi starši. Zelo je privlačno, ker ni sprejemnih izpitov, na zaključnem koncertu pa podelimo prizna-ja,” je povedala Mojca Lipičnik.
Zaradi povpraševanja sta
Lipičnikova postopoma uvedla še poučevanje kitare in harmonike, tu pa je delo individualno. Sedaj so na voljo trije učitelji. Učenci glasbene šole Calimero imajo redne nastope v Zdraviliščih Dolenjske in Šmarješke Toplice pa tudi v Domu starejših občanov jih zadnje čase radi razveselijo z glasbo. Posebnost te glasbene šole v Novem mestu je tudi, da se preko prakse učijo teorijo. Največji problem ie prostorski. “Začela sva v OS Bršljin, od lanskega leta pa šola domuje v novomeškem BTC-ju, kjer je najemnina zelo draga. S šolnino, ki je ugodna, jo plačuje kar ena tretjina učencev. Potrebujemo stalni prostor,” je povedala Lipičnikova.
V tečaje vpisujejo junija ozr. septembra, v začetne pa tudi februarja, torej je še čas.
1.. MURN
PREDSTAVITEV KNJIGE “DOLENJSKI OBRAZI”
JANKOVIČI - Na Raztre-senovi domačiji v Jankovičih bo jutri, v petek, 28. februarja, ob 19.30 predstavitev knjige Toneta Jakšeta Dolenjski obrazi. Na sporedu bo razgovor z avtorjem in branje več knjižnih odlomkov o ljudeh iz Bele krajine. Na predstavitvi bo sodeloval slovenski pisatelj prof. Jože Dular, kije te dni praznoval 82. rojstni dan. Knjiga Dolenjski obrazi in Dularjev Smeh na prepihu bosta ta večer naprodaj po promocijski ceni. Večer bo popestrila pevska skupina Kresnice iz Adlešič.
MLADI USTVARJALI S SLAMO - Ena izmed ustanov, kije poskrbela, da so letošnje zimske počitnice mladi iz Novega mesta in okolice lahko preživljali ustvarjalno in koristno, je tudi Dolenjski muzej. Ivana Tanko je v torek in sredo, 18. in 19. februarja, organizirala ustvarjalno delavnico, na kateri je obiskovalce učil osnove pletenja s slamo Janez Firm s Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto. Mladi - odziv je bil dober, prišli pa so predvsem iz novomeških osnovnih šol pa tudi iz Žužemberka - so iz slame spletli manjši izdelek, na primer pleteni srček, zvezdice in ostale novoletne okraske. “ Trudimo se mladim približati domače surovine in možnosti ustvarjanja iz njih. Tako smo lani pripravili delavnico, na kateri so izdelovali izdelke iz gline, letos pa iz slame. Tudi v prihodnje želimo organizirati podobne delavnice in tečaje s strokovnim vodstvom, ”je povedala Tankova. (Foto: L. Murn)
Frizerski “vihar v kozarcu vode”

Iz orkestra zna izvabiti najboljše
POTA IN STtf
TJ
O
H
>
dežurni poročajo
PRI SEBI IMEL PUŠKO - V Petek, 21. februarja, ob 21.50 so Policisti naleteli na 29-letnega B. D. lz Straže pri Raki. Pri sebi je imel yojaško puško Herstal kal. 7,9 mm ln en naboj ter naboj za lovsko Puško šibrenico.
V	HIŠO PRIŠEL SKOZI OKNO Kopalnice - v soboto, 22. februarja, zvečer je neznanec vlomil v hišo 31-letnega B. M. z Malega Kanina. V hišo je prišel skozi okno kopalnice, in odnesel nekaj zlata in denar. Lastnika je oškodoval za okoli 50 tisočakov.
DIŠALO ZLATO IN DENAR-Istega dne je bilo vlomljeno tudi v hišo 55-letne U. A. v isti vasi, tatič Pa je do plena prav tako prišel skozi °kno. Tudi od tam je odnesel zlato 'n denar, lastnico pa oškodoval za 130 tisočakov.
PRIHAJA OBDOBJE POŽAROV - V ponedeljek, 24. februarja, Je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Š. J. iz Dramelj. Zagorelo je na podstrešju, kjer je hila koruznica in krma. Požar je °Pazil lastnik in pričel gasiti, vendar S® je ogenj razširil na ostrešje. Zgorelo je 60 salonitnih plošč, ob-8°relo pa je tudi ostrešje. Gasili so gasilci z Bizeljskega, iz Stare vasi in Zupelevca. Vzrok požara še ni znan.
Povozili pešca, a rekli, da našli povoženega
Doma zamenjali avto
MIRNA PEČ - Da se policistov [te da kar tako prenesti okrog, so je pokazalo ta ponedeljek, ko je skupina fantov hotela prikazati, da so na cesti naleteli na povožena pešca, čeprav so ga predtem sami povozili s kombijem. Preden Pa so poklicali policiste, so šli do-m°v zamenjat avto.
V	noči na ponedeljek, 24. februarja, je nekdo na kolovozni poti utcd Golobinjkom in Globodo-j°m povozil 45-letnega Janeza S. j2 Straže, kije po vsej verjetnosti ležal na poti. Pešec je bil hudo Poškodovan, saj je imel zlomljena vsa rebra in medenico, v bolnišnici Pa se še borijo za njegovo življenje. Policisti so s hitro akcijo, z hiranjem obvestil in na podlagi sledi, ki jih je kriminalistični tehnik urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto našel na kombiniranem vozilu, še isti dan ^sledil pobeglega voznika, 37-let-pega K. P. iz Gorenjega Globodo-la. Policisti so ugotovili, da so bili v (lasu nesreče v kombiju še 4 sopotniki: 31-letni A.S., 25-letni R. "•» 27-letni M. S. in 42-letni L. S., Jpi iz Gorenjega Globodola. Na kraju nesreče je voznik ustavil, ‘rije sopotniki so ostali tam, ''oznik in sopotnik pa sta odpeljala v Globodol, od koder sta obvestila reševalno postajo in policijo. Na kraj nesreče sta se vrnila z drugim vozilom, možje pa so poli-cistom rekli, da so ponesrečenca našli na kraju.
ZA NESREČO KRIV KONJ! ' Prejšnji četrtek nekaj po polnoči se je zgodila precej nenavadna Prometna nesreča. 52-letni Ljubljančan se je peljal po magistralni cesti od Ljubljane proti Obrežju. Pri Veliki vasi je trmi v konja, kije stal na cesti, zato je avto odbilo, •ako da je zapeljal po brežini nasipa in obstal v strugi potoka. Vozilo se je nato še vnelo in kljub hitri intervenciji gasilcev v celoti 2gorelo, na srečo pa sta voznik in sopotnica ob pomoči policistov Pravočasno izstopila. Konj je obležal 85 metrov od mesta trče-
Kar polovica zapornikov je Romov
Vse več ljudi se zaradi nižjega standarda namesto plačila prekrška odloči za zapor - Lani sprejetih 45 obsojencev in 269 prekrškarjev ■ Prostorska stiska
NOVO MESTO - Lani so v novomeškem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora sprejeli 314 obsojencev in kaznovanih pred sodniki za prekrške ter 54 pripornikov; med zaporniki je bilo tudi 16 žensk. Tako je bilo dnevno v zaporu povprečno 33 ljudi, predvsem v zimskem času pa se število dvigne čez 40, največ zaradi Romov, ki se za prestajanje kazni raje odločijo med oktobrom in aprilom, medtem ko poleti ne prihajajo v zapore. Prav Romi v novomeških zaporih predstavljajo kar polovico vseh zaprtih, medtem ko je število tujcev kljub pričakovanjem, da bo se bo zaradi meje povečalo, zelo majhno.
Večji del zaprtih v novomeških prestaja zaporna kazen do pol leta
zaporih je kaznovanih v postopku za prekrške. Teh je bilo lani sprejetih skoraj 270. Kot pravi vodja novomeškega oddelka Milena Sukovič, pa se vse več ljudi, ki jih kaznujejo sodniki za prekrške, namesto plačila odloči za prestajanje zaporne kazni, pri čemer kazen 3 tisoč tolarjev pomeni dan zapora. In tako se zgodi, da seštevek več prekrškov znese tudi po leto zapora, trenutni rekorder pa si je s prekrški prislužil celo več kot dve leti zapora.
V novomeških zaporih, v katerih se po predlani izdanem navodilu o pošiljanju in razporejanju obsojencev na prestajanje kazni
Milena Sukovič
Letos 95 let
PGD Mirna Peč dobro dela
MIRNA PEČ - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Mirna Peč bo letos praznovalo 95 let obstoja, kot vsako leto pa so se člani tudi prejšnjo nedeljo zbrali na rednem občnem zboru. “Z delom smo zadovoljni, saj imamo od lani dve pridobitvi - nov motorni avtomobil in visokotlačno motor-ko. Prav svečan prevzem slednje bo letos poleti zaokrožil praznovanje 95-letnice društva,” je povedal dolgoletni predsednik Mirko Krevs, ki se za pomoč pri nakupu - motorka je stala namreč preko 17 tisoč nemških mark - zahvaljuje Ministrstvu za varnost in reševanje iz Ljubljane, Občinski gasilski zvezi Novo mesto, KS Mirna Peč in sponzorjem ob gasilski veselici, ki jo mirnopeški gasilci pripravijo skoraj vsako leto. Članstvo se povečuje, saj podmladek prihaja iz domače osnovne šole. Enkrat mesečno se gasilci dobivajo na informativnih sestankih, udeležujejo pa se tudi tekmovanj. “Lani smo sodelovali na vseh ravneh, člani B-ekipe pa so junija na državnem prvenstvu v Celju dosegli celo srebrno značko. Junija smo se udeležili 120-letnice gasilstva v Novem mestu, aktivni pa smo tudi v domačem kraju - sodelujemo pri mirnope-škem teku itd. Zavedamo pa se, da je sedaj treba več pozornosti usmeriti na strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje. To ni problem samo našega društva, saj je strokovnost v gasilstvu nasploh na Dolenjskem na nizki ravni,” meni Krevs. Delovanje mirnope-ških gasilcev je na občnem zboru pohvalil predsednik Občinske gasilske zveze Andrej Poljšak,
i ib I
nja in je zaradi poškodb poginil. Policisti bodo zoper lastnika konja ukrepali.
ZBIL PEŠCA - V soboto, 22. februarja, ob 18.40 je 84-letni Avstrijec hodil po lokalni cesti od Garni hotela na Otočcu proti cesti R 386, ki jo je nameraval prečkati. Ko je prišel do križišča, je stekel čez vozišče, v tistem trenutku pa je od Otočca pripeljal 73-letni P. U. iz Vinjega vrha, ki je zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Pešca je vrglo na pokrov prtljažnika, nato pa na vozišče, kjer je obležal hudo poškodovan.
zapora, izjemoma pa tudi daljše kazni, med prekrškarji prevladujejo kršitve cestno-prometnih predpisov, precej manj pa je krišitev javnega reda in miru ter drugih kršitev, največ, kar 223 zapornikov, pa je bilo obsojenih na zaporno kazen do enega meseca zapora. Več kot polovica obsojencev, kaznovanih pred sodiščem, je obsojena zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, sledijo pa kazniva dejanja zoper promet, kot so na primer povzročitve prometnih nesreč iz malomarnosti, ter kazniva dejanja zoper splošno varnost in ljudsko premoženje.
V zaporih že dve leti opažajo povečanje števila zapornikov, nekaj na račun povišanja meje prestajanja kazni v tem zaporu, saj se je ta od prejšnjih 3 mesecev zvišala na pol leta, narašča tudi število obsojencev, kaznovanih v postopku o prekrških, medtem ko se je število pripornikov zmanjšalo. Ker kapacitete novomeških
VOZNIKI, POZOR!
NOVO MESTO - Na območju UNZ Novo mesto bo v petek, 28. februarja, med 18. in 2. uro ter v nedeljo, 2. marca, med 15. in 22. uro poostrena kontrola prometa, pri čemer bodo policisti pozorni predvsem na vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo varnostnega pasu, na hitrost in druge hujše kršitve cestno-prometnih predpisov. V primeru lepega vremena bodo policisti poostrili tudi kontrolo voznikov koles z motorji in motornih koles. Ker so se končale zimske počitnice, je na cestah spet več otrok, zato so v teh dneh policisti povečali kontrolo tudi v bližini šol.
po dolenjski deželi
•	Dolenjski vozniki znajo poskrbeti tudi za kakšen sicer neslaven rekord. Za zadnjega je zaslužen Novome-ščan S. L., saj so ga v ponedeljek popoldne v Žabji vasi ustavili policisti, in ker je bilo več kot očitno, da je preveč popil, je moral to dokazovati tudi z alkotestom. Občutek policistov, da se vozniku po žilah pretaka več alkohola kot krvi, je bil skoraj pravilen, saj je alkotest pokazal kar 4,65 promila alkohola.
•	Temu rekordu se je skušal približati tudi 33-letni Senov-čan K. J., ki so mu v soboto policisti zaradi očitne vinjenosti odvzeli vozniško dovoljenje. Prepovedi ni upošteval in so ga ponovno zalotili pri vožnji. Tokrat so ga odpeljali na policijsko postajo, kjer je napihal 2,93 promila alkohola. Torej si je počitek na trdi klopi policijske postaje res prislužil. Podobna usoda je doletela 39-letnega Sevničana P. Z., ki so ga policisti ustavili, ko se je peljal z neregistriranim fičkom. Zaradi 2,85promila alkohola v krvi je lepo ponedeljkovo popoldne delal družbo možem v modrem na policijski postaji.
•	Na naše meje Romuni vse bolj pritiskajo, pri tem pa bi storili vse, da bi prišli, kamor so namenjeni. Tri mladeniče so policisti na mejnem prehodu Dobova zalotili na vlaku. Eden je bil skrit na stranišču, dva pa so policisti odkrili, ko so pregledovali podvozje vagona, ko sta se vsa tresoča stiskala nad kolesi vagona. Bili so izvirni, a očitno še ne dovolj.
zaporov tako velikega števila zapornikov, kot je zadnji dve zimi, ne dopuščajo, so se poslužili tudi premeščanja na Dob, s sodniki za prekrške pa so se dogovorili za porazdelitev pozivov za prestajanje kazni. Trenutno je zaprtih 34
* Kot pravi Milena Sukovič, so zapori v Novem mestu pretesni, posebno še po sprejetju novih navodil, ko naj bi bili ločeni zaprti, polodprti in odprti oddelki, prav tako pa ni ustreznih prostorov za rekreacijo in sprehode ter ženske zapornice. S selitvijo UNZ Novo mesto v Bršljin bi lahko kakšen prostor v stari stavbi UNZ poleg sodišča dobili tudi zapori, kamor bi preselili upravni del, v sedanjih pisarnah pa bi lahko uredili odprti oddelek in tako sprostili obsojenski trakt.
oseb, med njimi tudi 3 priporniki; 18 je bilo kaznovanih pred sodniki za prekrške, 13 pa sodno.
T. GAZVODA
Med Romi spet treskalo
Zaradi spora med družinami dva Roma hudo ranjena - Eden še v kritičnem stanju - Konj poginil
NOVO MESTO - Ljudje, ki prebivajo v bližini romskih naselij, pogosto slišijo strele. Po ponedeljkovem streljanju v romskem naselju Brezje, ko je bil lažje ranjen en Rom, je spet pokalo v soboto, tokrat v romskem naselju Poganci, ko se je prepir med romskimi družinami sprevrgel v hud obračun.
20-letni Darko V. iz Šmihela je s tovornjakom k družini 40-letnega Duška K. pripeljal pesek. Ker je Duškova družina sprta s stanovalci spodnjega dela naselja, so le-ti postavili oviro in preprečili pot vozniku tovornjaka, ki se je umaknil, nato pa se je peš odpravil do Duškove družine. Duško mu je dejal, naj gre nazaj do tovornjaka in počaka, da bo zadevo uredil z Romi.
V naselju se je takrat zbralo okoli 50 Romov, ki so se začeli prepirati. Voznik tovornjaka se je v tem času ponovno pripeljal
in zaradi množice ustavil pred barako 26-letnega Valentina K. Takrat je s pištolo v roki pritekel Duško in začel streljati proti Valentinu, ki je stal v baraki in kjer se je zaradi strahu skrilo že več romskih otrok. Valentin, ki je imel prav tako pištolo, je ustrelil proti Dušku, vendar ni nikogar zadel. Je pa Duško še enkrat pomeril v Valentina in ga hudo ranil, še težje poškodbe pa je dobil 16-letni Savo B., ki ga je krogla zadela v trebuh in genitalije, njegovo stanje pa je kritično. Izstrelki so zadeli tudi konja, last Brede B., ki je kasneje poginil.
Na kraj dogodka so takoj po streljanju prišli policisti in kriminalisti, ki so prijeli osumljenca Duška K. in ga pridržali, obema Romoma pa so zasegli pištoli. Zoper osumljenega so napisali kazensko ovadbo zaradi poskusa umora.
T. G.
USODNO
POPRAVLJANJE AVTA
TREBNJE - V soboto, 22. februarja, ob štirih popoldne je 22-letni Toni Grivec iz Češnjevka pri Trebnjem šel v garažo, da bi popravil osebni avto. Garažna vrata je zaprl in začel delati, pri tem pa imel motor v teku. V garaži seje nabiral ogljikov monoksid, kije Tonija omamil, tako da je padel v nezavest Ob 17. uri ga je našel prijatelj, vendar je bilo takrat žal prepozno, ker je bil že mrtev.
PRI PREHITEVANJU SPREGLEDAL AVTO, KIJE VOZIL NASPROTI - Na naših cestah je za večji del nesreč kriva neprevidnost, saj si v vse hitrejšem tempu težko vzamemo čas še za strpno vožnjo. Neprevidnost in poledenela cesta sta bili vzrok tudi za nesrečo, ki se je zgodila prejšnjo sredo zjutraj pri Mokrem Polju, ko je Vrhpoljčan z golfom, ki je peljal od Šentjerneja proti Novem mestu, začel prehitevati avto, vendar je spregledal, da mu pelje nasproti voznik juga, sicer njegov sosed iz Vrhpolja. Na srečo se je nesreča končala le z zvito pločevino. (Foto: T. Gazvoda)
Tone izginil v pepelnični noči
O izginotju 53-Ietnega Antona Zagorca iz Črneče vasi nad Kostanjevico obveščeni tudi hrvaški policisti - Radiestezisti, policisti, vaščani in drugi iskali neuspešno
KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjevica najbolj oživi za pusta, tudi letošnji ni bil izjema, čeprav bo pepelnična sreda ostala v bolj grenkem spominu. V noči od torka na sredo so bile namreč kostanjeviške gostilne - te je že težko prešteti na prste dveh rok - bolj polne kot običajno, med gosti pa je bilo tudi veliko maškar. V eni od gostiln, pri Štravsu, so tistega večera okoli 3. ure qutr^j zadnjič videli 53-letnega Antona Zagorca iz Črneče vasi, očeta dveh otrok, za njim pa so se izgubile vse sledi.
Iskanje se je pričelo takoj naslednjega dne. V akcijo so se vključili tudi policisti s psi, vaščani okoliških vasi in Kosta-njevičani. Ker je ena od možnosti, da bi Anton padel v Krko - gostilna Štraus je namreč tik ob Krki nasproti klavnice - so preiskali bregove reke, po njej so se spustili s Čolni, pregledali so zapuščene hiše po okoliških vaseh, kamor bi se morda lahko umaknil, a vse zaman. Zadevo poslabšuje dejstvo, da je Anton epileptični bolnik, ima pa tudi težave s hrbtenico. “O pogrešanem Antonu Zagorcu smo obvestili tudi hrvaške policiste, vendar povratnih informacij še nismo dobili,” pravi načelnik urada kriminalistične službe pri UNZ Krško Sašo Jejčič.
V iskanje se je vključilo tudi več radiostezistov. “Vsak je povedal drugačno možnost, med drugim tudi to, da je Anton živ, da naj bi ga nekdo udaril in nekaj odpeljal, da naj bi šlo za obračun, drugi je dejal, da je zgubil spomin in da hodi po okoliških vaseh in gozdovih, nihče pa ni povedal možnosti, da bi padel v Krko,” je pripovedovala Antonova hči Malči in dodala, da njen oče ni nikoli kam šel, ne da bi povedal, če pa je že šel, je poklical domov.
Tistega dne v Tonetovem obnašanju ni bilo nič nenavadnega. Bil je dobre volje, celo pojedel je več kot običajno, potem pa se je odpravil v vas pri Kostanjevici, kamor sta s prijateljem odpeljala kolje; preo-
stanek pa naj bi naslednjega dne. Okoli pol desete zvečer ga je sovaščan videl pri šoli in šla sta še nekaj popit. Nazadnje so ga videli pri Štravsu. Menda naj bi bil vinjen, kar sicer za razpoloženje, ki je vladalo tiste dni, ni bilo nič nenavadnega, čeprav Tone zaradi bolezni zadnje čase ni pil, če pa že je pregloboko pogledal v kozarec, je vedno prišel domov.
. Domači živijo v negotovosti in strahu, saj še niso dobili neobenih namigov, kje bi lahko bil. Čeprav med ljudmi krožijo različne govorice, kje vse so ga videli, se pri preverjanju izkaže, da to ne drži. Kot da bi se udrl v zemljo. Bo lahkosledi o Tonetu našel radiestezist, ki si bo ta
KDO GA JE VIDEL? - Tone je bil visoke in vitke postave, oblečen pa je bil v moder kombinezon. Kdor bi karkoli vedel o pogrešanem, naj to sporoči policistom na tel. številko 113.
teden ogledal kraj, kjer so ga nazadnje videli?
T. GAZVODA
ENA OD MOŽNOSTI, DA BI PADEL V KRKO - Tone Zagorc je pogrešan od srede, 12. februarja, nazadnje so ga videli v gostilniŠtravs. Vgneči, ki je bila zaradi maškar, ni bil nihče pozoren, kam je šel. Nekateri ugibajo, če ni morda padel v Krko... (Foto: T. G.)
v
Zlato za Fit in dvakrat Cigojeva
Kopica medalj za atlete brežiškega Fita na prvenstvih v Kopru in Ljubljani - Družina Kozmus z novimi rekordi - Novomeščanka Ines Cigoj naslednica Saše Derganc
Jure Rovan
Jure Rovan na vseameriškem prvenstvu
V Carbondalu popravil dvoranski rekord
BREŽICE - Jure Rovan je tudi letošnjo sezono začel imenitno in napovedal še nadaljni napredek v svoji najljubši disciplini, skoku ob palici. Mladi atlet brežiškega Fita že tretje leto študira v Združenih državah Amerike je v Carbondalu v zvezni državi Ilinois nastopil na dvoranskem mitingu in s 538 cm za 6 cm izboljšal lastni dvoranski državni rekord in zmagal ter si tako zagotovil nastop na vseeameriškem študentskem prvenstvu, ki bo od 7. do 9. marca v Indianapolisu.
Jure Rovan tako še naprej preseneča. Čeprav so mnogi strokovnjaki menili, da ni poseben talent za skok ob palici in da je prepočasen tekač, še naprej napreduje. Lani je po najboljšem dvoranskem izidu 532 cm vso pomlad še napredoval in državni rekord na prostem potisnil na zavidljivih 551 cm, glede na začetek letošnje sezone v dvoranah pa obeta, da bo poleti rekord še izboljšal.
Na mladinskem državnem dvoranskem prvenstvu v atletiki, kije bilo 22. februarja v Ljubljani, so tudi Brežičani dobili državnega prvaka: v skoku ob palici je Boris Čurčič, ki je preskočil 460 cm; 20 cm manj je bilo dovolj za drugo mesto njegovega klubskega tovariša Ivana Kostevca. Izkazal se je tudi Luka Planinc, ki je s 191 cm v skoku v višino osvojil srebro. Srebrno medaljo za novomeško Krko je s 685 cm v skoku v daljino osvojil Gregor Rovan.
Teden predtem so se na prvenstvu v Ljubljani pomerili člani. Od atletov brežiškega Fita seje spet izkazala Suzana Kos, ki je bila v skoku ob palici s 310 cm druga, mladinec Boris Čurčič je bil drugi med moškimi s 440 cm, medtem ko je bil lani najboljši pionir slovenske atletike Luka Planinc med člani četrti v skoku v višino s (190 cm).
V Kopru so v dveh delih tekmovali špecialisti za mete. Na članskem prvensjvu je v metu kladiva zmagal trener brežiških metalcev Vlado Kevo s 60,92 m, mladinec Primož Kozmus pa je bil s 55,04 m drugi. Med dekleti je seveda zmagala njegova sestra Simona s 47,04 m. Fit je bil daleč najmočnejši pri mlajših mladincih, kjer so Brežičani osvojili prav štiri mesta: 1. Vernes Mešič (60,12), 2. Sebastjan Drolc, 3. Rok
Toplišek, 4, Kruno Herakovič... Pri mlajših mladinkah je bila Lidija Novak s 34,80 m druga.
Tudi v drugem delu se je izkazala Simona Kozmus v metu kladiva, ki je s članskim državnim rekordom 48,80 m zmagala med starejšimi mladinkami in se približala normi za evropsko mladinsko prvenstvo, do katere ji manjka le še dober meter. Njen uspeh je s tretjim mestom dopolnila Lidija Novak (36,80 m). Med starejšimi mladinci je Simonin bret Primož družini Kozmus prislužil še drugi državni rekord in zmago ta dan: 6-kilogramsko kladivo je zalučal 65,14 m daleč. Tudi drugo in tretje mesto je odšlo v Brežice, osvojila pa sta ga Silvo Jagič in Vernes Mešič. Med starejšimi dečki je v metu kladiva zmagal mladi brežiški
Velemojster v Šmarjeških enajsti
Imenitna udeležba na prvem Kraševem hitropoteznem turnirju - Zmagal Hrvat nad Bosancem in Slovencem
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču Šmarješke Toplice je novomeški šahovski klub v nedeljo,
23. februarja, pripravil L mednarodni hitropotezni Krašev turnir, na katerem je nastopilo 54 šahistov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Udeležba je bila kljub za šah kar zajetnemu nagradnemu skladu, ki je znašal 150 tisoč tolarjev, celo nad pričakovanji, saj je nastopil tudi velemojster Mišo Ceba-lo iz Zagreba, ki ima rating 2540, poleg njega pa kar pet mednarodnih mojstrov, štirje mojstri FIDE in trinajst mojstrskih kandidatov.
Tekmovanje je, s tem da je povlekla prvo potezo, odprla najboljša slovenska smučarka Urška Hrovat, ki v Šmarjeških Toplicah okreva po poškodbi kolenskih vezi. Šahisti so odigrali petnajst kol po švicarskem sistemu, nekoliko presenetljivo pa je z 11,5 točke zmagal mojstrski kandidat Dean Zečevič iz Zagreba, ki je imel med vsemi nastopajočimi
REGIJSKO PRVENSTVO
TREBNJE - Strelska družina Trebnje bo v soboto na strelišču v Praprečah 1. marca ob 9. uri pripravila regijsko prvenstvo v streljanju s serijskim zračnim orožjem. Za oceno bo štelo 20 strelov na tarče R8, tekmovalci pa bodo imeli v 40 minutah na voljo tudi neomejeno število poskusnih strelov. Tekmovanje je ekipno v članski konkurenci, ekipo, ki je lahko tudi mešana, pa sestavljajo po trije tekmovalci. Tisti, ki nimajo svojega orožja, si ga bodo lahko sposodili na strelišču. Prijavite se lahko po telefonu (068) 45 095, prijavnina, ki jo lahko plačate pred začetkom tekmovanja, pa znaša 1.000 tolarjev.
BONČA PRI ŠVENTU - Četrtkove predstavitve novih modelov merilcev srčnega utripa vodilne svetovne znamke na tem področju Polarja se je v podjetju Eko projekt v Novem mestu udeležil tudi najboljši slovenski poklicni kolesar zadnjih let Valter Bonča (drugi z desne). Tokratno predavanje Andreja Sventa, sicer direktorja Eko projekta, je veljttlo brezžičnemu monitorju srčnega utripa polar xtrainer, ki omogoča prenos vseh podatkov s kolesa in istočasnega dogajanja v kolesarjevem telesu preko vmesnika na računalnik ter obdelavo izmerjenih vrednosti z novim programom. (Foto: I. Vidmar)
Profesionalci so začeli z zmago
Kolesarsko sezono začeli v Istri ■ V Umagu prva poklicna zmaga za Bogdana Ravbarja - Novomeščani odlični med mladinci- Med dečki zmagal Črnomaljec Starešinič
NOVO MESTO - Le to, da so Novomeščani svoje kolesarsko moštvo pri svetovni kolesarski zvezi UCI prijavili kot poklicno, še zdaleč ne pomeni, da so zaradi tega kar naenkrat boljši od ostalih tekmecev. Do premoči in zmag se da priti samo s boljšo vadbo. Kaj so delali pozimi, slovenski kolesarji ponavadi najprej preizkusijo na dirkah v Istri, kjer so Novomeščani že po tradiciji zelo uspešni. Tako je bilo tudi tokrat.
kolesarjev ljubljanskega Roga, ki so z Valterjem Bončo na čelu nastopili na močni amaterski dirki v Italiji, kjer je bil Bonča osmi, Robert Pintarič pa štirinajsti.
I. V.
Na nedeljski 96 km dolgi dirki za veliko nagrado Umaga je nastopilo 134 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Rusije, Avstrije in Češke. Že nekaj pred polovico dirke je pobegnilo 12 kolesarjev, ki so si pridno nabirali prednost, 10 km pred ciljem pa sta se iz te skupine izločila Bogdan Ravbar in Sandi Šmerc: v njunem ciljnem obračunu je bil močnejši Ravbar, ki si je tako priboril prvo zmago v svoji komaj začeti karieri poklicnega kolesarja. V šprintu skupine, kije na cilj prispela 57 sekund za zmagovalcema, sta svojo Sprintersko vlogo odlično odigrala Milan Eržen in Bogdan Fink, ki sta tako osvojila tretje in četrto mesto.
Odlično so kolesarili tudi novomeški mladinci, ki so na enako dolgi progi dosegli dvojno zmago: L Peter Ribič, 2. Uroš Dolar, medtem
ko je tretje mesto osvojil Damjan Prevejšek član moštva Kobo iz Krškega.
Na krožni dirki za lovoriko Me-dulina so med člani na 81 km dolgi progi novomeški profesionalci ostali brez zmage - priboril si jo je kranjski amater Rajko Petek - pač pa sta Pavel Šumanov in Vlado Miholjevič z enakim časom zasedla drugo oziroma tretje mesto. Med starejšimi mladinci je zmagal član ljubljanskega Roga Darko Mrvar, za njim pa so na cilj pripeljali trije Novomeščani - Peter Ribič, Uroš Plankar in Jože Puš. Med mlajšimi mladinci sta bila na vrhu dva No-vomeščana - zmagal je Gregor Zagorc, drugi pa bil Klemen Logar - med dečki pa je zmagal Matej Starešinič iz Črnomlja, medtem ko je bil Novomeščan Matej Kržišnik tretji. Žal med člani na Startu ni bilo
* Zlato so v Kopru dobili tudi Novomeščani. Vse kaže da najboljša dolenjska metalka kopja in diska Saša Derganc (sedaj Lavrič) le dobiva naslednico. Ines Cigoja je v Kopru zmagala v obeh disciplinah - v metu kopja s 32,34 m dolgim metom, v metu diska pa s 24,62 m. Ines je prava športnica, vendar svojega športa še ni izbrala, saj se poleg atletike ukvarja tudi z rokometom, kjer ji moč, potrebna za met kopja, pride še kako prav.
up Kruno Herakovič (40,40 m), ki je za nameček s 37,04 m osvojil še srebro v metu diska.
I. V.
šele deseti rating.
Drugo mesto je z enakim številom točk osvojil mednarodni mojster Zlatko Bašagič iz Bosne in Hercegovine, tretji je bil z 10,5 točke tokrat najboljši slovenski igralec, večkratni državni prvak, mednarodni mojster Leon Gostiša, četrti je bil član krškega Triglava Zvonimir Meštrovič, peti Aljoša Grosar iz Nove Gorice (slednji trije so prav tako mednarodni mojstri in so zbrali po 10,5 točke), medtem ko je bil šesti najboljši Novomeščan Marjan Kastelic, ki je sicer član krškega Triglava.
Od članov šahovskega kluba Novo mesto sta se izkazala novinec v društvu mojster FIDE Gordan Lazovič z 10. mestom in Robert Rudman, kije bil s 15. mestom najbolje uvrščeni prvokategornik in igralec z ratingom pod 2200. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil Mišo Cebalo šele enajsti.
R. R.
Krka Rog tudi na mednarodni sceni
Grandovceva peta na memorialu Roka Petroviča
NOVO MESTO - Mladi smučarji novomeškega društva Krka Rog so imenitno nastopili tudi na mednarodnem cicibanskem veleslalomu v Kranjski Gori za memorial Roka Petroviča. Med cicibani je Rok Ravbar med 120 uvrščenimi tekmovalci osvojil 17. mesto, Luka Kenda je bil 49., Marko Sobot 51. in David Kren 78. Med cici-bankami je bila Lana Grandovec odlična peta, Mojca Mesojedec pa sedma, dobro pa sta se uvrstili tudi Mateja Spat, kije bila 20., in Ema Lapajne, kije bila 41.
Na veleslalomski tekmi centralne regije na Soriški planini je bil 16. februarja Rok Ravbar četrti, Gregor Plantan petbajsti in Urban Zupanc sedemnajsti; pri dekletih pa je Mojca Mesojedec zmagala, Mateja Spat je bila tretja, Nina Belingar petnajsta, medtem ko Lana Grandovec proge ni izpeijala.
mm mui Umiti
ROKOMET
Moški, 1. liga, 18. kolo - AFP DOBOVA : PREVENT 25:34 (11:15); AFP DOBOVA: Kost-revc, Dapo 2, Begovič 8, Mijači-novič 2, Voglar 2, Ocvirk 5, Češ-novar 1, Kranjc 1, Levec, Stojakovič 4, Denič.
SLOVAN : AKRIPOL 20:17 (12:6); AKRIPOL: Torlo, Maka-revič, Bregant 1, Počervina 8, Čopoč 1, Savrič 4, Vešligaj 1, Hribar, Zarabec 1, Bilbija 1, Ojsteršek, Žitnik.
GORENJE : LISCA 26:19 (15:6); LISCA: Marcola, Krištofič, Blagojevič 4, Rupret, Povše 2, Rantah 2, Plazar 1, Senica, Teraš 4, Kostevc 1, Simončič 5.
DELMAR : KRŠKO 17:14 (9:5); KRŠKO: Pirc, German 4, M. Urbanč, Iskra 3, Vertovšek, D. Urbanč 3, Kekič 1, Privšek 2, Deržič, Čurak 1, Bašič.
LESTVICA: L Pivovarna Laško 34, 2. Prevent 26,3. Prule 67 20, 4. Krško 19, 5. Akripol 18, 7. AFP Dobova 17... 12. Lisca 8.
Prihodnje kolo bo L marca. AFP Dobova bo igrala v gosteh z Andorjem, Krško doma z Lisco, Akripol pa tudi doma z Delmar-jem.
l.B liga, 15. kolo - AJDOVŠČINA : INLES RIBNICA 21:22 (10:9); INLES RIBNICA: Žagar, Ilc 4, Mihelič, Ivanec, Zbačnik 4, Pajnič 3, Henigman, Bartol, Ker-snič, Lesar 1, Škaper 6; LESTVICA: L Škofljica 23, Šešir 22,3. Inles 21 itd.
ODBOJKA
Moški, 1.A liga, 12. in 13. kolo 2. kroga - A BANKA OLIMPIJA : KRKA 3:1 (9, -13, 11, 6); FU-ŽINAR : KRKA 3:0 (4, 7, 6); LESTVICA: L Salonit Anhovo 22, 2. Gradis Maribor 22, 3. A banka Olimpija 16, 4. Fužinar 16... 6. Krka 8 itd.
Odbojkarji Krke se bodo v soboto, 1. marca, v Žužemberku pomerili s Salonitom Anhovo.
l.B liga, 12. in 13. kolo 2. dela - ŽUŽEMBERK: LJUTOMER 3:0 (11, 3, 9): HOTELI SIMONOV ZALIV : ŽUŽEMBERK 3:1 (-11,9,8,12); LESTVICA: L Minolta Bled 24... 6. Žužemberk 10 itd. V soboto, L marca, bo
Žužemberk igral doma z Granitom Preskrbo.
2.	liga, 15. kolo - BLED II : KAN KOVINAR 0:3 (-6, -0, -3); LESTVICA: 1. Kan Kovinar 24 itd.
3.	liga, zahod, 15. kolo - KRKA II (prosta); MOKRONOG : TERMO LUBNIK II 1:3 (10, -14, -5, -1); PIZZERIJA BLAŽE KAMNIK : KAN KOVINAR II 3:2 (-12,1,11, M, 16); LESTVICA: 1. Bovec 26... 6. Kan Kovinar II 12, 8. Mokronog 10... 9. Krka II 8 itd.
Ženske, l.A liga, 10. kolo 2. kroga - TPV NOVO MESTO : ŠPECERIJA BLED 3:0 (2, 7, 12); LESTVICA: 1. Kemiplas Koper 18,2. Infond Branik 18,3. TPV Novo mesto 14 itd.
Vil. kolu bodo Novomeščan-ke v soboto, L marca, igrale v gosteh s KAEPA ŠOU Vital Fru-pi.
1.B liga, 6. kolo 2. kroga - LIK TILIA : TABOR (tekma je preložena na 4. marec); LESTVICA: L Marsel Ptuj 12... 5. Lik Tilia 4 itd. Lik Tilia bo v soboto, 1. marca igrala doma z Novo Gorico.
3. liga, zahod, 15. kolo - SOLKAN II: TPV NOVO MESTO II 1:3; LESTVICA: 1. Kemiplas Koper II 20... 7. TPV Novo mesto 4 itd.
KOŠARKA
A-l liga - V 17. kolu bo Inte-rier Krško L marca igral v gosteh z Idrijo.
A-2 liga, vnaprej odigrana tekma 17. kola - KRKA : LOKA KAVA 88:73 (49:41); KRKA: Bordelius 4, Stipaničev 20, S. Petrov 13, Smodiš 18, Bajc 8, Lučev 25.
NAMIZNI TENIS
1. liga, 14. kolo - VESNA : KRKA 1:6; (Pavič : Kralj 2:1, Zakotnik : Komac 0:2, Šemrov : Hribar 1:2, Pavič - Rupar: Komac - Hribar 0:2, Pavič : Komac 0:2, Rupar : Kralj 0:2, Zakotnik : Hribar 0:2;
MARIBOR: MELAMIN 7:0 LESTVICA: 1. Maximarket Olimpija 26,2. Maribor 24,3. Ar-cont 22,4. Krka 22... 10 Melamin 0.
Bogdan Ravbar
venskih hipodromih štartalo 66 krat in osvojilo dve prvi mesti, pet drugih ter šest tretjih mest. Najboljši voznik je bil Martin Mars, najboljše rezultate je dosegel konj Safir, ki je last družine Mars iz Brežine, do zdaj pa je največ zaslužil Firos, last Darka Kovačiča iz Dobove.
Po besedah Franca Cetina, predsednika športne komisije, si v klubu prizadevajo, da bi imeli čim boljšo čredo, kar je pogoj za dobre izide. Čredo tekmovalnih in plemenskih konj so povečali, tako je sedaj v klubu 42 konj, kar je največ doslej, med njimi je ^tekmovalnih konj in 14 plemenskih kobil. Čreda se je z izvolitvijo novega predsednika Jožeta Klemenčiča, rojaka iz Mrtvic, ki sicer živi v Ljubljani, povečala, saj je Klemenčič ne le velik ljubitelj kasaštva, ampak ima tudi večje število konj.
Minulo leto so v klubu veliko postorili na hipodromu, tako na sami stezi kot na objektih ob njem, dela pa so bila vredna kar 60 tisoč nemških mark, ki jim jih brez pomoči donatorjev in zagnanega predsednika Daneta Mižigoja ter ostalih članov ne bi uspelo zbrati. Organizirali so tudi dve dirki.
Člani so si tudi letos zadali veliko nalog, med drugim bo potrebno posredovati na upravni enoti in občini Krško, da se pospeši pridobivanje dovoljenj in lastništva zemljišča, da ne bodo junija na hipodromu zoper dirkali “na črno”. Ko bodo pridobili dokumentacijo, bodo začeli graditi hleve, nadstrešnico za vsaj 20 konj in še kaj, izdelali pa naj bi tudi posnetek terena na opuščeni gramozni jami v Dobovi, kjer
* Na letnem občnem zboru so priznanja kluba prejeli; Nuklearna elektrarna Krško, Vitacei Ljubljana ter občini Brežice in Krško, najboljši voznik Martin Mars; za aktivno sodelovanje v klubu so dobili priznanja Uroš Bernardič, Jože Meke st., Anton Miler, Franc Polovič st., Ivan Runovec, Marjan Mars in Dušan Arh ter dosedanji predsednik za vzorno vodenje kluba Dane Mi-žigoj.
namerava konjeniško društvo Dobova urediti stezo za vadbo konj. Velik del tekmovalcev je namreč doma prav iz okolice
Na hipodromu Brege tudi hlevi
V enem letu v hipodrom in objekte ob njem vložili kar 60 tisoč mark - Potrebno bo pospešiti pridobitev dovoljenj in lastništva zemlje, da ne bo dirk na črno
KOSTANJEVICA - Konjeniški klub Posavje Krško, ki združuje rejce in dirkače kasačev iz vseh treh posavskih občin, se je z rezultati pretekle sezone med slovenskimi klubi uvrstil v zlato sredino, kar je glede na velikost kluba in ne najboljše pogoje treningov in dela dobro.
Lani je 7 tekmovalcev na slo-
Martin Mars
Dobove, z izgradnjo vadbene steze pa bi skrajšali čas prevoza in s tem muko konj.
T. G.
90-LETNIKA V KOSTANJEVICI - Občnega zbora konjeniškega kluba Posavje Krško sta se udležila tudi najstarejša dirkača kasačev v Sloveniji: Darko Polc je prišel iz Zagorja ob Savi, Franc Kerin pa iz Podbočja. Oba sta bila v bivši Jugoslaviji med najuspešnejšimi vozniki. Med njima je na sliki dosedanji predsednik Dane Mižigoj. (Foto: T. G.)
Najstarejšo piščal na svetu našli pri nas
do nedavnega je veljalo, da gre začetke umetnostnega in tako tudi glasbenega ustvatjanja, ki zahteva nekatere posebne razumske sposobnosti, pripisati modernemu mislečemu človeku. Toda predlanska najd-oa^ naših arheologov Inštituta za arheologijoi ZRC SAZU koščene Piščali v jami Divje babe v dolini Idrijce pod Šebreljami dokazuje, da Seje z glasbo pred 45 tisoč leti ukvarjal že neandertalec. To pa obenem Pomeni, da so se začetki glasbenega ustvarjanja pomaknili za 10 tisoč M v preteklost. Piščal, narejena iz stegnenice jamskega medveda, ki je verjetno najstarejše odkrito glasbilo na svetu, je povsod deležna velikega zanimanja in najditelje so že povabili k vpisu v Guinness.ovo knjigo rekordov.
. Raziskovanja Inštituta za arheologi-J° ZRC SAZU oz. dr Ivana Turka s sodelavci v jami Divje babe nad strugo Idrijce pod vasjo Šebrelje trajajo že do-“ro desetletje in pol, in to zelo uspešno. j jami so z vztrajnim in natančnim delom našli številne ostanke človekovega bivanja: v veliki količini arheoloških Jl^jdb je mogoče najti kosti kar 58 raznih živalskih vrst (prevladuje jamski medved, nato pa zveri in mali sesalci), kamnita in koščena orodja, ki sta jih ^delovala in uporabljala najprej neandertalec v srednjem paleolitiku, in nato kromanjonec, modemi misleči človek, v mlajšem paleolitiku.
Arheologi pravijo, da je jama nekaj Posebnega prav zaradi imenitne strati-Srafije, saj gre za večplastno najdišče.
sedaj je raziskana približno tretjina sedimentov. Odlični rezultati in odkritja, za kar ima zasluge tudi modema teh-aologija, so to jamsko najdišče dvignili v sam vrh najpomembnejših najdišč staro kamene dobe v svetu. Začelo se je z odkritjem okamenelih dlak jamskega medveda, še večje vznemirjenje pa je Povzročila koščena piščal, ki jo je julija leta 1995 na ostalinah 45 tisoč let sta-rega neandertalčevega ognjišča našel Janez Diijec z arheološkega inštituta.
Doslej najstarejše odkrito glasbilo
“Takoj sem videl luknjice ter zato kost shranil posebej. Bila je v metrski kepi zemlje,” je na novinarski konfe-renci pred otvoritvijo razstave z naslo-v°m “Neandertalec in njegova piščal?
Jama Divje babe - zibelka evropske glasbe?” v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani povedal najditelj koščene Piščali Janez Diijec, ki pravi, daje najdba pravzaprav sad slučaja. Vsako leto
tisoč leti, edinega med človeškimi vrstami, ki se je razvil na evropskih tleh in velja za pravega Evropejca, saj so do sedaj umetnost v vseh možnih oblikah pripisovali modernemu mislečemu človeku. Doslej znani primerki piščali z več luknjicami so namreč stari največ 35 tisoč let.
Piščal z milimi zvoki
Za pravilno razlago najdbe koščene piščali ne gre brez arheoloških poskusov, s katerimi so dokazali, daje podobno piščal in predvsem podobne luknjice mogoče narediti s preprostimi orodji iz kremena, kakršna so bila najdena v naj-
Prazgodovinska koščena piščal iz stegnenice jamskega medveda
dišču. Arheolog Guilliano Bastiani je najprej naredil podobna orodja, kot so jih včasih v Divjih babah uporabljali neandertalci, in z njimi izdelal koščeno-piščal iz sveže stegnenice mladega medveda. Tako so ugotovili, da so luknjice res narejene s prebijanjem. Poskusi ne izključujejo njihovega drugačnega izvo-
ra, na primer da jih je naredila večja zver z zobmi, čeprav je razporeditev luknjic za zver nenavadna. Dejstvo pa je, da se na piščal da piskati. “Etnomuzikolog z Inštituta za arheologijo Drago Kumej je nanjo zaigral in iz nje izvabil naravnost mile zvoke. Melodijo zaigra na tri načine,” je dejal Diijec.
Dobovško polje neznank
Dobovško polje bo po vsem sodeč tudi komaj dobro začeto letošnje leto ostalo tako, kot je. Potem ko so na njem regulirali struge potokov, ostaja polje neznank, in vprašanj.
Najditelj piščali Janez Dirjec
tu arheologi v 3 mesecih skopljejo od 80 do 250 tisoč kosov kosti, drobcev ipd., ?elo malo pa je ostankov človeške dejavnosti; na kubik zemlje morda en kos.
Piščal je narejena iz cevaste kosti Mladega jamskega medveda. Vanjo so črtane luknjice - v celoti sta ohranjeni dve, drugi dve pa sta nakazani - ki us-Rezajo razmiku prstov na roki. Verjet-n° je piščal nastarejša na svetu, z njo pa Se bistveno spreminjajo tudi pogledi na Neandertalca, izumrlega pred okoli 30
Ob gradnji nasipa, ki so ga začeli graditi leta 1981, so morali poseči tudi v pritoke Save na levem bregu reke. S tem so izvajalci prizadeli 60 lastnikov zemljišč. Slednji so bili tako ob del dohodka s kmetije. Nekaterim je prvo leto po regulaciji država plačala odškodnino za enoletni izgubljeni pridelek. Po tistem niso več dobili odškodnine.
Dobovško polje pomeni neprijetno zadevo, nezaželeno vprašanje, politično temo. Ta problem rešuje občina Brežice, ker je to polje na njenem ozemlju. Ker je prevelik za lokalno obdelavo, ga predaja ministrstvom in drugim službam v Ljubljano. Ta se malce pomudijo z omenjeno dobovsko zadevo, vendar je njihov trud videti le kot iskanje bližnjice, po kateri bi se dalo najlažje izogniti se vsemu, kar le spominja na Dobovo. Krajevna skupnost Dobova je doslej poskušala narediti za dobro dobovskega polja in tamkajšnjih kmetov več kot drugi, vendar ni imela srečne roke, saj so zadeve ostale napol poti. Polje je namreč, potem ko so na njem poskrbeli za lažje odtekanje vode, zdaj slabše za obdelavo, kot je bilo. Če je mogoče zemlja vendarle na površinah tudi boljša od nekdanje, so kmetje, ki jo orjejo in z nje pospravljejajo letino, slabe volje zaradi nastalih razmer na njivah.
Ali je bila narejena napaka?
Anton Žibert iz Loč, Ivan Curhalek iz Mosteca, Stanko Gerjevič iz Mihalov-ca in Darko Zobarič iz Mosteca, s katerimi smo se pogovarjali o nekaterih težavah in pričakovanjih kmetov na do-bovskem polju in urejanju rodovitnih površin ob Savi med Brežicami in Dobovo, so povedali, da so ljudje po vaseh ogorčeni nad tam, kar se dogaja v zvezi z dobovskim poljem.
Ivan Curhalek, kmet iz Mosteca, je prepričan, da je šlo za napako. “Pri nas so naredili hidromelioracijo. Kmetje -lastniki zemljišč smo dovolili ta poseg. Obljubljeno nam je bilo, da bomo dobili plačano ali s komasacijo v obliki zemljišč povrnjena odvzeta zemljišča. Ko je bila melioracija končana, je krajevna skupnost sprejela sklep, da se komasacija ne sme napraviti, dokler ne bo nasipa do Sotle. Če bi mi lastniki to vedeli prej, ne bi pristali na poseg.”
Po denar s silo
Domačini menijo, da so utrpeli na premoženju toliko škode zaradi poplav, da so tudi zaradi tega upravičeni do doškodnine. “Če mora biti dobovsko polje v Sloveniji rezervat za toliko in toliko kubikov poplavne vode, smo upravičeni do rente,” je primerjal Anton Žibert.
Po besedah Ivan Curhaleka je vlada po poplavi leta 1990 že dala precej denarja za odškodnino. “Prvi znesek se je razdelil med oškodovance. Naslednji znesek, enako velik, je bila krajevna skupnost Dobova pripravljena vložiti v gradnjo nasipa, ko pa bi država imela denar, naj bi ta vloženi denar vrnila. “Ampak takratna oblast v občini tega ni dovolila.”
Če se bodo pristojni še naprej izmikali kmetom z dobovskega polja, bodo ti poskočili. Govori se o protestu s traktorji, o demostracijah, kot bi dogodku rekli po Evropi. “Če nam denarja ne bodo dali zlepa, ga bomo dobili s silo,” boste slišali na dobovskem polju, in to ne samo omenjene štiri sogovornike.
Bodo Podobnikove besede nasip postale?
Drži, da se občina Brežice poteguje za državni denar za ureditev razmer na dobovskem polju. Tako je Jože Avšič poslal
ustrezne amandmaje tudi na predlog državnega proračuna za leto 1996. Zaman, te županove pobude državnemu zboru v Ljubljani niso upoštevali. Je bila v ozadju politika, nenaklonjena brežiški občini? To ostaja neznanka, dejstvo pa je, da je dobovsko polje zanimivo tudi za politike evropskih ambicij. Tako so se o dobovskem polju menili tudi ob nekem obisku Marjana Podobnika v Brežicah. Prvak ljudske stranke je dejal, da SLS zahteva gradnjo protipoplavnih nasipov v Posavju. Pri tem je omenil, da je postavitev teh umetnih ovir za vodo tesno povezana z bodočo gradnjo spodnjesav-skih elektrarn, le-ta pa je odvisna od državne energetske strategije. Zdaj, ko je Podobnik v vladi, bo imel seveda obilo priložnosti, da na kaj vpliva, da izvrta denar za dobovsko polje in ga tudi pošlje v Posavje.
Dobrih 200 milijonov tolarjev
Za dokončno ureditev zemljiških razmer na dobovskem polju bi po enem naj-

Na ogled v Narodnem muzeju Slovenije
Omenjena najdba je takoj vzbudila veliko zanimanja, predvsem pri raziskovalcih starejše kamene dobe doma kot po svetu. Najditelje so že povabili k vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov. Tako kot vse najdbe iz Divjih bab bo tudi koščeno neandertalčevo piščal v arheološki zbirki hranil Narodni muzej Slovenije v Ljubljani in verjetno bo to eden njegovih najimenitnejših predmetov. Muzej od prejšnjega tedna pa do 8. junija ta predmet prvič javno postavlja na ogled. Skupaj z Inštitutom za arheologijo je namreč v atriju muzeja pripravil razstavo (njen avtor je dr. Ivan Turk), ki poleg najdbe pojasnjuje okoliščine, v katerih je ta, doslej verjetno edina toliko stara piščal na svetu, nastala in bila najdena. Razstavo bo spremljal niz prireditev, od predavanj za osvetlitev časa neandertalca, do pedagoško-izobraže-valnih delavnic, na katerih bodo italijanski strokovnjaki prikazali način proizvodnje takratnih orodij. Mogoče se bo poskusiti v upodabljanju prazgodovinskih živali na “jamske stene”, zanimivi pa bodo tudi koncerti na piskala.
Razstavo ali pa kasneje vsaj koščeno neandertalčevo piščal si resnično velja ogledati, saj se s to preluknjano kostjo iz paleolitskega obdobja človekove zgodovine začenjajo tako zgodovina glasbil na današnjem slovenskem etničnem ozemlju, glasbena zgodovina evropskega človeka kot tudi svetovna instrumentalna glasbena zgodovina.
LIDIJA MURN
novejših izračunov potrebovali dobrih 207 milijonov tolarjev, o čemer so govorili tudi na delovnem sestanku, ki ga je sklical brežiški župan Jože Avšič sredi lanskega oktobra. Od kod vzeti denar, je očitno znano le na papirju. Čeprav so se na sestanku odločili, naj bi glavnino denarja prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, preostali del potrebnega zneska naj bi zagotovilo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Z omenjenim denarjem naj bi med drugim opravili tudi vse potrebne izmere, plačali odškodnino kmetom in odkupili zemljišča, kjer je to potrebno zaradi dosedanjih zemljiških postopkov na dobovskem polju. Ob vsem tem pa bi razmislili tudi o možnosti, da bi naredili komasacijo.
Kdaj se bo to zgodilo? Kako se bo zgodilo? Ali se sploh bo? Krajevna skupnost Dobova se odceplja ob občine Brežice in postaja samostojna občina. Ministrstva v Sloveniji so drugačna, kot so bila lani oktobra. Stvari se očitno spremijajo in v tem vlada v Ljubljani, a tudi kdo nižje od nje, lahko najde izgovor zase.
MARTIN LUZAR
Stanko Gerjevič, Darko Zobarič, Ivan Curhalek in Anton Žibert (na sliki z leve) nekega meglenega zimskega popoldneva v vasi Ključ na Hrvaškem. Stojijo ob nasipu pri Sotli, ki so ga tam pred leti zgradili Hrvati. Tako Sotla kot Sava, kadar narasteta, v teh krajih ogrožata ljudi in premoženje.
Bo vrnila del nekdanje slave?
Do srede aprila letos naj bi delavci Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) okrog 10.000 kvadratnim metrom bolj močvirnega zemljišča ob sotočju Višnjice pod Baronovim hribom dali dovolj prepoznavno podobo, kako velika bo nova šola v Višnji Gori. Do takrat morajo namreč na zahtevnem zemljišču zabetonirati temelje tega za Višnjane in njihove otroke dolgo pričakovanega objekta.
“Vsi bi hoteli, da bi se to zgodilo prej, posebej krajani Višnje Gore,” je dejal ivanški župan Jernej Lampret 14. februarja ob podpisu pogodbe o začetku teh del z direktorjem Inženiringa GPG Branetom Kastelcem. Kastelic pa je spomnil, kako njihovo podjetje kot sponzor podpira razne kulturne akcije in da skušajo, odkar so se po uvedbi šolskega tolarja spet razmahnile naložbe v šolstvo, svojo sled pustiti v domači občini, kjer pač imajo svoje korenine. Pustimo zdaj ob strani, kaj porečejo o “domači občini” ivanški lokalpatrioti, za katere “ločitveni postopki” z bivšo grosupeljsko občino ne tečejo dovolj hitro in kažejo po malem že nekakšno alergijo do vsega, kar diši po grosupeljski dominaciji.
Predsednik gradbenega odbora šole v Višnji Gori Dušan Strnad je povedal, da so imeli veliko dela z iskanjem lokacije in nakupom ustreznega zemljišča in spremembo njegove namembnosti. Sodelovali so tudi pri izbiri projekta nove šole. Komisija za izbor idejnega projekta se je med štirimi urbanistično arhitektonskimi rešitvami odločila za idejni projekt arhitektov Vesne in Mateja Vozliča. Nova šola s telovadnico bo imela 2390 m2 bruto oz. 2200 m2 neto površin. Predsednik sveta krajevne skupnosti Višnja Gora Matjaž Zupančič je dejal, daje razveseljivo, ker so po predaji digitalne telefonske centrale v uporabo pred enim tednom zdaj priča dogodku, ki bo z zlatimi črkami zapisan v kroniki Višnje Gore.
Marinka Piškur, ravnateljica OŠ Stična
Zupančič seje zahvalil županu, njegovim sodelavcem, ravnateljici stiške osnovne šole Marinki Piškur, saj je višnjanska šola podružnica te šole, čestital pa je tudi izvajalcem.
Že dolgo premajhna in neprimerna
Ti bodo po pogodbi za omenjena dela dobili 60 milijonov tolarjev, celotna naložba v šolo s telovadnico, ki naj bi odprla vrata v šolskem letu 1998/99, pa bo po besedah ivanškega “šolskega ministra” Boga Sušiča veljala od 500 do 550 milijonov tolarjev. Da je šola v Višnji Gori premajhna za več kot 200 učencev, prostori pa tudi sicer neustrezni, nefunkcionalni, so opozarjali že vsaj 10 let. Hodniki so preozki, stropi visoki skoraj štiri
metre, ni garderobe niti učilnic za gospodinjstvo in tehnično vzgojo, ni ustreznega prostora za kuhinjo itd. V letu 1993 so izdelali študijo za povečanje šolskega prostora v Višnji Gori v treh inačicah: prizidek, adaptacija ter novogradnja za pet razredov in novogradnja za vse razrede. Predvidevajo, da bi število učencev do šolskega leta 2002/2003 nihalo od 214 (osemletno šolanje) do 221 (devetletno šolanje), število oddelkov pa od 10 (v šolskem letu 1995/96) do 11 (v šolskem letu 2002/2003). Bivša občina Grosuplje je navzlic omenjenim zagatam višnjanske šole dala prednost izgradnji prizidka pri šoli v Šmarju Sapu. Ko je z Ministrstva za šolstvo in šport, ki naj bi tudi pri gradnji šole v Višnji Gori pomagalo s polovico
potrebnega denarja, prišla usmeritev za prehod na enoizmenski pouk, je bila novogradnja še toliko bolj utemeljena in pereča.
Organizacijsko je torej od 1. septembra višnjanska šola podružnična šola osnovne šole Stična (v tej je 1053 učencev v 51 oddelkih!), toda je popolna osemletka. Na žalost 210 učencev in 17 učiteljev, ki poučujejo, je to edina osemletka daleč naokoli, ki še deluje v tako stari stavbi; u zgrajena je bila namreč že leta 1907! Vse S druge šole v bivši grosupeljski občini so - bile zgrajene po letu 1966. Kot je opozo-g rila ravnateljica šole Marinka Piškur, ima £ vsak učenec le nekaj več kot dva kvadrat-> na metra prostora. Telovadnica je oda-ljena od šole 300 m, pot do nje in nazaj pa je prometna in nevarna. Skoraj polovica učencev se vozi v šolo s šolskim avtobusom. Pomočnik ravnateljice in vodja šole v Višnji Gori je Franc Lokovšek. Na šoli zlasti veliko pozornost namenjajo ohranjanju kulturne, zgodovinske in naravne dediščine. Učenci spoznavajo preteklost in lepote svojega kraja pri pouku v obliki projektov in raziskovalnih
Dušan Strnad, predsednik gradbenega odbora za novo šolo
nalog. Eden zahtevnejših projektov je Stoji učilna zidana, o katerem so del gradiva strnili tudi v biltenu.
Zametki šole že leta 1554
Starodavno naselje Višnja Gora je bilo že zgodaj poseljeno, o čemer pričajo najdbe rimskih miljnikov in kamnitih spomenikov. V srednjem veku je bil predhodnik Višnje Gore današnji Stari trg, ki se omenja že v 12. stoletju. Tod se omenja sodnik že leta 1294, deželno sodišče 1308 in cesarska mitnica leta 1460. Cesar Friderik III. je leta 1478, potem ko so se tržani zaradi nevarnosti turških vpadov preselili na bližnji grič, kjer se je razvila Višnja Gora, že povzdignil v mesto. Takrat so ga obdali z obzidjem. Meščani so bili zvečine obrtniki, obrt in trgovina pa sta najbolj cveteli v 16. stoletju. Najmočnejši je bil čevljarski ceh. Po 17. stoletju je začelo mesto nazadovati, Valvasor poroča o številnih opuščenih hišah, gospodarska kriza pa je Višnjane pritiskala s krajšimi prebliski, vzponi in padci vse do novejših časov. Prva šola je bila po zapisu Alme Vodišek, učiteljice v Višnji Gori, ustanovljena leta 1554, ko je nek domačin zbral v mestni hiši 10 do 15 ukaželjnih otrok. Kmalu seje prvi učitelj preselil in z njim so zamrli zametki šolstva. Leta 1815 je bila ustanovljena trivialna šola. Učitelj je moral biti organist, cer-kvenec, pisec, ogledovalec klavne živine, plačevali pa so ga s šolnino.
Ravnateljica Marinka Piškurje iz preteklosti višnjanskega šolstva tudi nanizala, da so leta 1847 uvedli poleg enorazred-nice še ponavljalno šolo, leta 1976 pa razširili enorazredno šolo v trirazredno. V19. stoletju sta pouk in uradovanje potekala v slovenskem in nemškem jeziku. Leta 1906 so trirazrednico razširili, začeli
graditi novo šolsko poslopje in ga, kot rečeno, leto pozneje že odprli. Med l svetovno vojno je šolska mladina trpela zaradi pomanjkanja in preobremenjenosti z delom, pouk pa je zelo neredno obiskovala. Po letu 1930 je bilo na šoli Višnja Gora sedem samostojnih oddel-

Matjaž Zupančič, predsednik sveta KS Višnja Gora
kov in nedeljska šola. Pred začetkom II svetovne vojne je bila šola 6-razredna, med vojno je pouk potekal v šoli do nemškega bombardiranja kraja leta 1943; nato je bil pouk v okolici in Codellijevetn gradu vse do požiga šole in gradu.
Takoj po vojni je postala višnjanska šola štirirazredna. V šoleskem letu 1948/ 49 je bilo na šoli 5 razredov, v 5. razred pa so bili vključeni tudi učenci 6. in 7. razreda, del učencev pa je po 4. razredu odšel v 1. razred gimnazije v Stični. Od šolskega leta 1954/55 je bilo na šoli pet oddelkov z osmimi razredi vse do šolskega leta 1960/61, ko se je šola razširila v 6-oddelčno z osmimi razredi. V Šolskem letu 1961/62 je bilo na šoli šest razredov in oddelkov, učenci 6. in 7. razreda pa so se vpisali v osnovni šoli Žalna in Stična. Naslednje šolsko leto je bilo sedem razredov in oddelkov, v šolskem letu 1963/64 pa je postala šola v Višnji Gori osemletka.
PAVEL PERC
Krave, sitotisk, medalje
Če kaj, potem starši otrokom zagotovo želijo v življenju veliko zdravja. “Samo da je zdrav!” navadno pravijo ob rojstvu drobnega bitja. Zlasti mame se dobro zavedajo pomembnosti teh besed, zlasti če z otroki ni vse tako, kot bi moralo biti. Vrednost teh besed dobro pozna tudi Anica Majerle, saj je sin Janez zaradi težav ob rojstvu ostal zmerno duševno prizadet.
Od Majerletove domačije na Griču nad Dobličami se razprostira prelep razgled po bližnjih vinskih goricah z neštetimi zidanicami, a tudi po ravnih poljih pod Dobličami, kjer imajo skoraj vse njive tudi Majerletovi. Po grbinah okrog vasi namreč ni moč kmetovati. Gospodinja iz vsake od trinajstih hič, kolikor jih šteje Grič, si lahko tam privošči le nekoliko večji vrt. In Majerletovi, ki imajo pet glav živine in se ukvarjajo s poljedelstvom, so veseli, da imajo lepe njive pod Dobličami ter seveda vinograd nad vasjo, brez katerega bi si sredi vinskih goric težko predstavljali življenje. Mama Anica je bila vedno le kmečka gospodinja, saj pri petih otrocih niti pomisliti ni mogla na zaposlitev, zato pa je prinašal svoj zaslužek domov oče Leopold. Vesela sta, da sta vseh pet otrok spravila h kruhu. Nedavno se je zaposlil najmlajši sin, medtem ko je predzadnji, Janez, v službi, kot jo sam imenuje, četrto leto.
Janez je z vrstniki hodil v malo šolo, potem pa je otroška zdravnica svetovala obiskovanje osnovne šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nataše v Črnomlju. Ves čas se je z ostalimi otroki iz vasi vozil v šolo z avtobusom. Tri tedne je bil sicer v internatu, a domotožje in želja po varnem maminem naročju, ki ga je bil tako vajen, sta bila le premočna. “Tako kot je doma priden in delaven, je bil tudi v šoli. Končal jo je s prav dobrim uspehom. Lahko bi začel delati v varstveno-delovnem centru, a je raje ostal doma in pomaga na kmetiji. To delo ima zelo rad. Po petih letih pa je že tako zelo pogrešal družbo svojih vrstnikov, ki jih v vasi ni. Prosil me je, naj grem vprašat v varst-
veno-delovni center, če bi ga sprejeli,” pripoveduje prijazna Anica.
Janez je imel srečo, da v delavnicah, v katerih delajo duševno prizadeti odrasli, ni bilo še takšne stiske, kot je danes, ko je v njih 19 varovancev, kar je glede na prostor, ki ga imajo na razpolago, občutno preveč. Starši so, kljub temu daje dela na kmetiji vedno dovolj, srečni, da ima Janez zaposlitev. Ne gre sicer za službo v pravem pomenu besede, saj je Janez invalidsko upokojen, za delo v delavnicah pa dobi po šest tisočakov na mesec. Gre predvsem za to, da ima “zaposlitev” in skrb ter da se počuti koristnega. Zlasti se dobro počuti v družbi sebi enakih. In ko smo že govorili o srečah, ki
spremljajo Janeza, je ena on njih tudi ta, da je prav ob njegovem prihodu v varst-veno-delovni center začel varovance sistematično vaditi v različnih športih Matjaž Barič, kije bil takrat na začetku študija defektologije. Spoprijeli so se z malim nogometom, atletiko, kolesarjenjem, plavanjem, alpskim in nordijskim smučanjem.
Matjaž bi rad, da bi sodelovali vsi varovanci, a mu to doslej še ni uspelo. So pa zato tisti, ki trenirajo, uspešni. Na lanskem državnem prvenstvu so med devetimi ekipami varstveno-delovnih centrov in zavodov za duševno prizadete Črnomaljci zasedli drugo mesto. Tudi v drugih športih dobijo na vsakem tekmovanju kakšno medaljo. Prav Janez pa je med tistimi, ki sojih dobili največ. Iz sobe, kjer jih skrbno hrani, jih prinese kar devet, kar pa ni nič čudnega, saj tekmuje v malem nogometu, kolesarjenju, atletiki, smuku, slalomu, veleslalomu. Najbolj je ponosen na bronasto medaljo s specialnih svetov-
Trener Matjaž Barič, Janez Majerle, mama Anica in oče Leopold (od leve proti desni).
nih zimskih olimpijskih iger, ki so bile od 1. do 8. februarja v Collingwoodu pri Torontu. Poleg šestnajstčlanske slovenske olimpijske ekipe se je je udeležilo še 85 reprezentanc z vsega sveta. Slovenci so osvojili 25 medalj, Janez pa je svoje najdragocenejše odličje prejel v smuku, medtem ko je bil v slalomu in veleslalomu peti.
Janezu Majerletu, njegovemu trenerju Matjažu Bariču ter vodji črnomaljskega varstveno-delovnega centra Nadi Barič, ki je odšla na olimpijske igre kot spremljevalka, pa se bo morda še globlje kot športna tekmovanja vtisnil v spomin prisrčen sprejem med kanadskimi Slovenci, združenimi v Vseslovenskem odboru. “Razkazali so nam Niagarske slapove, cerkev sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, Toronto. Z večerjo nas je v svoji gostilni gostil Metličan Boris Mozetič, celotno ekipo s trenerji in spremjevalci vred pa je povabila domov tudi družina Janka Bubaša iz Učakovcev pri Vinici. A tudi na otvoritvi olimpijskih iger je kakšnih 200 Slovencev med 50 tisoč obiskovalci s svojim glasnim navijanjem dalo vedeti, da nam stojijo ob strani. Med tekmovanji so bili ves čas z nami Vera in Ivan Plut, Martin Vukšinič, Boris Mozetič, Ivan Pezdirc, Franc Brence, Janko in Anica Bubaš. Po končani olimpiadi smo bili zopet gostje Slovencev in vsem, še posebej pa Belokranjcem, se najlepše zahvaljujemo za požrtvovalnost,” ne more skriti zadovoljstva nad gostoljubnostjo Matjaž Barič. Janez pa mu pritrjuje ter kaže fotografije, ki so mu dragocen spomin z njegovega J doslej najdaljšega potovanja.
Oče Leopold in mama Anica bi goto- I vo še dolgo razpredala misli o tem, kako srečna sta, da je njun Janez v “službi” v a varstveno-delovnem centru, Matjaž pa je * nizal dogodivščine iz Kanade. A Janezu 3 se je mudilo. Že je držal v rokah posodo n za mleko, s katero je odhitel v hlev po-“ molst krave, še preden smo se dobro po-s slovili. Jako kot ima v delavnicah najraje § sitotisk, so doma njegove ljubljenke ~ krave. In zaradi obiska novinarke jih že ni hotel pustiti na cedilu.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Naj (pre)živi slovenski kmet!
“Prodajali smo vsega skupaj tri dni. Ljudje so bili zelo zadovoljni, vendar so našo uspešno prodajo zagrenile številne težko razumljive grožnje in na koncu izdana odločba inšpekcije o prepovedi
Kriza, v kateri živimo, je prisilila prenekaterega Slovenca, da je začel obdelovati zemljo, ki morda pred leti sploh ni bila zanimiva. Vsak košček rodovitne prsti lahko namreč pomeni priložnost za preživetje in če je sreča mila, tudi za zaslužek. Vendar je pri nas žal tako, da lahko tisti, ki želijo od kmetijstva tudi kaj iztržiti, povedo marsikatero bridko In težko razumljivo izkušnjo z državo, ki je našemu kmetijstvu vse prej kot naklonjena. Napovedani vstop Slovenije v Evropsko unijo pa med tiste, ki so odvisni od zemlje, vnaša negotovost in strah.
Na kmetiji Slavice in Franca Vimpol-ška iz Brežic so se v zelenjevarstvo usmerili pred desetletjem. Prej dobro razvito živinorejo in prašičerejo (imeli so tudi po 15 plemenskih svinj) so zaradi krize v Panogi in zaradi bližine mesta občutno skrčili, tako da imajo sedaj v svinjaku Prašiče le še za svoje potrebe, s suhomesnatimi izdelki pa dopolnjujejo sicer bogato ponudbo zelenjave, ki jo je mogoče kupiti tudi na krški in brežiški tržnici.
Proti “klanu zelene mafije”
Slovenskim pridelovalcem zelenjave m sadja močno grenijo življenje poceni Pridelki iz uvoza, med katerimi je precejšen delež takšnih, ki ne ustrezajo strogim kakovostnim zahtevam držav Evropske unije. A za trg, kot je slovenski, so očitno dobri, s smešno nizkimi cenami pa več kot uspešno konkurirajo pridelkom domačih proizvajalcev, saj za povprečnega slovenskega kupca še vedno velja, da kupuje z očmi, posebno še, če lahko pri tem prihrani tudi kak tolar.
Po propadu kmečke in poljedelske zadruge, preko katerih so Vimpolškovi prodali precejšen del zelenjave, so bili prisiljeni, da si sami poiščejo trg. Možnost se je pokazala prav pri Termah Čatež, kjer je zaradi kampa in kopališča povpraševanje po sadju in zelenjavi veliko, kar lahko potrdi tudi prodajalec na stojnici v Termah. Toda poskusi, da bi svoj pridelek kopalcem in dopustnikom prodali domači kmetje, ni uspel. “Znotraj ograje lahko prodajate, če plačate več, kot plačuje sedanji najemnik stojnice,” sta dobila Vimpolškova odgovor od vodstva Term, medtem ko za ceno nista mogla rzvedeti, prepričana pa sta, da bosanski muslimani ali “klan zelene mafije”, ki uspešno uvaža v Slovenijo pridelke naj-pižje kakovosti po nizkih cenah, drži vajeti v svojih rokah tudi na Čatežu. Tem pa Je gotovo težko konkurirati, posebno še, ker naši kmetje še ne gojijo banan, pomaranč in ananasa.
“Ker se torej neposredno kupcem nismo mogli približati, smo pri Skladu kmetijskih zemljišč tik pred Čatežem predlani dobili v najem nekaj kvadratnih metrov zemlje. Dobili smo vsa dovoljenja, prostor, kmetijo, kombi, stojnico in njive so si ogledale ustrezne inšpekcije, vendar pa je šla sezona mimo, predno smo dobili vse dokumente,” je pripovedovala Slavica.
Tako so lani na 12 hektarjih, kolikor obsega kmetija Vimpolšek, zasadili še več raznovrstne zelenjave, tudi sadje je dobro obrodilo. Vse je bilo torej nared za uspešno letino in prodajo, seveda. Vendar se je lani poleti zataknilo. Da je bilo začasno dovoljenje za prodajo sadja in zelenjave izdano le za leto, ki je minilo, sta Vimpolškova izvedela šele na višku lanske sezone.
prodaje. Inšpektorica nas je obravnavala kot obrtnike oz. kot trgovce, ne pa kot kmete, kar smo. Torej bi morali biti organizirani kot samostojni podjetniki, če želimo prodati svoje pridelke, vendar pa sem prepričana, da večji del kmetij pogojev za to ne bi mogel izpolniti,” se o zakonodaji čudi Slavica. Tako so lani ostali brez velikega dela zaslužka, saj so propadle tone zelenjave. Franci in Slavica sta prepričana, da so pri tem veliko vlogo odigrali tisti, ki lahko vplivajo na politiko in dogajanja v občini, vendar še nista vrgla puške v koruzo. Za prostor, za katerega že dve leti plačujeta najemnino, bosta spet poskušala dobiti dovoljenje.
Znani po kislem zelju in repi
Kmetija Vimpolšek je znana po kakovostnem kislem zelju in repi, ki nastaja po domačem receptu. Tako so letos skisali 40 ton zelja, 10 ton repe in 8 ton zeljnih glav, seveda pa pri tem uporabijo pridelek, ki zraste na njihovi kmetiji, saj kot pravi Slavica, na kakovost poleg številnih dejavnikov močno vplivata tudi način pridelave in sorta. Prav pri izbiri vseh sort zelenjave so Vimpolškovi zelo previdni, kar se pokaže vedno, ko rastline obrodijo. O tem pa so se prepričali tudi tisti, ki so posadili pri njih vzgojene sadike.
Slovenski kisarji so letos nakisali okoli 6 tisoč ton zelja, to pa so količine, ki presegajo povpraševanje. Medtem ko smo pred 2. svetovno vojno kislo zelje izvažali celo v Egipt, izvoz sedaj ni mogoč, tudi
zaradi neizenačene kakovosti in premajhnih količin ne. Da bo napredek med domačimi pridelovalci težko doseči, seje pokazalo tudi na dnevu kislega zelja in repe v Ljubljani, ki je bil 19. februarja letos, ko je znani kmetovalec Janez Abram iz Dobrave pri Kostanjevici predlagal, da bi se kisarji bolj povezali med sabo. Če je predlog med zeljarji iz ob-robnejših krajev Slovenije naletel na bučno odobravanje, so bili tisti iz središča države bolj previdni, slišati je bilo celo pripombo, kaj jim je tega treba. Morda bi jim takšno združevanje škodilo! Prerasti bo treba tisto tako znano slovensko lastnost, ki se skriva v reku “v španoviji še pes crkne!”. Tako majhni, kot smo, pa čeprav celo združeni, težko konkuriramo že enemu samemu velikemu zeljarju iz Nizozemske, ki že pol stoletja trži svoje kislo zelje po Evropi in ZDA.
Brez investicij ne gre
Ne glede na težave s prodajo je jasno, da je slovenska zelenjava zaradi zdrave zemlje zanimiva za tuje in domače kupce, zato pri Vimpolškovih razmišljajo tudi zanaprej. Radi bi uredili kmetijo odprtih vrat, kjer bi lahko ponudili domače mesne izdelke, vino, sadjevec, zelenjavo in sadje, že letos pa naj bi pridobili vso dokumentacijo za projekt namakanja. Franci pravi, da je vodnjak dovolj velik, da bi se na namakalni sistem priključili tudi okoliški kmetje. Tako bi bilo prav, seveda pa bi morala zaradi precejšnjih vlaganj priskočiti na pomoč tudi država, na ka-
tero kmetje pogosto pogledujejo. Upajo na pomoč in zaščito, saj se bo drugače slovenskemu kmetu bolj slabo pisalo. Po nekaterih ocenah je v zadnjih letih na pot brez rešitve stopilo že 40 odst. kmetij!
V upanju, da država ne bo pozabila na kmetijstvo, bodo Vimpolškovi v prihodnjih dneh, če bo le vreme naklonjeno, 4 hektarje njiv zasadili z zgodnjim krompirjem, s katerim bodo lahko na trgu celo pred primorskim in gorenjskim. Če se bo torej vložek 10 tisoč mark v nakup semenskega krompirja in 7 tisoč mark za pokrivalo lutrasil - tega divjad v eni sezoni uniči več kot pol - obrestoval, bo odvisno tudi od državnih intervencij. Grenak je namreč spomin na predlansko pomlad, ko je cena zgodnjemu krompirju na ljubljanski tržnici v nekaj dneh zaradi uvoza padla od 100 na 20 tolarjev za kilogram.
“Še vedno ni jasno, kaj bo s slovenskim kmetom ob vstopu v Evropsko unijo, koliko bodo odprte meje, kako bomo zaščiteni in kako bomo nastopali na tujih trgih,” pravi Franci, ki zaradi negotovosti na kmetiji hodi tudi v službo, medtem ko se je njegova žena popolnoma posvetila kmetijstvu: “Gor me drži ljubezen do zemlje in do pridelovanja, medtem ko je vse, kar se dogaja okoli tega, veliko razočaranje.” In dokler ne bo jasnejšega nastopa države do kmetijske politike, bodo prizadevanja posameznih inštitucij zgolj svetle točke v sicer ne preveč jasni prihodnosti slovenskega kmeta.
TANJA GAZVODA
Bolezen, obdana s predsodki
“Epilepsija je kronična živčna bolezen z nenadnimi napadi krčev in izgubo zavesti, lahko je podedovana ali pa je posledica možganskih poškodb, ” piše v Verbinčevem slovarju tujk. Epilepsiji ljudje pravijo tudi padavica ali božjast, čeprav ni nič bolj božja od katerkoli druge bolezni. Za to boleznijo lahko obolevajo vsi, od visoko izobraženih ljudi do motenih v telesnem in duševnem razvoju. V razvitem svetu oboleva za epilepsijo 1 odst. prebivalstva, v nerazvitem pa celo 2 odst. Kljub tako velikemu številu bolnikov z epilepsijo je ta bolezen za mnoge še vedno velik tabu. Bolniki z epilepsijo zelo težko dobijo službo, po krivem pa so prikrajšani tudi za mnoge druge stvari. Liga proti epilepsiji Slovenije, ki je strokovno-humanitama organizacija, se bori za lepše življenje ljudi z epilepsijo in tudi za večjo osveščenost ljudi o tej bolezni.
Liga proti epilepsiji Slovenije je nastala v začetku sedemdesetih let in je vključena tudi v sorodna mednarodna združenja. Sprejeta je v članstvo ILAE (Mednarodno ligo proti epilepsiji) in IBE (Mednarodni urad za epilepsijo). Njen predsednik nevropediater dr. Igor Ravnik, ki je tudi član pediatrične komisije Mednarodne lige za epilepsijo, pravi, da se v svetu zelo malo govori o tej bolezni in daje na nedavnem sestanku Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi bilo ugotovljeno, da je to ena najbolj zanemarjenih bolezni in da bi se že z nekaj ukrepi dalo veliko narediti za bolnike.
Mednarodna liga proti epilepsiji si je zadala globalno svetovno kampanjo za večjo osveščenost ljudi o tem, kaj epilepsija sploh je.
Skupine za samopomoč
V Sloveniji je Slovenska liga proti epilepsiji od leta 1990 pomagala ustanoviti 7 skupin za samopomoč, v katerih sodelujejo bolniki z epilepsijo, njihovi starši, znanci in prijatelji. “V Ljubljani delujeta dve skupini, skupino za samopomoč pa imajo še v Mariboru, Kranju, Kopru,
Celju in v Novi Gorici,” pove specialistka klinične psihologije Ljubica Vrba, ki je tudi predsednica socialne komisije pri Ligi proti epilepsiji Slovenije in koordinatorka skupin za samopomoč. Takšne skupine za samopomoč v Sloveniji še ni na Dolenjskem in v Prekmurju, zato Liga pripravlja za 6. in 8. marec v Novem mestu predavanje o epilepsiji, najprej za pedagoške delavce šol in vrtcev in dva dni kasneje za bolnike z epilepsijo, njihove starše, sorodnike in znance. Ob tej pri-
ložnosti nameravajo ustanoviti tudi prvo skupino za samopomoč Dolenjske in Bele krajine.
“Skupine za samopomoč vodijo koordinatorji, strokovnjake pa povabijo kot predavatelje za željeno temo. Vsebine so zelo različne, npr.: koprska skupina je zelo veliko naredila za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev, povsod pa imajo zelo dobro razvito medsebojno pomoč,” pravi Ljubica Vrba. Združeni v skupine lažje rešujejo probleme svojih članov pa tudi lažje zahtevajo uveljavljanje svojih pravic in zahtev. Na ta način spoznavajo
ljudi s podobnimi problemi, se pogovarjajo z ljudmi, ki jih razumejo, še bolje spoznajo svojo bolezen, se podučijo o novih načinih zdravljenja, postanejo samozavestnejši in se tudi v družbi potem bolj uveljavljajo, seznanjajo pa tudi druge ljudi z epilepsijo in s tem zmanjšuejo predsodke pri ljudeh. Skratka: prispevajo k lepšemu življenju ljudi z epilepsijo. V Ljubljani deluje tudi Epitel, svetovalni telefon za otroke in mladostnike z epilepsijo, njihove starše, pedagoge in druge, ki bi radi nasvet in pomoč v zvezi s šolo, zaposlitvijo, rekreacijo, družbo. Pokličete jih lahko v četrtek od 16. do 19. ure na telefonsko številko: 061/1329393.
Stigmatizirani bolniki
Slovenska liga proti epilepsiji zaradi majhnega prostora, ki ga pokriva, združuje tako strokovnjake kot tudi laike, medtem ko so drugje po svetu lige strokovna združenja. Člani skupin za samopomoč so tudi člani lige. “Veliko ljudi pa se ne želi združevati, predvsem izobraženi, ker se bojijo, da bi jih kdo videl in jih s tem razkril,” pravi Ljubica Vrba. Ljudje z epilepsijo namreč zelo težko dobijo službo, tudi tako, ki bi jo lahko
Nevropediater dr. Igor Ravnik, predsednik Lige proti epilepsiji Slovenije, in specialistka klinične psihologije Ljubica Vrba, koordinatorka skupin za samopomoč pri Ligi, bosta v začetku marca predavala v Novem mestu.

opravljali. Pred leti se je celo zgodil primer, ko je deklica, ki je obiskovala gimnazijo, dobila v šoli napad, potem pa so se je začeli sošolci izogibati. Da je neprimerna za šolo, čeprav je bila zelo uspešna, pa so menili celo profesorji. V naši družbi so bolniki z epilepsijo stigmatizirani, ljudje se jih izogibajo kot kužnih, odklonilen odnos do njih pa imajo celo izobraženi ljudje. “V svetu iščejo znano slavno osebnost, ki bi pred javnostjo priznala, da je bolnik z epilepsijo in tudi na ta način pomagala razbiti v ljudeh tako močno zasidrane tabuje,” pravi dr. Igor Ravnik. Znano je, da sta imela epilepsijo ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski in angleški gledališki in filmski igralec Richard Burton, pa sta bila kljub temu genija na svojem področju.
Epilepsija je najpogostejša nevrološka motnja, za katero se pogosto ne ve, kaj je vzrok epileptičnih napadov, pogosto so lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in tudi dednosti. Strokovnjaki jih delijo v dve skupini: na napade, kjer je motena funkcija možganov v celoti, in na napade, kjer je motena funkcija le dela možganov. Obstaja več vrst epilepsije, samo pri otrocih in mladostnikih poznajo vsaj 25 podvrst epileptičnih sindromov. “Okrog 70 odst. epilepsij lahko z zdravili zavremo napade, pri približno 15 odst. pa ne uspemo preprečiti napadov niti z najsodobnejšimi zdravili, od tega je tretjina primernih za kirurško zdravljenje,” pravi dr. Ravnik. Danes je na voljo bistveno več zdravil kot pred leti, zdravnik pa se odloči za najučinkovitejšo kombinacijo.
Pri približno 80 odst. bolnikov se napadi začnejo pred 20-tim letom. Starše otrok, ki so že imeli napade, povabijo in jim pomagajo v Centru za epilepsijo otrok in mladostnikov pri Pediatrični kliniki na Vrazovem trgu 1 v Ljubljani. Nanje pa se lahko obrnejo tudi vsi tisti, ki imajo probleme s področja epilepsije ali se se s takšnim problemom srečujejo prvič. Dr. Igorja Ravnika in specialno klinično psihologinjo Ljubico Vrba lahko dobijo v Centru za epilepsijo otrok in mladostnikov, telefon 061/1324124.
JOŽICA DORNIŽ
L
Dežela mate čaja, mesa in pamp
Okolica Bariloch
“In ta dolgočasna, ravna pokrajina naj bi bila Južna Amerika!” so bile moje prve misli, ko smo študentje etnologije in kulturne antropologije z ljubljanske Filozofske fakultete pristali na letališču argentinskega glavnega mesta Buenos Aires. Sprejeli sta nas gneča ter vročina glavnega mesta. Do središča smo se peljali skozi revna predmestna naselja s hišami, velikimi kot povprečna slovenska stanovanjska soba. Dobro uro smo se vozili po dvanajstpasovnici v eno smer in ob pogledu na avtomobile sem začela verjeti, da sem res v Argentini, saj so bili avtomobili res takšni, kakršnih sem bili vajena s filmov: veliki džipi vseh starosti, stari peugeoti pa tudi precej dobrih in novih vozil znanih svetovnih, predvsem pa severnoameriških znamk.
Vozniki pa so stvar zase. Za pešce se ne zmenijo, ponoči večinoma ne prižigajo luči, morda le smernike. Sploh promet v Argentini poteka bolj ko ne brez predpisov, vozi se večinoma po načelu, kdor prej "pride, prej pelje.
Središče Buenos Airesa poleg umazanega zraka, velemestnega prometa, gneče in nenehnega oprezanja za denarnicami in dokumenti predstavlja najširša avenija na svetu in nekaj kvadrov stavb. Ulice mest so pravokotne druga na drugo, razdalja med križišči pa je običajno 100 m ali en kvader. Po številnih parkih ob predsedniški palači Časa Rosada je vedno veliko ljudi, sedijo, ležijo, malicajo, se s slušalkami v ušesih ob poslušanju glasbe sončijo. Mesto je ogromno in po njem se potuje s taksiji, s starimi pisanimi Mercedesovimi avtobusi in s podzemno železnico, traja pa lahko tudi uro ali več. Sicer pa - ogled argentinskega plesa tanga, mestne četrti La Boca s pločevinastimi in z ostanki ladijskih barv pisano prebarvanimi hišami mornarjev, tržnice in pristanišč v delti reke La Plata, morebiti 300-kilometrska vožnja na njeno drugo stran v Urugvaj - to je le nekaj zanimivosti, vrednih ogleda, ki jih poleg pestrih možnosti za doživljanje dnevnega in nočnega utripa mesta ponuja Buenos Aires.
Mate in asado
Kmalu smo se prilagodili razmeram in prevzeli nekaj navad po mojem mnenju ene najbolj evropeiziranih južnoameriških držav: za zajtrk le kava ali čaj z rogljički ali žemljo, namazano z maslom in marmelado, za okrepčilo pa še mate čaj, ki ga pijejo predvsem v Urugvaju, severnem delu Argentine in Paragvaju. Pripravljajo ga v izdolbenih naravnih bučkah tako, da čajno mešanico skoraj do vrha nasujejo v bučko, v kateri je kovinska ali lesena cevka s filtrom, prelijejo jo z vročo, a ne zavreto vodo. Tako pripravljen čaj se srka skozi slamico, na filter z mešanico pa se doliva vodo. Pitje mate čaja je družaben dogodek, saj bučka s požirkom čaja kroži med prisotnimi. Po gostilnah ga ne strežejo, ker zahteva toplo vodo, čeprav se lahko pije tudi s hladno. K priboru za pitje mate čaja sodi tudi termoska za toplo vodo, da lahko pijejo čaj zmeraj, ko najdejo za to priložnost.
Argentinsko hrano bi lahko najbolj jedrnato označili tako: meso, meso, meso, meso, meso. Zvečine jedo goveje ali svinjsko meso, perutnine in rib nimajo za meso. Pečejo ga na veliki kovinski mreži nad žerjavico (asado). Tak prostor za peko imajo vse gostilne in tržnice pa tudi veliko gospodinjstev. Kljub obilju in poceni mesu pa za hrano uporabijo tudi pečena svinjska čreva, napolnjena le z njihovo naravno maščobo. Na asadu največ pečejo mleto meso, “nadevano” v polenti,
in vse skupaj skuhano zavito ter povezano v koruznih listih. Priljubljeni so tudi pečeni testeninasti prepognjeni žepki, napolnjeni z mletim mesom ali sirom, zelenjavo, in kuhana leča z mesom in zelenjavo.
Velja omeniti tudi slaščice, še posebej t.i. karamelno ali mlečno marmelado (dulce de leche), ki jo kot premaz dodajajo pudingom; iz nje delajo sladoled, je pa tudi najpogostejšo sestavino različnih drugih slaščic.
Po nekaj dneh smo se navadili tudi na argentinski način pozdravljanja - s poljubom na lice. Tako se ljudje pozdravljajo ne glede na to, kako dolgo in dobro se poznajo.
V Argentini je večinsko prebivalstvo Španskega porekla, Indijance, izvorne prebivalce Amerike, pa smo odšli iskat v Salto, na sever, v Ande, kjer živijo večinoma potomci indijanskega ali s Španci mešanega prebivalstva. Na območju, kjer subtropski gozd prehaja v tropskega, so ljudje bolj temne polti (sicer v Argentini redko srečaš potomce črnih sužnjev, ker so ti delali na plantažah, bolj na severu, v Braziliji) in indijanskih potez. Zaradi revščine živijo predvsem od turistov: za plačilo se nastavljajo objektivom fotoaparatov, prodajajo indijansko živopisane preproge, nahrbtnike, klobuke pa tudi poživljajoče liste kokinega grma, iz katerih se pridobiva mamilo kokain, med množičnimi kosili pa po gostilnah za turiste igrajo na “tipične indijanske inštrumente”.
Patagonija in skok v Čile
Majhen, a v primerjavi z velikostjo Slovenije še vedno velik del Argentine je andsko višavje, na katerem so nekoč živele visoko razvite indijanske civilizacije. Med potjo iz Buenos Airesa proti severu - 1200 kilometrov v 22 urah - sem se hitro naveličala pampe, ravnine z večjimi naselji, ki so med sabo oddaljena približno 200 kilometrov. Na vsakih 30 kilometrov stojijo posamezne betonske hiše, ob njih nekaj krav in konj, vmes pa ravnina, izsušena trava in tu pa tam kakšna kapelici podobna približno pol metra visoka hiška - za srečno pot.
Pampo proti jugu zamenja Patagonija, ki je sprva videti le kot drugo ime za isto stvar, saj se tudi tu ravnina le redko spremeni v hribe, trava je zasejana resda bolj pogosto v šopih, kamenja in skal pa je prav toliko kot na severu. Lepo, a neskončno. Ko se pot približuje andskemu masivu, ki se razteza po zahodnem robu celotne Južne Amerike, se okolica preveša v hribe in gore, ki odsevajo svoje okraste in zelene barve v modrih hladnih rekah in jezerih.
Eno najbolj turističnih mest je Bari-loche, konglomerat narodnosti in ar-
hitektur s prevladujočim švicarskim vtisom. V središču je kamnito-lesena stavba muzeja Patagonije (med drugim posvečenega tudi več ali manj izginulim indijanskim kulturam), kjer se za fotografijo v spomin ponujajo bernardinci s sodčki okoli vratu. Med bogatimi hišami, raznovrstnimi hoteli, tovarnami in prodajalnami čokolade ter trgovinami zimskošportne opreme se, upirajoč mrzlemu in močnemu vetru, vzpenjaš proti vrhu hriba, na katerem leži mesto, in tudi tu, kakor v vseh mestih po Argentini, sčasoma ne stopaš več po asfaltu, temveč po makadamu, hiše pa postajajo vedno skromnejše. Najlepši razgled na jezero z okolico je iz naselja enoprostorskih hiš, v katerih živijo tudi sicer povsem običajne sedemčlanske družine.
Odločili smo se za nekajdnevni “skok” v ribiško in pristaniško čilsko mesto Puerto Mont. Po meji na Andih se odpre zelena poljedeljsko-živinorejska pokrajina, ki so jo v preteklosti kolonizirali Nemci. Kljub pravokotnosti ulic po mestih in kljub uniformam, ki jih tudi tu nosijo vsi šolarji, je razlika z Argentino v bolj pisanih, prav tako z ostanki ladijske barve prebarvanih lesenih hišah, ki so zaradi vlage postavljene na kolih, viso-
kih le nekaj centimetrov ali pa več metrov. Čile oz. otok Chiloe, cilj našega enodnevnega izleta, je poleg vlage in nenehno spreminjajočega se vremena, ko obenem brez mavrice sije sonce in prši dež, znan po lososih, stojnicah s pleteninami, usnjenimi izdelki in posušeno hrano za ribiče.
Ko si le meter od kita
Drugo polovico 7000-kilometrskega kroga, ki smo ga želeli narediti po Argentini, smo začeli z letalom, polet pa je stal le nekaj mark več, kot bi stala približno 20-urna vožnja z avtobusom, sicer tamkajšnjim najobičajnejšim prevoznim sredstvom. Iz Bariloche smo poleteli v Puerto Madryno, mesto na atlantski strani države. Mesto je izhodišče za izlete v “naravni živalski vrt” na polotoku Valdes, kjer si turisti lahko ogledajo morske leve, morske slone, pingvine in različne ptice, predvsem pa kite, ki med junijem in sredino decembra priplavajo v zaliv ob polotoku in tu kotijo mladiče. Glavna privlačnost enodnevnega krožnega izleta po polotoku je prav zasledovanje kitov. Turisti, oblečeni v rešilne jopiče in opremljeni s fotoaparati, za približno 30 nemških mark na uro v nabito polnih čolnih
čakajo, da se bo morda kakšen meter od čolna pojavil del kitovega hrbta. Fotografom je sicer najljubši rep.
V samem Puerto Madrynu pa so se že začeli kazati tudi začetki poletja in šolskih počitnic, saj je bilo ob koncu tedna na plažah in ob cestah vse polno ljudi, ki se sicer niso kopali, ker je bilo morje še precej hladno, so se pa sončili, kar pa Argentinci veliko raje počno v nekaj manj kot 1000 kilometrov bolj severno ležečem letovišču Mar del Plata. Gre za eno najbolj razvpitih obmorskih zbirališč, kamor na končne izlete hodi večina osnovno- in srednješolcev in kjer je nekajkilometrska ulica z nočnimi zabavišči in diskotekami. Kdor si želi počitka, ga tam ne bo našel. Mir in samoto najdeš le kakšnih deset kilometrov stran v manjših naseljih na obalah.
S sončenjem na atlanstski obali se je končal naš izlet. Ko sem kot “opečeni” turist letela proti severni polobli z večino pomembne prtljage pri sebi (nekaj dulce de leche, alfajoresov in podobnih uporabnih spominkov), me je vsak pregib kolena, gležnjev ali ramen spomnil, da se bo kmalu spet treba prilagoditi 40°C nižji temperaturi in štiriurni časovni razliki.
MATEJA HABINC
A
AVTOHIŠA Novo mesto
Servisno prodajni center d.o.o.
PRODAJA IN SERVIS VOZIL TER NADOMESTNIH DELOV
RENAULT
Vse poslovne partnerje in kupce vozil Renault
vabimo na razstavo vozil, ki bo od 27. 2. — 2. 3. 1997 v športni dvorani Marof,
kjer bomo predstavili novosti iz prodajnega programa Renault.
Za vse kupce vozil Renault v času razstave posebne ugodnosti!
NOVOSTI.
CLIO PARIŠ, CLIO FIDJI, MEGANE SCENIC, MEGANE CLASIC, SAFRANE
VLJUDNO VABLJENI!
f Mercator
V akciji s proizvajalci od 20.2. do 8.3.'97
murna
Za vas smo izbrali vrsto odličnih izdelkov po ugodnih cenah. Označeni so z rumenimi okvirčki!
Nakup v Mercatorju je dober nakup!
Jabolčni bistri sok
PP Vital, Mestinje 11




NAGRADI v SODRAŽICO IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 3. nagradne križanke izbral Franca Češarka iz Sodražice in Suzano Kraševec iz Novega mesta. Češarek bo prejel 6.000 tolarjev, Kraševčeva pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. marca na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 4. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 3. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 3. nagradne križanke se> brano v vodoravnih vrsticah, glasi: AMPER, ZAIRE, MARJAN, PALE, REKTOR, ŠKOREC, TREBA, TADEJ, BAKARAT, AROMATIKA, ADA, RIBA, ROM, IP, TEN, VOGALNICA, ERINIJE, ORHJAK, RAKIČAN,
tiara.
Prgišče mislj
Človek je tisto, kar je, le znotraj svoje skupine, religije, kulture, naroda.
KRISTINA PLAVŠAK
E lastnem jeziku in narodu, če mu pri-Podaš zares, se rojevajo demokratične in humanistične ideje tudi za vsak drug na-
r°d'	ČEDO PRIČA
Kdor čas tjavendan zapravlja brez koristi> prišteva spletke k nujnim opravilom.
STANE PEVEC
NAGRADNA KRIŽANKA 4													
p* *>]				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	ZAJEDALEC	DRŽAVNA BLAGAJNA	NALIČNIK	PRERIJSKI VOLK	DALMATIN- SKO ŽENSKO IME	DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	DRUŽBENI POLOŽAJ	GOROVJE V BOLGARIJI	KLIČNO ZRNO TAJNO- CVETK
				ŽENSKA, KI POJE						RIBJA KOŠČICA			
'j*' l ■Si	BUL- -a« W*il	Mtf	i			GR.PESNIK IN PEVEC Z LESBOSA						FENIČAN. ANT.MESTO RUS.VILA NA KMETIH			
				SNOV, KI RAZJEDA FR.SLIKAR (EDOUARD)									
'	J - \SH9mznHHI	„. -				>					INDIJSKI DROBIŽ STARI SLOVANI				
AVTOR: JOŽE UDIR	MIRUJOČI DEL EL. STROJA	POT V SNEGU NEOBDELAN SVET	v			LUKNJAČ GROFIJA V ANGLIJI					BOJNI STRUP MEHURJE- VEC	STRIM. PROVINCA	JUŽNI SADEŽ
MORSKA RIBA							NAJSTAREJŠE CERKV. ZBOROVSKO PETJE	NIGERIJSKA VALUTA SL.PEVKA (JOŽICA)					
SISTEM ZA PRIKAZ INFORMACIJ NA TV ZASLONIH										MEDN.ZDR. KNJIŽEVN. BARVA KOŽE			
NAJMOČ- NEJŠA BARVA KART					NOVOST NADLEŽNA ŽUŽELKA								
VMESNA STENA				ZADNJE PREDIVO AVT.OZN. ZA KRŠKO					PESNIŠKO IME ZA IRSKO OKAY				
OKRASNI KAMEN						BREZ- ZVOČJE							
DOMAČA PERNATA ŽIVAL						ZDRAVILO				NEKDANJA SARAJEVSKA TOV. AVTOMOBILOV			

deejay kot poklic
—
:
"Rolanje muzike" jemlje zares
Dandanes mladi veliko ur prebijejo po diskotekah, ki so postale priljubljena zbirališča in pogosto edini kraj za zabavo. Tisto, kar jih tako Privlači, sta predvsem glasba in ples. Še posebej od glasbe je odvisno, Kakšen ugled uživa posamezna diskoteka, se pravi, da dajejo pečat diskotekam tisti, ki v njih “rolajo muziko”. To so tako imenovani deejayi, kot se v današnji svetovni govorici (angleščini) reče posve-čencem v sodobno zabavno glasbo. V svetu so deejeyi profesionalci, Pri nas pa predvsem zanesenjaki, čeprav je tudi v Sloveniji že tudi nekaj poklicnih deejayev. Eden redkih, ki ta posel jemlje zelo zares in v lem vidi svoj življenjski poklic, je 28-letni Dejan Simič-Dekky iz Novega mesta. Ima status samostojnega kulturnega delavca.
Glasba ga spremlja že od osnovnošolskih klopi. Kot večina najstnikov se je navduševal predvsem nad glasbo, ki je k nam prihajala iz zahodnega sveta, še Posebej nad rockovskimi skupinami in nad Beatli. Liverpoolska četverica je sploh ostala njegova velika ljubezen in še danes so Beatli zanj najboljša skupina, čeprav jih za svoje diskotečne programe ne more kaj dosti uporabiti. Komaj devet jct je bil star, ko je že načrtno zbiral plošče. Takrat so to bile predvsem male plošče, singli, ki jih je dobival za darilo ali si jih je kupil za denar, namenjen za malico ali kaj drugega. Dejan je tako počasi kopičil svojo zbirko plošč in si jih vrtel na zložljivem češkem gramofonu. Takrat ni ne on, še manj pa njegovi starši, pomislil, da bi to lahko postalo njegov kruh. Ko Se je kot petnajstleten fant družil z Vladom Kapevskim, takrat znanim deeja-
Dejan Simič - Dekky
yem, in obiskoval diskoteke v Ljubljani, je v njem počasi dozorevalo spoznanje, da je prav to tisto, kar bi rad v življenju počel.
Od G kluba do zlomljene noge
Po opravljeni vojaščini se je Simič začel odločneje usmerjati za deejaya. Svojo zbirko plošč je izpopolnil z maksi singli, ploščami, ki so izdelane in namenjene posebej za deejaye in jih ni možno kupiti v navadnih trgovinah. Potoval je v tujino, da jih je lahko nabavil. Denar zanje je zaslužil z občasnim delom v diskotekah in na radiu. Najprej je delal v G klubu v Novem mestu, potem pa je za pet let prišel v Disko Otočec, kjer je poskusil uveljaviti svoje programe. Zanima ga predvsem plesna, klubska glasba. “Vendar pa ni mogoče povsem svobodno izbirati glasbo, kot bi rad,” pravi Dejan. “Če nimaš prave podpore pri lastniku, je težko uveljaviti svoje izbore. Lastnik usmerja, kaj moraš vrteti, zato sem se odločil, da bom prenehal, da mi ne bo nihče več ukazoval. Mislim, da vem, kaj je moje delo, in da se spoznam na to.”
Tako se je leta 1993 Dejan poslovil od otoškega diska. Med tem časom je na Studiu D pripravljal dve glasbeni oddaji: lestvica aktualne glasbe top 20 in pregled britanske lestvice top 40 od njenega nastanka naprej. A tudi pri pripravljanju teh oddaj je bil bolj sam. Veliko je vlagal v nabavo novih plošč, iztržek pa je bil bolj pičel, zato je odnehal. “Ko vidiš, da delaš 2 sam zase, da ni tolikšnega prihodka, da * bi lahko živel od njega, da več vlagaš, kot s dobiš, te pač mine. Saj potrpiš za nekaj ? časa, dolgo pa tako ne moreš delati.”
Pred dvema letoma je sklenil, da nare-“• di nove korake. Odšel je v Rainbow klub v Novi Gorici, kjer je ostal šest mesecev,
Dekky v družbi s Simone Angel, prvo zvezdo televizijske h 'še MTV Posnetek je nastal v Paradiso Clubu lani poleti v Riminiju.
od tam pa je odšel s privlačno pogodbo v žepu v avstrijski smučarski center Salbach Hinterglem. Žal je bilo veselje kratkotrajno, ker si je na plesišču po nesrečnem slučaju zlomil nogo in je posel padel v vodo. Tako je spet več porabil kot zaslužil.
Slovenska scena zaostaja
Po prisilnem bolniškem počitku je začel delati v Casinoju Perla v Novi Gorici, kjer deluje najbolj elitnimi klubi (Cap-tains Hook Club) v Sloveniji. Tu je končno lahko delal približno to, kar si je vedno želel, ob tem dozoreval in si nabiral izkušnje v glasbenem in psihološkem smislu. Vrtel je zahodno klubsko glasbo in se učil, kako slediti vzdušju v diskoteki, ga ob odzivu publike dograjevati, kdaj spodbujati in kdaj umirjati. Če mu je uspelo s svojim programom ustvariti primerno vzdušje v diskoteki, je bil ob gostih zadovoljen tudi sam. “Pri tem delu te včasih vodi tudi navdih,” pravi Dejan. “Tudi če imaš program narejen vnaprej, ni nujno, da ga spelješ, kot si si ga zamislil. Moraš opazovati odziv ljudi in upoštevati razpoloženje. To je pravzaprav najlepše v tem poklicu, ko začutiš, da so se ljudje odzvali in da si ustvaril pravo vzdušje.”
Dejan Simič je navdušen predvsem nad zahodno produkcijo. V svoj program, ki ga gradi predvsem na houseu in gar-bageu, ne vključuje slovenske glasbe, ker je po njegovem še daleč za zahodno. “Slovenska dance scena se sicer giblje
naprej, a ostaja v okvirih popa. Mislim, da potrebujemo vsaj še kakšnih pet let, da se približamo Zahodu,” pravi Dejan. “Razlika med glasbo, ki jo izbiram in vrtim jaz, in evropsko produkcijo disko glasbe, kakršno predvsem poznamo pri nas, je v kvaliteti. V tej glasbi ni prisoten samo računalnik, ampak tudi človeški faktor. Ob računalniško obdelani glasbi igrajo tudi živi glasbeniki in pojejo izredno kvalitetni pevci. Bolj kot posamezne skupine so pri nastajanju klubske glasbe pomembni producenti in deejayi, ki zbirajo primerne glasbenike in z njimi ustvarijo svoje projekte. Gre predvsem za glasbo, namenjeno plesu, vendar pa se jo • da tudi samo poslušati.”
V London
Dejan si je dodatne izkušnje nabral še z radijskimi oddajami, ki jih je vodil in pripravljal za ljubljanske radijske postaje. Zdaj pa je trdno odločen, da naredi spet nov korak naprej. V kratkem bo odpotoval v London, kjer bo obiskoval Technology College, šolo, ki pripravlja specialne tečaje za deejaye. Na šoli se učijo studijskih veščin, kot so remiska-nje, semplanje in podobno studijsko delo. “Danes za deejaya ni dovolj, da samo vrti plošče v disku,” pravi Dejan, “združiti mora še veliko stranskih dejavnosti, daje uspešen in dober v svojem poklicu. Pri nas deejay še ni pravi poklic, jaz pa hočem postati pravi poklicni deejay!”
MILAN MARKELJ
praktični KI praktični KRIŽ praktični A
Brez cigaret in odvečnih kilogramov
Nekateri verjamejo, da se bodo, če bodo prenehali kaditi, zredili. A vedite, da seje odvečnim kilogramom moč izogniti, vendar le pod pogojem, da boste ukrepali takoj, ko boste opustili cigarete. Ko prenehate kaditi, imejte vedno pri sebi kakšen predmet, kot na primer svinčnik, da ga boste vzeli v roke in morda nesli tudi v usta. Ne delajte shujševalnih kur, ko se odvajate kajenja. Grizljajte le živila, ki imajo malo kalorij: redkvico, korenje, v trdo kuhana jajca. Privoščite se tri glavne obroke na dan in eno do dve malici. Količino kalorij enakomerno porazdelite na ves dan, manjšo količino škrobnatih živil pa zaužijte le med enim od glavnih obrokov. Izogibajte se sladkim pijačam in se odpovejte vsemu, kar bi vas zopet spomnilo na cigarete, kot so na primer alkohol, kava, sladice. Pijte veliko vode, ne pozabite pa tudi na telesno vadbo, pa naj gre za kateri koli šport ali zgolj za hojo.
Rahla omleta
Sladico, ki jo lahko pripravimo v 15 minutah. Za eno osebo potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico sladkorja, 2 žlici kokosovih kosmičev, 1 žlico masla ali margarine, 150 g sadja (svežega ali vloženega), 1 žličko vanilijevega sladkorja, malo kokosovega likerja, sladkor v prahu. Iz beljakov stepemo trd sneg, vanj vtepemo sladkor. Primešamo rumenjaka. V ponvi brez maščobe popražimo kokosovo moko, da zlato porjavi. Polovico prepraženega kokosa zamešamo v sladki sneg. V drugi ponvi segrejemo maslo ali margarino. Na maščobo damo jajčno zmes. Poravnamo z žlico. Ponev pokrijemo. Na majhnem plamenu pečemo omleto 5 minut, da zakrkne. Nato jo obrnemo (to najlažje storimo tako, da pustimo omleto, da zdrsne na krožnik, nato pa jo s krožnika zvrnemo nazaj v ponev). Na drugi strani pečemo omleto še dve minuti. Medtem pripravimo sadje in ga narežemo na koščke. Sladkamo z vanil-ijevim sladkorjem in po želji pokapljamo z likerjem. Sadje damo na omleto, omleto preganemo na polovico. Potresemo s sladkorjem v prahu in prepraženim kokosom.
Po pošti do semen DIXIE
Nizozemska ima v svetu vrhunsko vrtnarstvo in nič čudnega ni, če od tam prihaja vrhunsko nizozemsko seme DIXIE, ki je v zahodni Evropi vodilna vrtičkarska kolekcija semen visoke čistosti, kalivosti, širokega sortnega izbora in sodobnega pakiranja. Semena so namreč pakirana v naravno razgradljive nepropustne aluminijaste vrečke s strokovnimi informacijami na hrbtni strani, ki so vrtičkarju v veliko pomoč. Nizozemska semena DIXIE so razdeljena v tri skupine, v semena vrtnin, dišavnic in cvetlic. Za kako bogato izbiro gre, dokazuje že to, da prva skupina vsebuje kar 56 različnih vrtnin oz. sort. Nizozemci so tudi podjetni in so v sodelovanju z ljubljanskim zastopnikom (ADC, d.o.o, Glonaijeva 8) in revijo Moj mali svet organizirali tudi posebno akcijo naročanja semen po pošti, ki bo trajala do 21. marca. Več informacij pri zastopniku in reviji!
Delovanje toplotne črpalke
Toplotna črpalka deluje obratno od hladilnika, tako da odvzame toploto okoliškemu mediju in s to toploto ogreva uporabni medij. Okoliški medij je lahko zrak, podtalna ali površinska voda, zemlja, različne snovi z odpadno toploto, ki nastajajo pri tehnoloških procesih, itd. Uporabni medij pa je običajno sanitarna voda ali voda v ogrevalnem sistemu. Za delovanje moramo toplotni črpalki dovajati električno energijo. Toplotna črpalka na osnovi dovedenega mehanskega dela “proizvaja” toploto, njena prednost pa je v tem, da je delež pridobljene toplote večji od vloženega dela. Razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom imenujemo grelno število, njegova vrednost pa je odvisna od vrste toplotne črpalke in od vira okoliške toplote in je med 2,5 in 3. Za en vloženi del energije, ki jo moramo plačati, dobimo 2,5 do 3 dele brezplačne energije. Več informacij ter nasvete o racionalni rabi energije lahko dobite brezplačno v energetskih svetovalnih pisarnah.



: T. JAKŠE
Hočevarjevi z Dolenjih Dol: stojita sin Alojz in njegov devetdesetletni oče Jože. Čepijo: Jožetova pravnučka David in Anja ter njuna mamica Anica.
Telče, moje ljube Telče!
Precej let je že tega, kar sem poznal	Azgodnji spomini niso le lepi. Nad
starejšega možakarja, samostanski brezskrbno mladost se je zgrnila sen-Jože smo mu rekli. Živel je pri novo- ca prve svetovne vojne. Otroci takrat meških frančiškanih, zavil v kak lokal,	še niso dobro vedeli, kaj to je. Prebra-
spil kozarec ali dva in pri tem postal	li so jo le v solznih očeh mater in v
nenavadno otožen. Zazrt nekam v dal-	prestrašenih pogledih bratov, ki so jih
javo, je zasanjano vzdihoval: “Telče, prav v bližini zbirali za transport na ljube moje Telče!” Vedeli smo, da s fronto. Jože se spominja tistih zbe-tem misli kraj svoje mladosti, kje pa so ganih obrazov mladeničev, ki so jih tiste Telče, pa se nam še sanjalo ni. Jih zadnje leto vojne odgnali v prezgod-je še kdaj v resnici videl ali pa so se mu njo smrt.
prikazale le kot zadnji privid takrat, ko Življenje pa je šlo naprej. Jože je se je sesedel in izdihnil prav za enim odrasel in si za gospodinjo pripeljal od novomeških šankov? Kdo bi vedel, Marijo s Telč. Rodilo se jima je šest in kot rečeno, že precej let je minilo od	otrok. Potem pa je tudi njega pognalo
takrat in spomin na tiste dni je že ne- od doma. Tudi njegovi odhodi so bili zanesljiv in zavit v prijazno meglo. vedno povezani z vojsko. Najbolj res-
A na samostanskega Jožeta in na no je bilo takrat, ko so ga po italijan-Telče sem se spet spomnil, ko sem se ski kapitulaciji iz bolniške postelje pogovarjal s Hočevarjevim Jožetom iz zbezali partizani. Za en lojtrski voz Dolenjih Dol. Velik šop nakalanih, mož in fantov so nabrali v škocjanski olupljenih in ošpičenih kostanjevih okolici in jih odpeljali proti Novemu kolov je stal na dvorišču in še jih je bilo mestu. A nemška ofenziva jih je dohi-nekaj, s katerimi sta si dala opravka de- tevala. Preletavali in mitraljilali so jih vetdesetletni Jože in njegov kakih nemški avioni, da so se komaj privlek-trideset let mlajši sin Alojz. Februarja li do mesta, kjer je takrat vladala poje bilo in mraz je nekoliko popustil:	polna zmeda, saj je bilo že večkrat
ravno pravi čas za pripravo na prva bombardirano. Jožeta je ta zmeda dela v vinogradu.	pljusknila onkraj Krke, v Regrčo vas,
“Thm za Gorenjimi Dolami, vidiš tam pa sta se z znancem Antonom tisti hrib, tisto so Telče. Tam imam vi- Škuljem odločila, da se na lastno pest nograd. Tja bo šlo to kolje,” mi razla- odpravita nazaj proti domu. Škulj je ga Jože, njegova snaha Martina pa nedavno tega sam peš prišel domov iz hitro doda: “In oče tudi z njim. Devet- taborišča tam v daljnji Nemčiji, pa je deset let bo zdaj zdaj star, pa še vedno	bil hoje in skrivanja vajen. Pri Sre-
rad dela, najraje pa gre na Telče, v svoj	brničah sta prečkala Krko, se spretno
vinograd. Uro hoda gor, uro nazaj, pa izogibala nemškim patruljam, a nekje se ne ustraši. Pogosto pa se zgodi, da	v gozdu nad Šmarjeto ju je le ujelo,
mu ni treba hoditi daleč, saj ga na poti	Bila je to gosta jesenska megla. Jože je
pobere prijazen voznik. Tudi prespi splezal na visoko smreko in glej, njen včasih v zidanici, kadar je dela zares vrh je štrlel iz megle. Thm na drugi veliko.”	strani meglenega morja se je v soncu
Starec in hram. Domišlija riše sta-	blestel Vinji vrh. Krenila sta v tisto
rožitno podobo. V poličku se iskri v	smer in pri dobrih ljudeh sta dobila
omamno tekočino ujeta moč lanskega	hrane in pijače. Tudi do doma ni bilo
sonca, današnje sonce pa objema te	več daleč.
valujoče griče naokoli in obeta prav	A kaj, ko vojne še ni bilo konec. TU
tako zlat in prav tako bogat pridelek, so bili še domobranci, ki bi Jožeta kaj Nedaleč stran se blešči zvonik cerkve radi spravili v svoje postojanke, pa tudi sv. križa. Tja bo ob božiču zanesel Jože po vojni ni bilo pravega miru. V času blagoslovit svoj pridelek, kot vsa leta	informbiroja se je spet znašel v uni-
doslej. In let se mu je nabrala že kar	formi. Takrat je z mitraljezom v roki ril
dolga vrsta - letos 11. marca bo praz-	po srbskem obdonavskem blatu, on-
noval devetdeseti rojstni dan. Pogled	kraj reke pa je bila Romunija z ruski-
objema ta v novo pomlad prebujajoči mi četami, pripravljenimi vsak hip se svet okoli sebe, misel pa zdrsne	planiti v napad. Slovenski fantje naj bi
nazaj v lastno mladost in mladost tega svoja življenja pustili v tistem tujem stoletja v Dolenjih Dolah. V spominu blatu samo zato, ker sta ideološka bra-ostanejo seveda najlepša doživetja: ko ta napenjala svoje mišice in ustraho-je oče pripravil likof za soseda Kopi- vala svet. no, ki je bil tekrat vaški kovač in krč- A Jože je zlezel iž tistega blata živ mar, hkrati pa tudi župan občine Škoc-	in poslej so ga pustili, da je v miru ko-
jan. Jedlo in pilo se je takrat, še najbolj pal lastno zemljo na Dolah in Telčah. pa se je Jožetu vtisnilo v spomin to, da In na tej zemlji je zrasel njegov rod: je bilo na mizi toliko mesa, da so se ga	šest otrok je z leti dalo trinajst vnu-
do sitega najedli celo otroci. Teh je bilo	kov, ti pa spet osemnajst pravnučkov.
pri hiši sedem: tri je imel oče v prvem Nekaj jih je zaneslo celo onkraj morja zakonu, ko pa se je po smrti prve žene	v Avstralijo. Tam zdaj živi hčerka Lojz-
ponovno oženil, so privekali na svet še ka z družino, štirje. Eden od teh je bil Jože.	TONE JAKŠE
Odpiral nova pota slovenskega kmetijstva
Rohrmanovi so pred več kot 250 leti prišli iz Švice ali Tirolske in se naselili v Novem mestu. Družina je dala več znanih osebnosti in uglednih Novomeščanov, ki so se uveljavili v ožjem in širšem okolju. Med najbolj znanimi so bili Matija, Viktor in Vladimir, še najbolj pa Viljem Rohrman.
Viljem se je rodil Jožefu in Alojziji, roj. Kerne, 11. maja 1862 v Novem mestu v hiši št. 79. Veselje in zanimanje je Viljem dobil za kmetijstvo in se navezal na stroko med počitnicami na posestvu strica Matije v Dobruški vasi pri Škocjanu.
Po ljudski šoli je leta 1880 končal šesti razred novomeške gimnazije. Po posredovanju kmetijske podružnice v Novem mestu je dobil štipendijo Kranjskega deželnega odbora in se vpisal na štiriletno Kmetijsko akademijo v Libverdu pri Dečinu na Češkem in jo z odliko končal v štirih letih. Najboljše absolvente so sprejemali na prakso na najbolj urejena fevdalna posestva. Tako je Viljem eno leto prakticiral na cesarskem posestvu Červeni Avjezd pri Pragi, ki ga je tedaj upravljal Slovenec inž. Arh.
Že sredi leta 1884 je Viljem dobil mesto pristava na Deželni sadjarski in vinarski šoli na Slapu pri Vipavi; šolo je tedaj upravljal Rihard Dolenc (1842-1919), ob prelomu stoletja znana osebnost v Novem mestu. Dvaindvajsetletni Rohrman je bil sprva namestnik Slapen-skega šolskega posestva ter inštruktor praktičnega pouka učencev kmetijske šole, ki je prirejala tudi tečaje za kmetijske učitelje, za sadjarje in vinogradnike na Kranjskem.
Po sklepu kranjskega deželnega zbora se je leta 1886 Sadjarska in vinarska šola s Slapa preselila z vso opremo, učenci in učitelji v Novo mesto, kjer je Rihard Dolenc preuredil grad Grm in graščinsko posestvo z okoli 30 ha zemlje v neposredni okolici v ugledno učno ustanovo, ki je pritegnila učence tudi s Slovenske Koroške in Primorske.
Viljem Rohrman je medtem opravil več praktičnih tečajev iz vrtnarstva na Dunaju ter iz živinoreje in mlekarstva na Tirolskem. Leta 1891 je na Bodenkulturi na Dunaju opravil državni izpit za učitelja na kmetijskih šolah ter si poglobil teoretično znanje. Na Grmu je predaval tehniko obdelovanja zemlje s teorijo o prehrani rastlin, splošno in posebno poljedelstvo in živinorejo ter upravljal celotno posestvo.
Ravnatelj grmske kmetijske šole
Potem ko je prvi in dolgoletni ravnatelj šole Rihard Dolenc leta 1907 odšel v pokoj, je bil Viljem imenovan za ravnatelja grmske šole. Ker je poznal dobre in slabe strani dotedanjega šolskega sistema, je lahko dopolnil in spremenil programe. Dotedanjo dvoletno šolo je leta 1910 razdelil na dve šoli z enoletnim poukom: na zimsko šola za učence splošnega kmetijstva s poudarkom na poljedelstvu in živinoreji ter enoletno šolo, ki je bila usmerjena na pouk sadjarstva, vinogradništva, kletarstva, vinarstva in osnov splošnega kmetijstva. Tk preureditev seje dobro obnesla in zavod je dobil naslov Kranjska kmetijska šola na Grmu. Število učencev se je dvignilo na povprečje 55 in temu primerno se je povečal tudi učiteljski zbor. Leta 1907 je prišel na Grm Rudolf Zdolšek (1881-1916), ki je poučeval sadjarstvo in vinogradništvo, leta 1909 je bil za posebno poljedelstvo in živinorejo imenovan inž. Albert Vedernjak (1886-1932) in leta 1913 je začel na Grmu poučevati Frančišek Malasek (1885-1969), kije poučeval vrtnarstvo in nekatere druge predmete iz poljedelstva in živinoreje. Na ta način je grmska šola povečala zmogljivost glede na vsebino in kakovost izobraževanja in usposobljenost absolventov. Redno je prirejala dopolnilne strokovne tečaje za kmetovalce, za gospodinje in ljudskošolske učitelje, kar je bilo izredno pomembno za napredek kmetijstva v širšem slovenskem prostoru. Viljem Rohrman je poglobil stike med šolo in zaledjem, z vso Dolenjsko, Posavjem in Belo krajino. Več let je vodil podružnico Kranjske kmetijske družbe v Novem mestu ter si tu prizadeval za večjo pridelavo semen, vsakovrstnih sadik v
šolskem obratu in zasebnih trtnicah, drevesnicah in vrtnarijah.
Skoraj 30 let je organiziral vsakoletne razstave sadja in vrtnin ali vina ali mlečnih izdelkov, živine, konj ali drobnice. Nekatere od teh razstav so pritegnile razstavljalce in obiskovalce iz vse dežele, po mnogih predlogih naj bi Novo mesto zgradilo stalno razstavišče in zbirališče ter skladišča za vse presežke kmetijskih pridelkov ter osrednje sejmišče za živino. Na ta način naj bi še bolj pritegnili interesente iz sosednje Hrvaške in štajerskega dela Posavja. Zato se je močno zavzemal za izboljšanje prometa in grmska šola je v času priprav za gradnjo belokranjske železnice pogosto gostila borce in graditelje za ta del življenjsko važne železnice. Dolenc in Rohrman sta se zavzemala tudi za podaljšanje proge iz Šentjanža do Sevnice, ker sta se zavedala, da prometna sredstva omogočajo hiter in varen prevoz in prodajo pridelkov, posredno pa vplivajo tudi na pridelovanje in rejo.
Statistični podatki za čas od leta 1895 do 1915 kačejo, da seje povečala pridelava krompirja, fižola, zelja in krme za skoraj 100 ter prireja govedi, perutnine in prašičev za 60 odst. Dolenjska je veliko prispevala za preživetje Ljubljane med prvo in drugo svetovno vojno.
Vrhunski strokovnjak
Med prvo svetovno vojno se je napredek šole na Grmu ustavil. Učitelji so bili vpoklicani, učenci so morali delati na svojih kmetijah, nekateri so bili vpoklicani med “črnovojnike”, kasneje na fronte. Viljem Rohrman je formalno ostal ravnatelj šole, hkrati pa je od leta 1914 opravljal v Ljubljani odgovorno delo nadzornika in ravnatelja Deželne poslovalnice za krmila, ki je preskrbovala kmetije, predvsem pa vojaško konjenico v zaledju in na fronti. Med vojno je predaval kmetijstvo na gospodinjski šoli v Marjanišču in na Mladiki v Ljubljani ter nadziral gospodarstvo Kmetijske šole na Grmu. Leta 1918 je deželna narodna vlada imenovala za začasnega upravitelja grmske šole Frančiška Malaska, nato Alberta Veder-njaka in druge, Viljema Rohrmana pa za deželnega svetnika pri Kmetijskem oddelku v Ljubljani s sedežem v Marjanišču in z nalogo, da kot izkušen šolnik prilagodi strokovno izobraževanje in kmetijsko službo novim razmeram. Sestavil je podrobni načrt za kmetijski nadaljevalni pouk na ljudskih šolah in predlog za imenovanje okrajnih kmetijskih referentov, po državnem zakonu naj bi se imenovali okrajni ekonomi. Več kot 50 let je sodeloval s Kmetijsko družbo za Kranjsko, pozneje za Slovenijo, v Ljubljani. Medtem je bil od leta 1895 do 1918 član njenega Glavnega odbora, od leta 1927 pa častni član. Leta 1927, ob 160-letnici družbe, je na Ljubljanskem sejmu organiziral jubilejno razstavo slovenskega kmetijstva s prikazom dosežkov v tem času.
Od leta 1924 do 1930 je bil glavni urednik glasila Kmetovalec, kjer je skoro 50 let objavljal svoje prispevke iz poljedelstva in živinoreje. Podpiral je združevanje kmetovalcev v članstvo kmetijskih podružnic, živinorejce v zadruge in selekcijska društva, zasebno pa se je pečal z vrtnarstvom in sadjarstvom. Bil je namreč soustanovitelj Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, leta 1934 pa je bil izvoljen za častnega člana tega društva. Rohrman je poleg Gustava Pirca (1859-1923) najuglednejša osebnost v takratnem kranjskem krnetijstvu; bjl je vrhunski strokovnjak v poljedelstvu in živinoreji na Slovenskem, odličen organizator najrazličnejših prireditev in ustanov ter uspešen pisec, ki je užival ugled in spoštovanje med vsemi sloji takratne družbe.
Pisec strokovnih člankov
Viljem Rohrman je bil v starejši generaciji kmetijskih strokovnjakov najplodo-vitejši pisec strokovnih člankov in knjig.
Matija Rohrman
Začel je z 22 leti starosti v Novicah in Kmetovalcu leta 1884, v Dolenjskih novicah leta 1892, v Laibacher Zeitung leta 1895, v Slovenskem gospodarju leta 1898, v Slovenskem sadjarju leta 1913, v presledkih je objavljal v Edinosti (Trst), v Gospodarskem listu in Primorskem gospodarju (Gorica). S ponatisi je izdal H knjig.
Kot vodilni predstavnik poljedelstva in živinoreje je od leta 1884 do 1934 objavil nad 500 za tisti čas pomembnih člankov, razprav in navodil za postopke pridelovanja poljščin, krme, vrtnin ter reje domačih živali. Po presoji bibliografskih zapisov v Narodni in univerzitetni biblioteki v Ljubljani si je posebno prizadeval za ustrezno in bolj globoko oranje zemlje, za zboljšanje travnikov in povečanje pridelkov krme, trav in detelj, za pridelovanju krompirja, vseh vrst žit, zlasti koruze, pšenice, ajde in vsakovrstnih semen. Na posestvu kmetijske šole je preskušal nove sorte soje, oljnih buč in repice, sladkorne in krmne pese, konoplje in lanu, fižola in krompirja. V sortnih primerjalnih poskusih je dosegal rekordne pridelke. Za vsak poskus je izdelal raziskovalni načrt s ponovitvami, dosežke po količini in kakovosti je preverila strokovna komisija, številčne podatke pa je Rohrman obdelal po takrat veljavnih statističnih analizah. Zato ga lahko uvrstimo med začetnike znanstvenoraziskovalnega dela na Dolenjskem. Mnogo teh dosežkov je objavljenih v starejših izvestjih grmske šole in glasilu Kmetovalec.
Rohrmanove knjige so bile namenjene predvsem za strokovno izobraževanje kmetovalcev, pridelovalcem in-rej-cem, nekatere pa posebej za redne in nadaljevalne kmetijske šole in tečaje po vsej Sloveniji. Med knjigami so: Kmetijsko gospodarstvo, Nauk slovenskim gospodarjem, Poljedelstvo, Gospodarski nauki, Kmetijsko gospodarstvo, Zbirka kmetijskih naukov.
Viljem Rohrman je v slovenskem kmetijskem tisku odpiral nova pota. V šoli pridobljena znanja in novosti v naprednejših deželah je v praksi preverjal postopke ter sproti proučeval lastne dosežke ter učinke svojih odločitev. Bil je dosleden, delaven in resen, dober učitelj ter pravi človek in strokovnjak, ki ga je tedaj potrebovala Dolenjska, kranjsko in slovensko kmetijstvo.
V mladosti je bil Viljem Rohrman agilen javni delavec; bil je odbornik in nekaj časa predsednik novomeške Čitalnice in igralec na njenih prireditvah. Bil je soustanovitelj in predsednik Društva kmetijskih strokovnjakov Slovenije, Istre in Dalmacije (1913-1919). Ilustriral je večji del svojih knjig s podobami ter portretiral vidne osebnosti. Njegov sin arhitekt Stanislav (rojen 1899 v Novem mestu, umrl v Ljubljani 1973) je večkrat pripovedoval, da se je učil risanja v očetovem kabinetu na Grmu in da ga je to znanje in spretnost pripeljala do študija arhitekture. Stanislav je projektiral več pomembnih zgradb, med njimi Hotel Slon v Ljubljani, palačo I. C. Mayer, zgradbo Filozofske fakultete v Ljubljani, Železniško postajo na Jesenicah. Bil je zadnji moški potomec pradeda Matije.
FRANCE ADAMIČ
Zapel je v narečju
Pred kratkim je izšla nova, že četrta, zbirka narečnih pesmi Zlatka Pochobratskega, slavista, pesnika, ravnatelja srednje šole Vladimirja Nazorja v Čabru. Za nekatere svoje narečne zbirke je prejel nagrade sklada Draga Gervaisa, ki jih na Hrvaškem podeljujejo za dela v narečju. Njegova dela so zanimiva, ker posredno odgovarjajo na vprašanje, ali govore v okolici Čabra slovensko narečje.
Knjiga bi kljub nekaterim tehničnim •n korektorskim spodrsljajem zaslužila večjo naklado. Zanimiva je gotovo tudi za vse slovenske slaviste, posebno za tiste, ki se ukvarjajo z narečji. Nekateri slovenski raziskovalci narečij namreč ugibajo, kakšno narečje govore prebivalci na hrvaški obali Čabranke in če je to narečje podobno slovenskemu. Tem dajejo gotovo najboljši odgovor dosedanje narečne zbirke pesmi Zlatka Pochobradskega: Bejle gauob (Beli golob) iz leta 1980, Uognišče (Ognjišče) 1981, Tiha rejč guo-di (Tiha beseda gladu - lakote) iz leta 1983 in najnovejša zbirka Roke - Prpuv-tke (Roke, Pripovedke). Knjiga je sestavljena iz dveh zbirk, ki ju je avtor združil, da je pocenil tiskanje.
Zlatko Pochobradsky je bil rojen leta 1946 v Gerovu. Piše pesmi, pripovedke, eseje in drame v hrvaščini in v narečju, za katero pravi, da so ga še pred dvajsetimi leti ljudje na slovenski in hrvaški strani Čabranke govorili povsem enako, zdaj pa se govor vedno bolj razlikuje. V zadnji zbirki pesmi Pochobradsky ponekod uporablja tudi nekatere (vendar redke) knjižne hrvaške besede, na primer rodjen dan (rojstni darl), ki bi ga moral zapisati Po zgledu svojih pesmi v isti zbirki kot tajen dan. To bralca kar neprijetno bije v ušesa. Podobno se opazi tudi pri nekaterih mladih zapisovalcih narodnega blaga, ki so to počeli na mojo pobudo v letu 1993.
K začetku izumiranja tega narečja je gotovo največ pripomoglo poslušanje radia in gledanje ter poslušanje televizije, saj na tem območju sprejemajo hrvaške programe, slovenske pa ponekod slabo, drugod pa sploh ne, in dejstvo, da se mladi vedno bolj šolajo in govore v hrvaškem knjižnem jeziku in jim v ušesih vedno bolj °staja književni govor. Vendar je narečje kljub temu še vedno zelo živo. Zaradi vsega naštetega pa je očitno že skrajni čas, da bi za to narečje izdelali slovar in ga tako vsaj delno ohranili.
Zakaj enotno narečje?
Ob prvih obiskih zgornje Kolpske doline (Čabar, Gerovo, Prezid itd.) sem bil posebno presenečen, ker so ljudje tam, na danešnjem Hrvaškem, govorili lepšo slovenščino kot marsikje v Sloveniji. Kasneje pa sem iz zgodovinskih virov zvedel, da je to območje nekdaj sodilo pod oglejske patriarhe, nato pod Ortenburžane in Celjane oz. vsaj od Ortenburžanov dalje Pod Kočevsko gospostvo, ki je segalo daleč v današnjo Hrvaško, in to preko Cerova do Grobniškega polja oz. grob-niških mej. Že Ortenburžani so tja naseljevali tlačane s svojih posestev, največ iz Koroške in Gorenjske. Narečje priseljencev se je mešalo z narečjem prvobitnih prebivalcev, ki pa so - kot kaže - Dolenjci. Tako je narečje tistih krajev na obeh straneh Čabranke mešanica pred-ysem dolenjščine, gorenjščine, koroščine in delno tudi hrvaščine. Posebna zanimivost pa je, da narečje teh krajev (in tudi območja Delnic na Hrvaškem) ne pozna mehkega č! O slovenski poselitvi teh krajev govori tudi dejstvo, da je najstarejšo faro na območju Gorskega kotarja, v Gerovem, leta 1504 ustanovila prafara iz Ribnice na Dolenjskem. Slovenski zgodovinarji ta dejstva ugotavljajo in dodajajo, da so si te kraje po izumrtju Celjskih prisvojili Frankopani in za njimi Zrinjski. Hrvaški zgodovinar Tadija Smičiklas pa je zelo verjetno povsem pravilno ugotovil, da so si te kraje s potvarjanjem listin prisvojili Frankopani, in navaja tudi dokaz za to.
O Rokah in Pripovedkah
V nagrajeni pesniški zbirki Raki (Roke) govori pesnik o različnih rokah, saj ljudje na tem območju pogosto niso imeli drugega kot gole žuljave in zgarane roke. Največ pesmi govori o rokah matere. V pesmi Prazne roke matere pravi: Trinajs s’n deci radiua, a dvanajst jeh sa-
mu dajiua (Trinajst sem otrok rodila, a dvanajst jih samo dojila). Spomni se rok ljudskega umetnika Marjana Leša, harmonikarja in glasbenega učitelja Iveka Žagarja pa rok akademskega kiparja Staneta Jarma, Zrinjskega, ustanovitelja Čabra, Petra Klepca itd. Se posebno pretresljiva je pesem Raki na spuvde (Roke na spovedi), ki govori o vojni na Hrvaškem in v Bosni, kako pop spoveduje ljudi in njihove roke, ki so prišle na spoved.
Še lepše se mi zdijo pesmi v Pripovedkah. V njih doživeto opisuje vsakdanja dogajanja v teh krajih, ljudi, njihove domislice in nenavadne pripovedke oz. zgodbe. Pochobradsky pravi, da jih je večina resničnih ali pa imajo vsaj resnično bistvo ter daje spremenil le imena ljudi. Pesmi govore tudi o navezanosti preprostih ljudi na domače ljudi in kraje, o nevarnostih v mestu, nekatere so zafrkljive,
li KNJIŽNA POLICA
Zlatko Pochobradsky
veliko pa je še veselih in žalostnih. Take so, kot je življenje. Večina jih dokazuje, da je pesnik napravil spet korak naprej.
Zbirka je v 300 izvodih ob podpori 8 pokroviteljev izdala srednja šola Vladimirja Nazorja iz Čabra, naslovno stran je oblikoval ljudski umetnik Marjan Leš iz Gerova, natisnil jo je “Vedmar” Commerce Rijeka, v Sloveniji pa je knjigo moč (za 1000 tolarjev) kupiti v gostišču Kovač v Osilnici.
JOŽE PRIMC
Slovarji na disketah
DZS je svoji uspešni prvi elektronski izdaji dvojezičnega slovarja v sodelovanju z računalniškim podjetjem Amebis dodala še tri nove. Pred kratkim so na trg prišle elektronske izdaje Velikega sloven-sko-nemškega, Velikega angleško-sloven-skega in slovensko-angleškega slovarja, dvojezičnim pa se je pridružila še elektronska izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
Med tistimi knjigami, po katerih človek pogosto išče najrazličnejše podatke, so gotovo leksikoni, enciklopedije in slovarji, zato ne čudi, če so prav te vrste knjig hitro našle pot v računalništvo, saj je računalnik tisto orodje, ki med drugim omogoča zelo hitro iskanje po obsežnih podatkovnih zbirkah. Izdajanje za računalniško rabo prirejenih knjig na disketah in zgoščenkah - pravimo mu elektronsko založništvo - se je izredno hitro uveljavilo in dandanes uspešno konkurira klasičnemu založništvu, predvsem na leksikalnem področju.
Slovenci smo se vključili v te tokove in kaj kmalu smo dobili prve elektronske dvojezične slovarje, seveda na naš - v tem primeru bolj balkanski kot evropski način - kot piratske izdaje. Domiselni ljudje so prenesli obstoječe slovarje v podatkovne zbirke, dopisali program za iskanje in že je bil tu elektronski slovar. Pri tem so kajpak prezrli, da imajo tudi slovarji svoje avtorje in svoje založbe z njihovimi pravicami. Najbolj poznan primer takega piratstva so dvojezični slovarji na zgoščenkah podjetja Fit-Media. Policija je zasegla več tisoč zgoščenk s slovarji, ki so jih izdelali v tem podjetju po slovarjih DZS in jih prek oglasov v množičnih občilih ponujali v prodajo. Primer bo kmalu dobil sodni epilog. Ob vsem tem se vsiljuje misel, da so pirati bili uspešni tudi zato, ker se velike založbe niso pravi čas zganile.
Naj bo kakor koli že, zdaj so na voljo povsem legalni elektronski slovarji. Zaen-
krat so dostopni le na disketah, njihova poglavitna slabost pa je razmeroma visoka cena (od 12.900 do 19.900 tolarjev), za katero založniki pravijo, da je pač davek majhnemu slovenskemu trgu. Vsi štirje elektronski dvojezični slovarji kot tudi Slovar sloenskega knjižnega jezika so za delo na računalniku domiselno prirejeni. Uporabniški vmesnik je za vse enak, tako da se ni treba za vsakega posebej znova učiti potrebnih opravil, poleg tega je vmesnik prijazen, se pravi, da je preprost za uporabo in se ga uporabnik zlahka privadi. Slovarji delajo v vseh pri nas najbolj razširjenih računalniških okoljih, od DOS do vseh vrst Oken, delajo pa lahko tudi v pritajenem načinu in jih s pritiskom na “vroče” tipke takoj prikličemo na zaslon oziroma v svoj urejevalnik besedil.
Slovarji imajo na zaslonu tri polja: v enega vpisujemo iskana gesla, v drugem se nam izpisuje slovarski seznam izbranega in okoliških gesel, v največjem pa se na ukaz ali čez pol sekunde, glede na nastavitev, pokaže opis gesla, ki ga je mogoče potem natisniti ali prenesti v dokument, ki ga pišemo. Videz prikaza je mogoče spreminjati. Uporabnik si lahko izbere poljubno pisavo ali pa se odloči za vgrajeno, kar je še najbolj smiselno, saj so v nji tudi tisti fonetični znaki, ki jih druge pisave nimajo. Izbirati se da tudi različne barvne kombinacije znakov, velikost prikaza in nastaviti lego prikaza na zaslonu. Slovarji imajo seveda vse ikone, ki jih uporabljajo Okna, vključno z ikono za navodila, kjer lahko hitro poiščemo pomoč, če se nam kaj zatakne. Slovar slovenskega knjižnega jezika ima poleg omenjenih polj še eno iskalno polje, v katerem iščemo geslo po opisu. Iskanje poteka hitro, mogoče je tudi iskanje le z nekaj znanimi črkami, za ostale pa uporabimo nadomestne znake: ? za en znak in * za poljubno število znakov. Za marsikaterega uporabnika bo koristna tudi možnost, da lahko opisu gesel doda svoje opombe, ki se potem izpisujejo na koncu opisa, shranjene pa so v posebni datoteki.
Vsi slovarji so v prodaji kot eno- ali večuporabniški, se pravi, da različne izvedbe lahko uporablja le en sam ali pa več uporabnikov, običajno v omrežju. Od tega je odvisna tudi cena. Pred zlorabo so izdaje zaščitene tako, da je mogoče slovar namestiti na trdi disk le z izvirnih disket, ki jih ni mogoče kopirati. Za name-3 stitev je potrebno vpisati kodo za prenos, £ ki je pri vsakem izvodu drugačna. Heker-I jem seveda ne be težko zlomiti te zaščite, s za običajne uporabnike pa je zadostna, da g bo počasi sprejel pravila lepega obna-£ šanja pri uporabi računalniških progra-
Knjižna in elektronska izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika
mov.
MILAN MARKELJ
Hvala ti, življenje
Življenje je pot od zibelke do groba in vsak človek ima drugačno, bolj ali manj dolgo in težko. Ni ga, ki si ne bi vsaj kdaj zastavljal vprašanj o (svoji) sreči. Ta pa je odvisna predvsem od nas samih, k^jti notranje zadovoljstvo in veselje je treba najti najprej v sebi, da ju lahko potem odkrivaš tudi drugje. Da to ni enostavno in da se je za to treba truditi in učiti, v svoji novi knjigi z naslovom HVALA TI, ŽIVLJENJE razmišlja Milenka Trkov-nik, rojena v Željnah pri Kočevju, ki sedaj živi in dela v Ljubljani.
Trkovnikova je lastnica Kristine, agencije za kvaliteto življenja (ta je tudi izdala omenjeno knjigo), ki v svojih programih pripravlja človeka, da najde pot in ljubezen do sebe, da v pravi meri rabi razum in tudi čustva, skratka, da bi bil srečen v zasebnem in poklicnem življenju. Na ta način (pa tudi že s svojimi knjigami in kaseto) Trkovnikova seznanja ljudi po vsej Sloveniji. Za knjigo Hvala ti, življenje avtorica pravi, da je nastala iz vsakdanjega sodelovanja s človekom ter je rezultat znanj, ki jih je mnoga leta pridobivala doma in v tujini. “Razumevanje življenja, zlasti trpljenja, s katerim se pogosto srečujemo, še zdaleč ni preprosto in lahko. Toda vse uganke so razrešljive in iz labirinta vodijo poti. Z delom s seboj in z odgovorno odločitvijo najdemo izhode,” je o knjigi v uvodni besedi zapisala akupunkturologinja dr. Milena Plut-Podvršič, ki poudarja, da je kvaliteta 107 strani obsežnega dela prav v pozitivnem razmišljanju in v predlogih, kako najti pot do sebe in razviti sočuten odnos do drugih. Že sama poglavja povedo vsebino knjige, ki zadeva spoznavanje svoje zavesti, meditacijo, intuicijo, kulturo telesa in duha itd., in čuti se, da avtorica piše iz lastnih izkušenj.
Knjiga Hvala ti, življenje pa je morda najmočnejša v sporočilu, da se svojo usodo, s katero dostikrat opravičujemo in “krivimo” svoja dejanja, da spremeniti. Trkovnikova za to nakaže poti, načine in možnosti, na vsakem pa je, ali ima toliko volje, da skuša živeti polnejše in srečnejše, kar si navsezadnje vsi želimo.
Milenka Trkovnik že pripravlja svojo četrto knjigo z naslovom Uspešno načrtovanje lastnega življenja in avdiokaseto z glasbo za sproščanje.
LIDIJA MURN
Slovenski pesniki
o...
Minil je praznik zaljubljenih, Valentinovo, ko se sredi februarja in še v zimi zgane v ljudeh in naravi slutnja bližajoče se pomladi, ki prihaja s pisanim cvetjem odeta in prinaša nove, komaj vzbrstele ljubezni ali pa okrepi že obstoječe. Vsekakor je bil to kar pravšen čas za izid knjižic, s katerimi je začela Mladinska knjiga izdajati novo slikarsko-pesniško darilno zbirko SLOVENSKI PESNIKI O ... Tri pikice v imenu zbirke so v prvih treh knjižicah zamenjali pomlad, cvetje in ljubezen. Prve knjižice torej prinašajo izbrane pesmi, ki sojih znani in uveljavljeni slovenski pesniki spesnili o pomladi, cvetju in ljubezni. Izbore je pripravil urednik Aleš Berger, pri tem pa je z izjemo Franceta Prešerna (Pod Oknom), Simona Jenka (Moč ljubezni) in Simona Gregorčiča (Spominčice) izbiral le med stvaritvami pesnikov, ki so ustvarjali od obdobja moderne do sedanjih časov. Izbor je seveda oseben in marsikdo bo pogrešal kakšno znano ime, svojo priljubljeno pesem, vendar pa je kljub temu zanimiv. Razumljivo Je, da v tako omejenem obsegu ni mogoče zadostiti vsem okusom, saj je v vsaki knjižici le po trinajst do šestnajst pesmi.
Posebnost in nedvomno tudi privlačnost knjižic je v njihovi likovni spremljavi. Posamezni tematski izbor namreč spremljajo barvne ilustracije, ki so jih posebej za to ustvarili naši knjižni ilustratorji. Pesmi o pomladi je ilustriral Daniel Demšar, pesmi o cvetju Irena Majcen, pesmi o ljubezni pa Ana Košir, vse pa je likovno uredil Pavle Učakar. In še eno posebnost imajo knjige iz nove zbirke: ne boste jih kupovali zase, ampak za druge. Na to opozarja naslovni list, kjer je pod naslo-
vom zarisan oval, v katerem piše V dar in spomin, prazen prostor pod temi besedami pa čaka, da ga izpolnite z imenom tiste(ga), ki mu (ji) boste knjižico darovali.
MILAN MARKELJ
Podobe
iz čipkaste preje
Osebna pričevanja in spomini na otroštvo, mladost ali zrela leta, če so napisani pristno in z odprtim srcem, niso zapisi zgolj znotraj osebnih obzorij, ampak iz njih bolj ali manj jasno zaveje tudi duh časa in se na poseben način razgrinjajo družbene razmere. Seveda ne na analitičen ali zgodovinsko objektiven način, ampak skozi osebna doživetja, drobne zanimivosti in podrobnosti iz vsakdanjega življenja, a morda prav zaradi tega prepričljiveje in bolj doži\ .to. Tako so na svojski način zaživela petdeseta in šestdeseta leta naše bližnje preteklosti v knjigi PODOBE IZ ČIPKASTE PREJE, ki je izšla v zbirki Sledi pri Mladinski knjigi. Delo je napisala slavistka in lektorica Tončka Stanonik, doslej kot pisateljica znana le po treh knjigah pravljic.
V Podobah iz čipkaste preje pisateljica plete prizadeto in neposredno napisano pripoved o svojih otroških in mladostniških letih v rodnih Žireh v Selški dolini, ki jih je preživljala v obdobju tistih let, ko je pri nas prišlo do precejšnjih sprememb in je v patriarhalni vaški svet začel močneje vdirati “veliki” svet. To je bil čas, ko se je staro začelo pospešeno umikati novemu, ko je v hišah zaigral radio in se je kmalu prižgala še televizija, pogovori in tesnejši stiki med sosedi pa so začeli ugašati. Pojavili so se prvi osebni avtomobili, začelo se je zidati stanovanjske hiše kar vse prek in vaško okolje se je hitro in stihijsko “urbaniziralo”. Stari svet vasi je izginjal, a avtorica ga je v otroštvu še doživljala tako znotraj svoje družine kot v vaškem občestvu. Spominja se večerov, ko se je družina zbrala in je oče naglas bral iz Mohorjevih knjig, spominja se, kako so šli čevlji in obleke od starejših do mlajših otrok, kako so na obiske hodili peš ure in ure daleč, saj še ni bilo avtomobilov in avtobusa, pa kako so podrli staro hišo in začeli zidati novo... Stari vaški svet je izginjal, mladost pa je vseeno kipela in si iskala duška na prastare načine. Avtorica iskreno in čustveno toplo opisuje svoja dekliška prebujanja, najstniške ljubezni in prvi poljub. Ob vsem, kar se ji dogaja, pa je ves čas slišati glas nepogrešljivih klekljev, ki so jih v Zireh tako zavzeto predevala dekleta in žene, seveda tudi pisateljica. Klekljanje čipk je bilo opravilo, ki so se ga naučila vsa dekleta, ob njem pa so si izostrila odnos do dela in občutek za vztrajnost. Čipke so konec koncev Tončki Stanonik navdihnile tudi naslov za njeno knjigo spominov, ki jo je prav kot čipkaste like občuteno in rahlo stkala.
MILAN MARKELJ
KNJIŽNI TELEGRAM!
•	Založba Magnolija je izdala strokovno delo Melite Poier NOVINARSKA ETIKA.
•	Pri Pomurski založbi so izšle štiri knjižne novosti: pesniška zbirka Roberta Titana Felixa BENEDICTUS, roman Gorana Gluviča VRATA SKOZI, roman Zdenka Kodriča POSTDAMSKA BATERIJA in roman Vlada Žabota VOLČJE NOČI.
•	Založniška hiša Dolenc, ki deluje od lanskega novembra, je izdala prvenec Gabi Kristan - roman RAZDROBLJENA SKALA.
•	DZS je izdala angleško-slovenski in slovensko-angleški terminološki slovar kriminologije in kazenskopravnih znanosti, ki ga je pripravila Ivanka Šket.
•	KUD France Prešeren je v novi zbirki Mi pojemo izdal prevod izbranih pesmi Allena Ginsburga BLEBETANJE NESKONČNOSTI, dve pesniški zbirki slovenskih pesnikov: Andreja Rozmana - Roze JE ŽE V REDU MAMA in Tomislava Vrečarja PUNK ŠE NI HIN ter pesniško zbirko Almirja Čamdžiča PRIZIVANJE ISTINE v srbohrvaščini.
pj)pig<8telfeflaigrt sip
PRAŽNJA OBLEKA - Nekdaj so se ljudje oblačili neprimerno bolj skromno, kot se dandanes, vendar pa so veliko dali na to, da so bili ob praznikih in slovesnih trenutkih lepo oblečeni. Za nedelje, pro-ščenja, poroke in podobno so hranili posebno obleko, ki so ji rekli pražpja (iz besede praznik). Na sliki, kije bila posneta okrog leta 1910, je pražnje oblečen zakonski par Zoran iz Soteske. Mož je bil oglar, tesar, gozdni delavec in žagar, starejši prebivalci pa se ga spominjajo tudi kot prvega socialdemokratskega predsednika v soteski dolini. (Pripravil: Tone Virant)

Zagrebli živega - Pihlerju šlo je za pogrebom komaj 10 kmetov -Vse ga klelo - ko poči in se odpre zaklop, rekli: On ni hodil nikoli v cerkev, zato bi rad ušel še zdaj v smrti iz nje. Misli se zato, da so zagrebli živega. Mestni in tudi krški šarži prišli skazat kolegi zadnjo čast pri Zugeljnu naroče obed - to ne vede usede se za pogrnjeno mizo Kori, šari ga zavrne, češ ali ne ve, da je ta prostor odmerjen drugim. Ta surovost zdela se je čisto naravna tem vojakom - kot poseben kor imajo le oni pravico, sedeti okoli svoje mize.
Soteska - Posebno mrzlo je v Soteski, ali grunti so izvrstni, peščeni, rode obilno koruze, pšenice, ajde, repe, krompirja etc. Za lan pa niso, ni za rž ne posebni, oves pa se ne seje dosti, ker je premalo zemlje.
Rezultati žrebanja v nagradni igri Prešernove družbe, Vrbe, d.o.o., z dne 12. 2. 1997
ZA PODROČJE DOLENJSKE, GORENJSKE, PRIMORSKE, NOTRANJSKE IN LJUBLJANE Z OKOLICO
Nagrade prejmejo (po abecednem redu — št. v oklepaju pomeni št. nagrade):
BARUDZIJA LILJANA (20), BERČIČ ANDREJA (1), BERDEN LIDIJA (1), BLAŽINA MIRA (20), BOJE ŠTEFKA (20), BRENČIČ ROZALIJA (20), BRUNDULA JANKO (20), CERAR DRAGICA (20), ČELIGOJ DARJA (15), ČEMAŽAR IRENA (1)', ČIČ RIJA (1), DRAGOJEVIČ MARJANA (1), DREMELJ VERA (1), DROFENIK KAREL (20), DULAR FRANC (20), EBERL IRENA (20), FELDIN DUŠAN (20), FORJAN TONČKA (1), FRANK ANICA (17), FRAS ANTON (20), FURLAN MIRAN (20), GANTAR MARIJA (17), GANTAR VIDA (1), GERLANC VIDA (1), GLAVAČ MIJA (20), GLUVIČ DUŠICA (3), GRKEC DARINKA i (14), GROF ANGELA (7), HUDOLIN VANJA (7), ILERŠIČ JOŽICA (10),
I; IPAVEC GABRIJELA (20), JAKETIČ RENATO (20), JAMAR MARJETA (20), JORDAN TANJA (20), JURCA VANDA (1), KAJFEŽ JAKOB (4), KAJFEŽ VOJKA (1), KAJZAR LUDVIKA (18), KERIN JOŽEFA (1), KLEMENČIČ FANČI (20), KNAUS GABRIJELA (6), KNAUS MARUŠA I (16), KNEINVVALD KAMILO (20), KOMATAR JOŽICA (20), KOS NADA (19), KOTAR JELKA (1), KRALJ MARJETA (20), KUMAR VALENTINA (8), KUNAVER TINKA (1), LANGERHOLC JOŽE (1), LAVRENČIČ EVA (1), LEBEN MARIJA (12), LOŽAR MARIJA (1), LUZNAR FANI (1), MANDELJ VLADKA (1), MATKO ZORA (19), MEGLIČ ŠPELA (1), METELKO ALOJZIJA (20), MIKLIČ ANICA (1), MILAVEC ANA (1), MILOHNODA ALEKSANDER (1), MIŠVEU BOJANA (1), NOVAK RADA (2), OREŠNIK MIRA (3), PAVLIČ JURE (17), PELKO KAROLINA (20), PERGAR FRANC (20), PEROVŠEK MARIJA (18), PEZ LILJANA (20), PODGORELEC JURIJA (13), POLIMAC LJUDMILA (20), POPOTNIK MARIJA (20), PRAPROTNIK DUŠAN (20), PREBEVSEK NUŠA (4), RIBNIKAR LJUDMILA (20), ROJINA SILVA (17), ROZMAN DARKA (4), SAJE NINA (17), SAKAČ JOSIP (20), SERAŽIN VERA
(18)	, SETNIKA LOJZKA (20), SEVER SREČKO (1), SLOKAN MILENA (17), ŠIMENC IVANA (1), SRANC VANDA (5), UCMAN ANA (16), URANIČ MIRAN (4), URANIČ MIRAN (1), UTROŠA JOŽICA (20), VAUHNIK ERNA (11), VIDMAR MARJAN (20), VILER ZVEZDANA
(19)	, VIŽINTIN MILOJKA (20), VLAHOVIČ STANE (20), ZADNIK KATARINA (20), ZAJFNID MARINKA (20), ZAKRAJŠEK MARINKA (16), ZRIMŠEK NEŽKA (1), ZUUAN MARIJA (9), ZUPANC ZDENKA (15), ZUPANČIČ JANA (16), ŽIGANTE UUBO (20), ŽIGANTE MIRKO (20), ŽONTA TONČKA (20).
Nagrade so prispevali:
1. KOZMETIČNI SALON »ŠPELA«, LJUBLJANA, 2. UNIOR ZREČE, ZREČE, 3. KOMPAS AIRTURS, LJUBLJANA, 4. ALMIRA—ALPSKA MODNA INDUSTRIJA, RADOVUICA, 5. SVILANIT KAMNIK, KAMNIK, 6. ZLATARSTVO TRBOVLJE, D.O.O., TRBOVLJE, 7. ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, RADENCI, 8. MIHORKO ANICA, LJUBLJANA, 9. BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, D.O.O., TRŽIČ, 10. ROVOZ, D.D., LJUBLJANA, 11 .VEZENINE BLED, BLED, 12. ZLATARSTVO GROS, GROSUPLJE, 13. USNJENA GALANTERIJA, ANDREJ KIRBIŠ, UUBUANA-ŠMARTNO, 14. LONČARSKI ATEUE-ŠTEMBERGAR, ŠENČUR, 15. INDUPLATI TRADING, D.O.O., DOMŽALE, 16. GOSTIŠČE PENZION MAČEK, TROJANE, 17. NAJA INTERNATIONAL, D.O.O., TURISTIČNA AGENCIJA, LJUBLJANA, 18. FITNES & SAVNA CENTER MOJ FIT, LJUBLJANA, 19. FITNES & SAVNA CENTER MOJ FIT, LJUBLJANA, 20. TELEFONSKI STUDIO EMONA, LJUBLJANA, TELEFONSKI STUDIO NOVO MESTO, NOVO MESTO.
Čestitamo nagrajencem! Vse, ki ste sodelovali v nagradni igri in odposlali kupone, čaka ob obisku zastopnika presenečenje!
Pokroviteljem nagradne igre se iskreno zahvaljujemo. Nagrajenci bodo o nagradah pismeno obveščeni. Prevzem nagrad je možen do 31. marca 1997.
(S) HYuncmi
TOVARNIŠKO ZNIŽANJE VSEH MODELOV HYUNDAI ZA 1.500 DEM SAMO DO 28. 2.
COUPE16 V
LANTRA WAGON 16 V
• ugoden kredit • menjava staro za novo • leasing s pologom od 10% do 50%
• originalni rez. deli in dodatna oprema
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
VABIMO VAS NA TESTNE VOŽNJE Z VOZILI
GALLOPER, COUPE, LANTRA in ACCENT
v petek, 28. 2., in soboto, 1. 3.1997
Novo mesto, tel. 068/323-902,28-950 EMiNbNT	Krško,tel- 0608/22-950,0609/622-758
^	Črnomelj, tel. 068/51-379,51-378
SLOVENSKA KNJIGA
zaposli
KOMERCIALNE ZASTOPNICE/KE
za individualno prodajo slikanic in poučnih knjig za otroke na območju Dolenjske.
Pogoji:
—	aktivno znanje slovenskega jezika
—	zaželena pedagoška smer izobrazbe
—	poštenost, vestnost in urejenost
—	možne vse vrste zaposlitev
Kandidatke/i naj pošljejo pisne ponudbe do 7. 3. 1997 na naslov: Slovenska knjiga,PE Založništvo, Litijska 38, 1000 Ljubljana
Nad Afriko sije sonce. To slutimo in vemo, toda med slutenjem in vedenjem so mostovi in prepadi. Za nekatere razsežnosti in globine Univerzuma je razum nebogljen, vanje zmoremo samo z intuicijo, podzavestjo, fantazijo in navdihom. Tudi do obal Afrike je še daleč. Zdajle je okrog nas samo mrka tema in jezno morje, v nas pa negotovost, ali bomo prispeli na Obalo.
Slonim na ograji palube. Čeprav se bojim, vseeno živim nekajkrat. Morje postaja tudi moj Bog. Naseljuje se vame in njegova duša se pogovarja z mojo. Objema me in mi pove, naj se ne bojim in da sem tudi njegov otrok. Veličastno temno morje z obzorji brez meja in skrivnostnimi pripovedmi na harfah valov. Koliko lepote in potapljanja v globine, kjer lahko najdemo toliko odgovorov!
Razmišljanje o lepoti
Morje me povabi tudi v lepoto.
Lepota. Nenavadno je, a ve zame, da se iščeva, in kadar sva zelo blizu, tudi skupaj ustvarjava in se dopolnjujeva. V temle času in prostoru ustvarjava temno, mogočno in podivjano morje, jutri bova ustvarjala spet kakšen bolj sončen in drugače lep svet. In če bo med nama in svetom veliko bližine, bova lahko ustvarjala tudi veliko lepega.
Ob tem doživljanju se spomnim na knjigo Eseji o lepoti, v kateri se avtor z lepoto tudi prepira in jo hoče ukrotiti in naseliti samo v določene pojave sveta in življenja. Pripoveduje o tem, kaj je lepo, kaj manj lepo in kje lepote ni. Zanj je lep cvetoč grm, lepo je žuborenje potočka, let ptice, medtem ko naj bi bili pojavi, kot so odprto morje brez obal, puščava brez zelenja, oblačno nebo ipd., pusti in brez lepote. Nasilno razdeljevanje lepote različnim pojavom sveta me vznemirja in žalosti, kajti v njeni bližini vedno bolj vem, da je Lepota kot Tao in da se je naselila povsod in v Vsem. Uidi zato, da svet in življenje obogati, ga polepša in ga spodbuja k nadaljevanju.
Tistega o puščavi, oceanu in oblačnem nebu ne morem sprejeti. Ti pojavi so res drugačni, kot so cvetoč grm, žuborenje potoka, let ptice, zato pa so drugače lepi. In ker se v objemu Neba, Zemlje, Časa in v doživljanju človeka neprestano spreminjajo, ustvarjajo celo vsak trenutek drugačno lepoto. Puščava se obupanemu popotniku pod žgočim soncem res ne zdi lepa, če pa popotnik verjame v oaze in doživi večer, ko zahajajoče sonce pozlati grebene sipin, je lahko zanj tudi največja samota pravljično lepa. Podobno je z mornarjem na odprtem morju. Tudi
morje lahko človeka naseljuje s temo in obupom ali pa mu pomaga do bleščečih prividov obal. Oblačno nebo je lahko pusto, tako zelo, da človeka počasi ubija, kadar pa se sprosti v vihar, bliske, grome in strele, prebudi v nas tudi občudovanje posebne divje lepe lepote!
Lepota valovi v slehernem bitju ali pojavu ves čas njegovega trajanja, najbolj pa vzcveti v skrajnih naporih življenja, kot so rojevanje, dozorevanje in umiranje. In vsak hip ima drugačno pripoved. Če vsaj malo odpremo okna in vrata svoje duše, jo lahko odgrinjamo in poslušamo. Pripoveduje z oblikami in barvami, s temo in lučjo, z glasovi, melodijami in tišino. Včasih se odene v razkošje. Taka je v razcveteli vrtnici, v šumenju slapov, v begu gazel. Večkrat je skrita in lahko pridemo do nje le takrat, kadar smo najbolj zbujeni. Lepota trnov na vrtnici je notranja, trni so lepi zaradi zvestobe, ko branijo nežnost in ranljivost cvetja. Tudi v mrtvem padajočem listu je lepota skrita, najbolj se uresničuje s tišino, ki nam pomaga, da doživljamo življenje tudi onstran smrti.
Lepota je pesem tako, kot je tudi pesem lepota. Med njima ni razdalj. Lepota in pesem sta tudi odkrivanje, ustvarjanje in poustvarjanje sveta z vsemi čarobnimi radovednostmi in odmevi. Res nam pomagata, da prihajamo k stvarem bliže.
Človeško mravljišče in molk stoletij 23. januar.
Slutnja sonca nad Afriko se uresničuje. Bližamo se kopnemu, vreme se izboljšuje, morje umirja in na obzorju so v modrem pajčolanu daljav prvi komaj zaznavni obrisi Aleksandrije.
Aleksandrija. Njene sedanje podobe in življenjskega utripa ne poznam, skozme bolj valovijo in se vrstijo podobe iz preteklosti. Gledam mesto z razkošno arhitekturo, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki in je bilo od ustovnitve okoli leta 300 pr.n.št. šest stoletij največje pomorsko, trgovsko, kulturno in znanstveno središče takratne civilizacije. Porajajo se podobe mogočnega svetilnika na otoku Faro-
su, Biblioteke, povezane z Muzejem in prvim pravim znanstvenim institutom, v njem se srečujem z velikimi misleci, ki so postavili temelje fizike, medicine, matematike, biologije, geografije, arhitekture, književnosti, filozofije..., doživljam svetlobo duha in iskanj in občudujem radovednsot misli, zlasti tiste, ki je že takrat prodirala v vesolje in iz prvotnega kaosa ustvarjala Kozmos, t.j. Red in smisel. Spet se srečujem z idejo o priznavanju in združevanju različnih kultur in spoštovanju vseh bogov vseh ljudstev, navdušen sem nad skladnostjo različnosti in medsebojnim spoštovanjem pripadnikov tako različnih ljudstev, ki so v zlati dobi Aleksandrije in helenizma živeli tu.
Izkrcanje v Aleksandriji. Objem povsem drugačnega sveta ustvarja nove in še drugačne razsežnosti tudi v nas: najprej nas odenejo valovi mnogo toplejšega ozračja, kot smo ga navajeni v Evropi, drugačni vonji in drugačna svetloba, potem pa potonemo v še povsem neznano množico ljudi s temno poltjo v beli arabski noši in ljudi z vseh koncev sveta s tropskimi čeladami. Vrvež množice je na vsakem delu poti skozi 15-milijonsko mesto drugačen. Najbolj pestra je slika v pristanišču, ki jo poleg domačinov in množice turistov dopolnjujejo še pomorščaki, trgovci, mešetarji, čarovniki, vrači..., bogati na razkošnih avenijah mesta ustvarjajo bolj umirjen ritem, medtem ko se v zanemarjenih revnih predmestjih življenje lomi v neizmerno spopadov, v katerih sta enako nemočna tako Zemlja kot Nebo.
Iz Aleksandrije do Kaira potujemo z avtobusom. Pot preko največje oaze med Sredozemskim morjem in puščavami vzhodno in zahodno od Nila traja več ur. In ves čas smo sredi nepregledne ravnine, prepredene s kanali, po katerih priteka voda iz Nila in namaka polja.
Pokrajina je nabita z življenjem. Objem Neba in Zemlje je popoln: Zemlja hrani, Nebo daje luč in toploto. In če je prijazen še Nil, so žetve obilne. Poleg množice kultur zmernega pasu so se v pokrajino naselile še oljka, palma, pomarančevec, limonovec, bombaž, riž. Neobdelane in z divjo rastjo prekrite
površine ob kanalih naseljujejo suhe krave, ovce, koze in osli. Ljudje v dolgih belih ali pisanih haljah se sklanjajo k zemlji in grebejo vanjo. Zemlja valovi in je polna nemira, najbolj ob kalitvi, brstenju in zorenju. Ljudje to vedo in včasih bobne zemlje tudi slišijo. V času molitve tudi ljudje na poljih padajo na kolena, molijo in zemljo tudi poljubljajo. Ponekod orjejo. S kravjo vprego in ralom. Zemlje ne obračajo, menda se jim zdi to pregrob poseg, ampak samo rahljajo. Tako kot pred tisočletji. Se je čas po izgradnji piramid in templjev tu ustavil? Tudi lesene naprave za dviganje vode iz kanalov na polja so take kot pred tisočletji.
Med polji so otoki dreves, med drevesi pa človeška bivališča. Drevesa in ljudje so veliki prijatelji, zato živijo skupaj.Vasi so zelo podobne mravljiščem. Hiše so od daleč videti kot kupi blata brez streh, kajti prevladujoči gradbeni material v vaseh je glina ali tudi samo zemlja, premešana z razrezano slamo, namesto strehe so nad bivalnim prostorom nametani kupi slame ali trstike. Sijajna zaščita pred žgočim soncem in še en primer ohranjanja modrosti in izkušenj prednikov. Menda so ti tudi vedeli, da človek ne sme biti nikoli sam. Ali tudi zato delijo prostore z živalmi?
Socializem in islam
V vrvežu na ulicah Kaira je ozračje nabito z vse bolj utripajočo idejo socializma. Kljub temu da so trgovine prazne, preskrba racionalizirana in se lačne podivjane skupine otrok obešajo na avtobuse turistov in pode za ostanki hrane, je prevlada ideje nad materialnostjo očitna. Ljudje, zazrti v vizijo očarljive prihodnosti, so omamljeni. Lačni študentje ob vsakem srečanju s tujci hvalijo socialno in družbeno ureditev in odklanjajo vse, kar prihaja z Zahoda. Vanje zasejana ideja o enakosti je močnejša od lakote. Zelo so ponosni in zelo začudeni, če vprašamo, kje lahko kupujemo tudi za dolarje. Dolar nima tukaj nobene vrednosti in z njim tudi ne moreš ničesar kupiti.
Ob vsem tem se poraja vprašanje, kako to, da ljudje glede na zgodovinske izkušnje vedno znova izgubljajo spomin. Z malo spomina bi namreč zlahka odkrili, da je vsaka nova ideja, ki se pojavi v določenem času in prostoru, v začetku izjemno zapeljiva, da pa začne izgubljati svojo moč in privlačnost, kakor hitro se začne uresničevati, kajti uresničevanje ideje ni več tisto, o čemer so ljudje sanjali. Ko se ideja materializira, nima več prihodnosti: ljudje potrebujejo v enaki meri kot kruh tudi sanje in fantazijo - tega pa jim ne more več dati.
Cma sobota pokosila vse štiri
v
Ce ne bo pomagala občina, bodo rokometaši izstopili iz lige - Imajo tradicijo in veliko delajo z mladimi
Akripol in Krško izgubila proti sorazmerno slabšima moštvoma - Dobovčani kot da so se že vnaprej predali Slovenjgradčanom - Sevničani točke niso mogli pričakovati
PONIKVE - Usoda rokometašev Prizme iz Ponikev, edinega večjega športnega kluba v dobrepoljski občini, bo izključno odvisna od proračunskega denarja. Peščica najbolj vztrajnih članov društva na čelu z Antonom Anžlovarjem, ki jim ni do razpada kluba, so obiskali župana Antona Jakopiča in ga seznanili z brezizhodnim položajem.
Toda o denarju ne more odločati župan sam, zato rokometaši čakajo na odločitev občinskega sveta. Na negotovi položaj opozarja tudi trener Safet Melkič in poudarja, da jim je prazaprav občinski denar edini vir prihodkov, saj v nadaljevanju prvenstva zgolj za stroške nastopov in organizacijo tekem potrebujejo okoli 600.000 tolarjev.
“Ni lepo ukvarjati se z županom, a se mi zdi, da bi, če bi bil bolj naklonjen športu, rokometaši denar že dobili. Lahko se zgodi, da klub razpade, kar pomeni tudi konec roko-menih šol v Velikih Laščah, na Ponikvah in v Dobrepolju. V šolah vadi več kot 150 dečkov in deklic, kar pa je za podeželje zelo veliko.”
Rokomet na Ponikvah ima večletno tradicijo. Pred leti je klub uspešno tekmoval v prvi slovenski ligi, pa četudi so imeli kar precej igralcev in trenerjev od drugod. Nekateri rokometaši iz dobrepoljske doline so uspešno igrali tudi v ribniškem Inlesu (Hočevar, Tavželj, brata Strnad). Precej denarja za
Safet Melkič
rokomet je prispeval Delovno-varstveni zavod. Ko so se v zavodu začele težave, je tudi rokometna dejavnost začela usihati.
Melkič je poudaril, da se ekipa še ni začela pripravljati, odigrala je le dve prijateljski tekmi. Zato bodo Rokometno zvezo Slovenije prosili, da jim vsaj dve tekmi prestavijo. Lahko pa se zgodi, da bodo morali izstopiti iz druga lige, kar pomeni vsaj za deset let pokop nekdaj uspešnega kluba.
M. GLAVONJIČ
UUBENKO IN MIKLAVČIČEVA
POSTOJNA - V prvem krogu državnega prvenstva v kegljanju za dečke in deklice v Postojni je Črnomaljec Davor Ljubenko podrl 384 kegljev, Novomeščan Igor Kocjan-eič 375 in Trebanjka Nina Miklavčič 295. (N. G.)
Opravičila za tako visok poraz AFP Dobove proti slovenjegrajskemu Prventu ni. Dobovčani so tekmo, ki jo je povrhu vsega v neposrednem prenosu spremljala Televizija Slovenije, začeli brezvoljno kot da so se že vnaprej predali. Uidi poraza Krčanov in Trebanjcev nista bila potrebna.
Proti koncu prvega polčasa so se tako nadaljevali, celo play out oziro-
Dobovčani gostom sicer približali na 9:11, to pa je bilo tudi vse, kar so pokazali. Igralci Preventa so kot za šalo preigravali domačo obrambo in na koncu dosegli zmago v slogu Pivovarne Laško. Dobovčanom, ki so si pred začetkom prvenstva obetali ponoven nastop v enem izmed evropskih pokalov, grozi, če bodo
SIMON PETROV vodja igre novomeških košarkarjev (na sliki med metom), je.svoje soigralce na tekmi z Loko kavo dobro razigral, pa tudi sam je znal takole prodreti pod koš in s polaganjem doseči točki. (Foto: I. V.)
ma boj za obstanek, ki resda ni vprašljiv, a vseeno bi se veljalo malo zamisliti. Lepa priložnost za popravni izpit bo sobotna tekma v gosteh z Andorjem v Hrpeljah. Sedaj, ko je v moštvu spet Nenad Stojakovič, ki si je zacelil strgano ahilo-vo tetivo, je čas da Dobovčanom krene na boljše.
V krizi niso le Dobovčani, pač pa tudi Krčani in Trebanjci, ki zaradi porazov v gosteh sicer niso izgubili položaja na lestvici, je pa škoda že načrtovanih točk. Krčani so lani nekdanjega vratarja Kolinske Slovana in jugoslovanske reprezentance Mitjo Valenčiča dobesedno preluknjali, tokrat pa jim je vrnil milo za drago. Obranil je vseh pet sedemmetrovk in krški stelci so se ga ustrašili. Trebanjci so na Kodeljevem plačali davek podcenjevanju nasprotnika, ki je v prvem polčasu dobil krila. V drugem polčasu so sicer precejšen del zaostanka za Slovanom nadomestili, a jih je na koncu z izvrstnimi obrambami zaustavil odlični domači vratar Rolando Pušnik.
Prav ta zmaga Slovana nad Trebanjci in presenetljiva zmaga trboveljskega Rudarja nad odličnimi Prulami 67 je Sevničane še bolj kot poraz v Velenju, ki je proti Lisci tokrat vodilo že s 15 zadetki prednosti, zacementiralo na dnu prvenstvene lestvice. Vse kaže, da je uvrstitev tretjega posavskega moštva v prvo ligo prišla prezgodaj, saj je bil klub očitno organizacijsko še prešibak. Že sedaj bi bilo najbolje vse misli in delo usmeriti v naslednjo, drugoligaško sezono, saj sevni-ške rokometne tradicije ne bi smeli kar tako zavreči, saj mladi nadarjeni fantje s svojimi izjemnimi uspehi v mlajših kategorijah napovedujejo lepše čase sevniškega rokometa.
I. V.
PREMAGALE VODILNE
NOVO MESTO - V 10. kolu 3. državne kegljaške lige so igralke Krškega doma premagale vodilno ekipo celjskega Miroteksa s 7:1. Tre-banjke so se z bistriškim Impolom razšle z neodločenim izidom 4:4, enako pa se je zgodilo tudi Črnoma-ljkam proti Komcelu. Krčanke so na lestvici druge, Črnomaljke pete in Trebanjke šeste. (N. G.)
DVAKRAT
ČETRTFINALE
NOVO MESTO - Na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za fante do 16. leta, ki so ga pripravili člani teniškega kluba Spin od 22. do 24. februarja v Domžalah, so uspešno nastopili tudi Dolenjci, čeprav so bili vsi mlajši od ostalih tekmecev. Tako se je od Novome-ščanov nejvišje uvrstil Blaž Uirk, ki je izpadel šele v četrtfinalu, kjer je izgubil s prvim nosilcem turnirja Ljubljančanom Jovanovičem z 0:6 in 4:6. Tokrat je bil uspešen tudi Maj Jožef, ki se je iz kvalifikacij prebil v drugi krog glavnega turnirja, medtem ko je Tomaž Budja žal izpadel že v kvalifikacijah. Odlično je šlo tudi Brežičanu Nikoli Maljkoviču, članu Brežine, vendar v četrtfinalu ni imel sreče - premagal ga je kasnejši zmagovalec turnirja Mariborčan Rok Pogorelčnik.
DOMAČINI TA TRETJE MESTO - Uvrstitev dveh domačih posadk v polfinale petega malonogometnega turnirja, ki sta ga športno društvo Revoz in Agencija za šport Novo mesto v soboto in nedeljo pripravila v športni dvorani Marof, je bilo za marsikoga presenečenje. Na tekmi za tretje mesto je potem Revoz s 6:4 premagal dimnikarstvo Mihelčič. Po taktični in precej nezanimivi finalni tekmi (na sliki), ki se je končala z 1:1, je zmagovalca turnirja odločilo streljanje 6-metrovk. S končnim izidom 3:2 so to postali nogometaši Bifeja Škorc iz Ivančne Gorice, drugo mesto pa je pripadlo posadki Čarman šport, za katero pa je igral tudi bivši slovenski smučarski reprzentant Tomaž Čižman. Na turnirju je nastopilo 35 moštev iz Slovenije in Hrvaške, med katerimi je bila tudi Satoria iz Zagreba, sicer evropski prvak, ki pa je za uvodne tekme poslal v Novo mesto svoje drugo moštvo, prva vrsta pa je kasneje prišla zastonj, saj so njihovi predhodniki že v prvem kolu izpadli. (Foto: I. Vidmar)
Res konec rokometa na Ponikvah?
V
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - Kočevske rokometašice so po pričakovanju izgubile tekmo proti naši najboljši ekipi Robitu Olimpiji z 18:35. Kočevke z igro niso razočarale, še Posebej ne v prvih dvajsetih mi-putah, ko so izid večkrat izenačile in celo povedlez 11:10. To je presenetilo tudi gostujočega trenerja Vinka Kandijo, iti je svojim igralkam svetoval, na igrajo resneje. V zadnjem delu prvega polčasa in nadaljevanju tekme so Ljubljančanke pokazale, kaj znajo, in s hitrimi protinapadi hitro povečevale prednost. Kočevke so nastopile brez poškodovanih Mikulinove in M. Dragičevičeve.
MARIBOR - Poročanje o namiznoteniških “dosežkih” kočevskega Melamina je že dalj časa nezanimivo in stereotipno. Igralci namreč še niso okusili slast zmage posamezno, kaj šele ekipno. Namiznotenisarji kočevskega Melamina so se tako kot že celo letošnjo sezono tudi s sobotnega gostovanja iz Maribora vrnili s Porazom in tudi tokrat je bil končni izid 7:0 za nasprotnike. Edina korist mladim igralcem je nabiranje izkušenj, ki jih bodo lahko vnovčili v drugi ligi.
ODBOJKA - Odbojkarji Kana Kovinarja uspešno nadaljujejo letošnjo sezono, drugi niz tekme na Bledu pa so dobili celo s 15:0. Zanesljivo vodijo, in če bodo v Prihodnjem krogu v Kočevju Premagii tretjeuvrščeno Brezovico, si bodo tako rekoč že zagotovili prvo mesto in napredovanje v višjo ligo.
AJDOVŠČINA - V srečanju nekdanjih rokometnih prvoligašev so se bolje znašli Ribničani, ki so v razburljivem zaključku tekme osvojili dve točki. Že sam izid 21:22 pove, da sta ekipi več pozornosti namenili igri v napadu kot v obrambi. Takšen slog igre bi
se lesarjem lahko maščeval, saj so deset minut pred koncem tekme Ajdovci vodili še s štirimi zadetki. Že potopljeno ladjo so Ribničani rešili z odločno igro v obrambi, še posebej pa sta se izkazala vratarja Žagar in Kersnič, kar jim je omogočilo lažje delo v napadu. Po izenačenju je sledil dolg napad Inlesa, ki ga je petnajst sekund pred koncem z zmagovitim zadetkom zaključil Tadej Zbašnik.
RIBNICA - Velike načrte so kočevskim rokometašem prekrižali trije porazi na začetku prvenstva. V tretjem drugoligaškem kolu so zopet izgubili z enim zadetkom razlike, tokrat so jih z 20:19 premagali igralci kranjske Save. Gostiteljem je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči. Rokometaši Prizme iz Ponikev so zaradi neurejenih denarnih razmer zamudili prva dva kroga. V tretjem so gostovali na Igu in v slabi igri p.eprečljivo izgubili s 30:14.
SLOVENSKA BISTRICA -Košarkarji Snežnika so bili ogorčeni nad sodniškimi odločitvami v Slovenski Bistrici, saj so proti *vsaj za dva razreda slabši ekipi tekmo za uvrstitev med 11. in 22. mestom v I. B ligi izgubili z 88:94 samo zato, ker sta to hotela sodnika. Pet minut pred koncem tekme so vodili z devetimi točkami in imeli zmago tako rekoč že zagotovljeno. Sodnika sta jim odvzela pet žog, najboljše igralce spravila na klop z izmišljenimi osebnimi napakami. Center Sašo Šte-fanišin si je v petih minutah prislužil pet osebnih napak in soigralcem ni mogel več pomagati, tako kot tudi ne Polovič in An-tunovič. Trener Henigman se sprašuje, ali je smiselno sploh igrati in zapravljati denar za zrežirane tekme. O vsem bodo obvestili vodstvo košarkarske zveze Slovenije. M. GLAVONJIČ
Končno se je razživel Stanko Lučev
Krka premagala vodilno Loko kavo
. NOVO MESTO - Košarkarji Krke so v sredo, 19. februarja, vnaprej odigrali tekmo 17. Lola tekmovanja z vodilnim moštvom A-2 lige škofjeloško Loko kavo. S čvrsto igro v obrambi in organizirano v napadu novomeški košarkarji, ki imajo letos še vedno edini cilj uvrstitev v A-l ligo, gostom, ki sicer še naprej vodijo na ligaški razpredelnici, niso dovolili, da bi jim ogrozili pomembno zmago.
Razveseljuje, da se krog igralcev, ki so sposobni ob vsaki priliki zadeti koš, širi. Tokrat je bil Stanko Lučev celo najboljši strelec na tekmi. Tako se mu je Lončno odprlo tudi po povratku v Novo mesto. Ko je pred leti ob skoraj popolnem razpadu novomeškega košarkarskega moštva skupaj z Miše-lom Bordeliusom in Mitjem Zaturoskim odšel v Krško, je moral ves čas delati predvsem za nekatere ostrostrelske soigralce, a je tudi sam večkrat presegel 20 točk na tekmo, zadnji dve sezoni pa je bolj ali manj presedel na klopi. To je vsekakor pustilo posledice na njegovi igri, saj se tudi v Novem mestu nikakor ni mogel Prav izkazati, celo žvižge in Pripombe s tribune je bilo slišati ob njegovih nespretnih Potezah na prejšnjih tekmah. Tokrat pa je bilo drugače: pdprlo se mu je in spet je zaigral tako kot pred leti, zagrizeno v obrambi, dodobra pa je napolnil škofjeloški koš, seveda ne brez pomoči soigralcev -Matjaža Smodiša, ki se je z 18 točkami prebil na vrh liste strelcev A-2 lige, Leona Sti-paničeva pa Simona Petrova in drugih.
I. V.
Letos dve prireditvi na Ugarju
Z občnega zbora konjeniškega kluba Ribnica
RIBNICA - V konjeniškem klub Ribnica, ki je bil ustanovljen pred šestimi leti, je dejavnih 50 članov, kar polovica pa je mlajša od 20 let. Imajo zelo razvito šolo jahanja, posebno pozornost pa namenjajo dresuri. Lani so pripravili dve odmevni tekmovanji, zato je KZS razglasila Ribnico kot drugo konjeniško (dresurno) središče v Slovenji za Lipico.
Poleg tekmovanj in strokovnega dela v šoli jahanja, kjer je izredno dejavna Ljubljančanka Leda Selan, so lani posebno pozornost namenili ureditvi konjeniškega središča na Ugarju, kjer jim KZS tudi letos zaupala dve tekmi, 3. maja in 7. septembra. Poleg tega pa bodo pripravili še tekmo v preskakovanju ovir.
Najprej bodo dokončali vadbišče za dresuro in pokrite tribune za gledalce ter uredili poligon za preskakovanje ovir. “Preseneča nas velik odziv v šoli jahanja, ki je priljubljena med člani kluba in drugimi prijatelji konj. Jahališče na Ugarju z okolico nudi rekreativnim jahačem mir in sprostitev, obenem pa je primemo tudi za večje športne prireditve, ki so izziv za vse nas,” je povedal tajnik konjeniškega kluba Tomaž Kovačič.
M. GLAVONJIČ
JADRAJO TUDI POZIMI - Člani novomeškega jadralnega kluba so aktivni tudi pozimi. Prav ta čas že poteka prvi letošnji tečaj, pripravili so tudi že nekaj predavanj znanih jadralcev in morjeplovcev, nazadnje je svoja doživetja Novomeščanom predsetavil znani belokranjski jadralec Jure Šterk. Za tečaje na klubski jadrnici Vitalis, ki je tudi minuli konec tedna klub megli takole razprostrla Krkin špinaker, se lahko prijavite v urarstvu Budna na novomeškem Glavnem trgu.
VANE OMAN 894
NOVO MESTO - Na odprtem prvenstvu Novega mesta v kegljanju je nastopilo 60 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Z rekordom novomeškega kegljišča Vodnjak (394 podrtih kegljev), je zmagal član Iskraemerca Vane Oman nad klubskim tovarišem Albinom Juvančičem (880) in Karlom Bo-štarjem (Logstenel, 846). (N. G.)
ZA ZDRA VO LASIŠČE - Frizerka Marija Kulovec iz Vavte vasi pri Novem mestu ježe pred časom razširila svojo frizersko ponudbo. Vsodelovanju s podjetjem VIMA, d.o.o., iz Kopra, ki ga zastopa medicinska sestra Marina Lackovič, organizira strokovno svetovanje za ohranjanje zdravega lasišča. Pomagajo lahko tistim ljudem, ki imajo mastne in suhe, poškodovane lase, prhljaj, pred izpadanjem las itd. Zdravljenje lasišča se izvaja računalniško po licenci italijanskih podjetij Deler in Auriol. Na sliki: znana frizerka Marija Kulovec v “obdelavi"pri medicinski sestri Marini Lackovič. (Besedilo in slika: Slavko Dokl)
CVETJE IN VINO - V novem poslovno-trgovskem poslopju v sevniškem Šmarju je odprta prodajalna cvetja in vina “Valentina ”. Lastnica Milena Mastnak zagotavlja, da bo vselej na voljo velika izbira cvetja, tudi iz lastnih cvetličnjakov, in pestra izbira najboljših vin, predvsem predikatnih in penečih, ki so, opremljena s cvetjem, kot nalašč za darila. (Foto: M. Vesel)
I E* KRKNZDRAVI LIŠČk HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Zlo alkohol, ne pa cigareta
Dol. list št. 2, 16. januarja, in št. 3, 23. januarja
Gospa Slavica Lopatič, pridružujem se mnenju, ki ga je na vaš izbruh napisala ga. Francka Požek iz Črnomlja. K temu bi rad dodal samo nekaj stvari.
Koliko strupov je v kozarcu alkoholne pijače? V cigaretnem dimu je preko tisoč bolj ali manj strupenih kemičnih snovi. Naj naštejem samo najbolj znane in najbolj škodljive: nikotin, katran, svinčeva kislina, aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, fenoli, amoniak, metanol in žveplov dioksid. Naj povem še, da je za človeka nikotin eden najhujših strupov, ki ga primerjamo z učinki tako hudega strupa, kot je cianid. Katran je kancerogena snov, ki povzroča raka na dihalih, ogljikov monoksid pa se veže na bele krvničke v krvi in izpodriva kisik, ki zaradi tega ne pride v zadostni količini do tkiv v človeškem telesu.
Vi, gospa Slavica, kot medicinska sestra srednje ali višje stopnje to veste, oz. bi morali vedeti. Vedeti bi morali še posebno, če ste mati, in se nad tem zamisliti. Misliti bi morali tudi o svojem zdravju, če vas zdravje tistih, ki bi jih še naprej radi silili v pasivno kajenje cigaret, nič ne briga, namesto da cepetate na mestu z nogami kot togoten otrok. Kdo pa od vas zahteva, da nehate kaditi? To zakonodajalec od vas samo pričakuje, tako kot pričakuje od kazenskega zakona, da ljudje ne bodo več drug drugega ubijali. Ali kot se pričakuje na področju prometnega zakona, da bodo vozniki vozili trezni in po predpisih, ne prehitro, varno in ne vinjeni.
Zakon o omejevanju tobačnih izdelkov je dober, nikogar ne sili, da neha kaditi, sili nas samo, da se zamislimo nad načinom življenja, ko smo se navadili s tobakom in tobačnim dimom z vsemi njegovimi strupi živeti v družini, v skupnih bivalnih, delovnih in drugih prostorih. Predpisuje samo, da kadilci ne smejo kaditi v navzočnosti nekadilcev, izvzemši primer, ko nekadilec vstopi v prostor, ki je posebej označen kot prostor za kadilce.
Pomislimo na naše otroke med štirimi stenami doma in še posebno v avtomobilu. Tudi naši otroci so nekadilci. Opustimo razmišljanje, kako bomo kršili zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Pametnejše, bolj človeško, korektno obnašanje od določil zakona je vedno dovoljeno. Zato ne govorite o luknjah zakona. Mislite raje, kako boste spremenili način življenja doma, v družini med štirimi stenami, na delovnem mestu, povsod drugod, da boste živeli prav in zdravo ter to omogočali tudi svojim bližnjim. Ne kadimo - zdravo živimo! Združeni za svet brez tobaka!
ANTON DOLENC
Vrba 5b, Lukovica, predsednik predsedstva Zveze društev nekadilcev Slovenije
Proti vračilu gozdov veleposestnikom
Dol. list št. 7, 20. februarja
Kot Slovenca me je najbolj prizadel zakon, kije bil sprejet še za časa Demosove vlade pod predsedstvom Lojzeta Peterleta. V takratni avforiji zmage je ta za-
kon prizadel celotni slovenski narod.
Vprašujem se kot mnogi stari ljudje, ki jim ni vseeno, kako bodo živeli njihovi vnuki. Nadalje se sprašujem, s kakšno pravico se prodajajo, kradejo naše tovarne in slovensko ljudsko premoženje, ki so ga ustvarile po vojni žuljave roke slovenskega naroda. Naša zemlja, to niso samo grički, cerkvice, gozdovi, polja in planine, to so tudi mesta s tovarnami ter vso infrastrukturo, ki je bila po vojni ustvarjena s prostovoljnim delom ob navdušenju, da se je slišala pesem, ki je ni delavstvu nobeden vsiljeval.
Zato roke proč od slovenskih gozdov in zemlje, ki je bila že od naselitve slovenska! Tujci prav pridno izkoriščajo našo slogo (beri neslogo). Kdaj se bomo zavedeli naših zmot? Če bodo tujci res dobili nazaj, kar je od nekdaj naša last, bo prepozno. Postali bomo popolni hlapci tujih izkoriščevalcev. Pravna varnost delavcev je v sedanjem sistemu čedalje slabša. Odpuščajo delavce v čeda-lje večjem številu. Najbolj so ogrožene matere, invalidi in starejši delavci. Kapitalizem ne vpraša za socialo, vsaj pri nas ne. Na delovnih mestih pa je nekvalificiran delavec samo številka. Zato podpiram vse stranke, ki se borijo proti vračanju zemlje in gozdov.
TONE VIRANT „	Soteska 37
Sok na meji v Vinici
Dol. list št. 5, 6. februarja
Veliko ljudi se zgraža nad početjem policista Vipavca na našem mejnem prehodu v Vinici. O njegovem ravnanju je že dvakrat pisal tudi Dolenjski list. Ob nečastnem ravnanjun policista se zastavlja vprašanje, ali si tak človek zasluži takšno službo.
J. M., Črnomelj (celoten naslov v uredništvu)
Neznosna lahkost obtožb
Dol, list št. 7, 20. februarja
Na pritožbo prof. Janeza Kolenca uredništvo Dolenjskega lista sporoča, da on ni napisal pesmi pod tem naslovom niti želel, da je ponatisnemo iz 6. številke Mladine. Kratici se nanašata na drugo ime in priimek. Za neprijetnosti se mu opravičujemo.
Uredništvo DL
Proti vračilu gozdov
veleposestnikom
Dol. list št. 6, 13. februarja
Danes, dne 24. februarja 1997, je član poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov in župan Občine Kočevje g. Janko Veber odločno odklonil podpis k zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma k predlogu zakona o spremembah m dopolnitvah zakona o denacionalizaciji.
Razveseljivo pa je, da je svoj podpis k zahtevi prispeval še en član LDS, g. Jože Špindler.
Ne nameravamo se spuščati v razloge, ki so vodili g. Janka Vebra do tega, da ni podpisal poslanske zahteve za razpis referenduma, upamo le, da ne gre za generalno spremembo stališča Združene liste do tega vprašanja in da se niso pridružili nameri večine v poslanski skupini Liberalne demokracije Slovenije, da pokloni slovenske gozdove in zemljo rimskokatoliški cerkvi in tujcem.
ZMAGO JELINČIČ vodja poslanske skupine SNS
JUDISTIV TREBNJEM
TREBNJE - Uprava za notranje zadeve Novo mesto v sodelovanju z Upravo policije Ministrstva za notranje zadeve organizira 25. državno prvenstvo delavcev MNZ v judu, in sicer v petek, 6. marca, ob 9.45 v telovadnici osnovne šole v Trebnjem. UNZ Novo mesto vabi vse, ki jih zanima ta šport, da si prvenstvo brezplačno ogledajo.
APLAVZ NI OBVEZEN
Pretežek jezik
Vsakdo naj bi obvladal svoj posel: kuharica svojega, učitelj svojega, živinozdravnik svojega. Le na radiu in televiziji, kaže, ni tako. O tem, da je v nekaterih oddajah slišati spa-kedrano ljubljanščino, ne bi izgubljal besed, kajti vsaka kritika na ta račun je bob ob steno. Ni malo “močvirnikov", ki so prepričani, da je narečje, ki ga čebljajo v Ljubljani, že knjižna slovenščina.
Šolski primer nepoznavanja slovenskega jezika je dama, ki je po radijskih valovih obvestila slovensko javnost, da je bil v porodnišnici rojen otrok, težak tri kili. Kar nekaj znanih sukalcev jezika ne obvlada vikanja. “Kaj boste rekla o knjižnici?" nagovarjajo ženske sogovorce. Dvojina je problem zase. Pred dvemi dnevi, pred dvemi leti - je slišati. Nekaj jih je, ki ne obvladajo rabe predlogov, zato pravijo: pred, med in po vojni. Da piha veter iz juga ali iz severa je nekaterim popolnoma jasno.
Posebne cvetke pa so televizijske samovšečnice, ki v polurni oddaji najmanj petkrat uporabijo števnik en tam, kjer ni potreben: en lep dober večer, zastavila vam bom eno vprašanje... Če vrže kuharica v kavo sol namesto sladkorja, jo “kofetarice" ozmerjajo z nesposobnim, “morilke” in “morilci” jezika pa postanejo zvezde radijskih valov ali televizijskih ekranov. In ni ga pod soncem junaka, ki bi jih vsaj za teden dni poslal sedet v 7. in 8. razred osnovne šole.
TONI GAŠPERIČ
Z društvom zadovoljni in močni
3.275-člansko Društvo upokojencev Novo mesto ima razvejeno društveno aktivnost, s pomočjo parlamentarne stranke DeSUS pa tudi možnost političnega delovanja
Program dela Društva upokojencev Novo mesto, ki je lani praznovalo 50-letnico svojega obstoja in ima že 3.275 članov, je vsestranski in zelo zanimiv. Namen tega pisanja pa ni delati reklamo za društvo, marveč spodbuditi upokojence, da bi v čim večji meri izkoristili vse, kar jim društvo nudi v svojem programu za leto 1997. Pa si poglejmo program! Mešani pevski zbor društva bo nastopil na reviji pevskih zborov ob kulturnem prazniku, na občnem zboru društva, na reviji pevskih zborov ob državnem prazniku in na srečanju upokojencev v Šentjerneju. Priredil bo koncert za dobrodelne namene in sodeloval bo tudi na drugih prireditvah.
Športne aktivnosti v društvu so kegljanje, balinanje, streljanje in pikado. Letos se vse sekcije pripravljajo na regijsko tekmovanje v Kočevju. Najbolj razvito in množično je izletništvo. Planirano je 8 izletov po naši domovini in štiridnevni izlet na Poljsko.
Sicer pa se bodo člani društva lahko tudi drugače zabavali. Aprila bo spomladanski ples po občnem zboru društva. Junija bo srečanje upokojencev iz vse Slovenije v Celju. Srečanje upokojencev Dolenjske bo 2. avgusta v Šentjerneju. Oktobra bo izlet v neznano, martinovanje bo 8. novembra, silvestrovanje pa 19. decembra.
Društvo organizira različne interesne dejavnosti. Ob novem letu se zberejo udeleženci teh dejavnosti na srečanje, kjer se dogovorijo o programu dela. Program “Babica in dedki s svojimi vnuki” bo v Atomskih Toplicah. Kolektivna telovadba je vsak teden v telo-
vadnici osnovne šole Grm. Rekreacijski pohodi v okolico Novega mesta so vsak mesec. Kopanje v Šmarjeških Toplicah je vsak drugi petek. Za planinarjenje so predvideni pohodi v Haloze, na Lisco, na goro Oljko, v Julijske Alpe. Plesni tečaj je vsak ponedeljek v novembru, decembru, januarju in februarju. Predvideni so ogledi gledaliških predstav in kulturnih znamenitosti v Ljubljani, Mariboru in v Kranju. Tečaji nemškega in angleškega jezika potekajo od januarja do aprila in od oktobra do decembra. Likovni krožek je vsako sredo od januarja do aprila in od oktobra do decembra. Kuharski tečaj je januarja in februarja itd. Društvo skrbi za informiranje svojih članov z biltenom, ki izide 4-krat letno.
Društvo se bo tudi v prihodnje zavzemalo za dosledno izpolnjevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsaj na sedanji ravni. Organizirano se bo vključilo v razpravo o novi pokojninski zakonodaji. Na področju
Razstava DU Novo mesto
Od 24. do 28. februarja prikaz interesnih dejavnosti
NOVO MESTO - Društvo upokojencev (DU) Novo mesto bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17. uri v prostorih Dolenjskega muzeja oaprlo razstavo interesnih dejavnosti. Namen je, da se upokojenci in ostali občani seznanijo z bogatim in pestrim programom društva, ki poteka od leta 1994. Do danes so ustanovili še 12 interesnih dejavnosti, ki so razvrščene v skupine; korektivna vadba, prevoz in kopanje v Šmarjeških Toplicah, mesečni rekreacijski pohod v okolico Novega mesta, ogled gledaliških predstav in kulturnih znamenitosti v Sloveniji, planinarjenje za vsakogar, predavanja, tečaji nemškega jezika, pletenje s šibjem, likovni krožek itd. Lani je bilo v teh skupinah 355 članov.
Program in oblike dela so nove, člani pa se dejavnosti udeležujejo večkrat v letu (abonma, paket ali tečaj). Ob otvoritvi razstave bo vet. Drago Hadl na diapozitivih prikazal kulturne in druge zanimivosti, ki so si jih udeleženci že ogledali. Upajo, da bodo s to predstavitvijo povečali zanimanje za tovrstne dejavnosti pri upokojencih in da bodo pridobili nove člane. Razstava bo odprta do 28. februarja.
I.T.
Demokrati
Nekdaj glasni birokrati in drugi, vajeni molčati, so zdaj goreči demokrati, ko vsak lahko po svoje klati.
Poslanci
Kaj pa pravzaprav želite kot predstavniki vhovni?
Za prestiže se borite, eni ovni, drugi klovni!
Glej jih, človek, in zakolni!
Za denar, ki ga dobite, končno nekaj naredite!
Mandatar
Kdo bo končno naš vladar, umni novi gospodar?
Bo to doktor, bo ratar, kdo bo boljši mandatar?
Kaj obeta MAN’ DA TA! (R). Takih, prosimo, nikar!
Prvaki
Zaverovani v lastni JAZ kot vodje tropov se mi zdite, ko drug na drugega renčite in svoje komaj še krotite, da ne razmišljajo na glas.
Besede vaše so okras, namere vaše pa prikrite. Strahove kar naprej lovite, saj v preganjavici živite: uspehi drugih - vaš poraz. Človeka včasih stesne mraz. Saj zase le se še borite, ker vaše duše so nagnite. Samo po tem, kar naredite, po tem vaš čas bo sodil čas!
JANEZ JEŠTOVSK1
Ne vem, kako velik pesnik je gospod Grafenauer, in se v to ne mislim spuščati. Če je stroka ocenila, da zasluži nagrado za svoje literarno delo, je to gotovo res. Vendar pa me pri podelitvi nagrade temu gospodu moti predvsem njen naziv. Veliki Slovenec France Prešeren je v svoji znani prerokbi pred mnogimi leti zapisal: “Edinost, sreča, sprava k nam najse vrnejo...”
Demonstracije pred parlamentom, ki so imele namen motiti njegovo delo in preprečiti izvolitev vlade, gotovo niso prispevale k edinosti, sreči in spravi Slovencev. Kajti vpiti na ulici, da sta polovica demokratično izvoljenega parlamenta in mandatar nelegitimna, pomeni le spodbujanje k nestrpnosti in sovraštvu ter s tem k narodovi nesreči. In gospod Grafenauerje bil zelo opazen udeleženec teh demonstracij, kar smo lahko dovolj jasno videli iz sredstev javnega obveščanja. S tem ie gospod nagrajenec (vest o podelitvi nagrade s sliko in o udeležbi na demonstraciji je bila objavljena v istem časopisu, istega dne) razvrednotil in umazal svetlo izročilo našega (doslej in verjetno tudi poslej) največjega pesnika svojemu narodu. Zato sem uverjen, da njegova nagrada neupravičeno nosi naslov “Prešernova”.
Mislim, da v demokratični družbi bičanje družbenih razmer in nepravilnosti pritiče literatu
ače
ise
zdravstvenega varstva si bo društvo prizadevalo, da se to varstvo za upokojence ne bi še naprej j zmanjševalo. Ne moremo pa se j znebiti vtisa, da so navedene po-stavke le deklarativne. Res je sicer, da imajo društva upokojencev ; veliko moralno moč, saj združujejo prek 250.000 upokojencev v Sloveniji, toda njihova sredstva za politični boj so šibka. Upokojenska društva kot organizacije civilne družbe niso politično enakopravni partnerji. Zato bo parlamentarni boj vodila upokojenska politična stranka DeSUS, ki ima po zadnjih volitvah v parlamentu 5 poslancev. V interesu vseh upokojencev je, da kar najbolj podprejo svojo stranko.
MIROSLAV VUTE
Kdo bo rešil lastništvo knjižnice?
Potreben bo strpen dogovor vseh možnih interesentov
LOŠKI POTOK - Potoška knjižnica letos doživlja svojo stoletnico, ob tem pa se nekateri Še vedno sprašujejo, čigava je, ali pa ; si brez osnove prisvajajo lastništvo. Take vesti prihajajo iz javnega zavoda Miklova hiša iz Ribnice. ! Resnici na ljubo je treba povedati, daje nekaj skromnih sredstev pricurljalo iz bivše Kulturne skupnosti, nekaj pa tudi iz Miklove niše, ki je nekakšna naslednica prejšnjega organizatorja kulturnih dejavnosti. Ti viri so usahnili z novo občino Loški Potok, sam knjižni fond pa tej ustanovi ni nikoli pripadal in se je dolga leta KUD Ivan Vrtačnik samo ubadalo z njim. Tako je bila zaradi prostorske stiske in propadanja kulturnega doma knjižnica pred leti preseljena v šolsko knjižnico, kar se je zdelo vodstvu KUD najboljša rešitev.
Tako pedagoginja Zvonka Ko-šmrlj skrbi za obe knjižnici, ki imata skupno 10.000 enot od tega je 3.373 knjig last KUD. Res pa je, da je veliko stvari v zvezi s temi knjigami še nedorečenih, knjige se izdajajo brezplačno, stalnih bralcev pa je le kakih 40. Tako majhnemu obisku - knjižnica ie odprta vsak drugi petek od 17. do 19. ure - pripisujejo tudi temu, da je knjižnica v šoli, kar verjetno ovira za nekatere uporabnike. A. K.
Pesnik razpihoval nestrpnost
Ob podelitvi Prešernove nagrade Niku Grafenauerju fe
pihuje nestrpnost do druge mislečih. Če bi se držali tega, b morda (po zgledu v avstrijskem) tudi slovenski parlament spomnil povabiti medse opazno aktivnega demonstranta pisatelja gospoda Jančarja. Zakaj gaje povabil avstrijski parlament, se sedaj že lažje ugiba.
JANKO MAVER Novo mesto
•	Denar, ki ga imaš, je sredstvo svobode, denar, ki ga loviš, je sredstvo sužnosti. (Rousseau)
•	Pri vzgoji je treba nekaj spraviti iz človeka, ne vanj. (Froebel)
UKINILI JAVNI PREVOZ DOLE-LITUA-DOLE
LITIJA - Avtobusni prevoznik Sandi Krašovec iz Moravč pri Gabrovki, ki je škoraj štiri leta prevažal potnike na delavski pro-*i Dole-Litija-Dole, je z novim ietom ta edini javni prevoz za prebivalce najbolj oddaljene KS v litijski občini ukinil. “Na tej progi sem iztržil majhna sredstva, potnikov je bilo čedalje manj, zadnje dni pred novim letom samo dva. Tretji, ki se je stalno vozil, je šel v pokoj. Ob zadnjih izredno slabih razmerah na cesti lani decembra je prišlo do dveh manjših karam-bolov, kjer je nastala škoda za 2 tisoč DEM. Zlobni jeziki so govorili, da avtobus ni bil opremljen z verigami. Iz vseh teh razlogov na tej progi ne morem več opravljati prevozov,” je dejal Krašovec. Na zadnji seji sveta KS Dole so člani kritično ocenili ukinitev edinega javnega prevoza - povezave z občinskim središčem. Iz Občine Litija odločno zahtevajo ponovno vzpostavitev prevoza na tej progi.
lucije” v soseščini, kar samo raz-
Pomagajte zaceliti rane
Zakaj se deklica ne vrne domov k staršem
mu ni pripovedoval pravljic, ga zvečer pred odhodom v posteljo objel, poljubil ali pokrižal. Ljubezni ni sprejel, zato je sedaj tudi oddajati ne more. Duša je bolna, v duši je pekel, zato je pekel tudi ■ . •	od odgovornih
V Tedniku sem slišala zgodbo deklice, ki je zbežala od doma, nekaj tednov preživela v Budimpešti, sedaj pa se je vrnila. Na koncu svoje pretresljive izpovedi je rekla, da po vrnitvi ne živi doma, pač pa pri sorodnikih. Od doma je zbežala zaradi nevzdržnih razmer v družini, oče da je alkoholik in da je z njo fizično obračunaval.
Ta družina je potrebna zdravljenja. Oče ni sam kriv, da ie tak. Gotovo v mladih letih ni bil deležen dovolj velike ljubezni, nihče
v družini. Naj kdo <
(socialno skrbstvo, duhovnik, razredničarka) stopi k tej družini na pogovor, da bi se deklica vrnila domov, da bi mamica, ki je v tem času zbolela, ozdravela. Posebno pa je treba poudariti, da je treba znati odpuščati.
TINCA KUHELJ
Škocjanski gasilci nimajo podmladka ■ Več za izobraževanje ■ Čez tri leta 100-letnica društva
ŠKOCJAN - V škocjanski ob-c'ni imajo sedem prostovoljnih Sasilskih društev, med katerimi je tudi PGD Škocjan, ki šteje 120 yanov. Minulo nedeljo so imeli škocjanski gasilci redni letni občni ®or, kjer so povedali, kaj vse so delali lani, kaj so si zadali za letošnje leto, podaljšali mandat upravnemu odboru še za eno leto ‘n podelili priznanja nekaterim danom za dolgoletno delo.
Občnega zbora pa so se poleg ^kocjanskega župana Janeza Pov-S|ea, predsednice škocjanskega občinskega sveta Marije Halas in ravnatelja škocjanske šole Anto-na Zupeta udeležili še: podpred-sednik novomeške gasilske zveze brane Šinkovec, predsednik gasilnega društva Šteben iz občine Globasnica v Avstriji ter predsedniki gasilskih društev iz škocjanske občine in tudi iz drugih slo-yenskih občin. Predsednik škocjanskega gasilskega društva Franc Smrekar je povedal, da so lani tued drugim uredili okolico gasilskega doma, na florjanovo so ime-1 gasilsko povorko skozi Škocjan,

izpušne cevi
u Ob potoku 10, Novo mesto 1 " “ " Tel.: 068/322-278" “ “ J
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO DELO - Škocjanski gasilci so v nedeljo na občnem zboru nekaterim članom podelili tudi priznanja za dolgoletno delo v društvu. (Foto: J. Dorniž)
v pročelje doma pa so namestili kip sv. Florjana, ki jim ga je podaril Stanislav Hočevar, predstojnik slovenskih salezijancev. Udeležili so se tudi prireditve ob 120-letnici gasilstva na Dolenjskem.
V letošnjem letu bodo poleg redne preventivne dejavnosti dali poudarek na izobraževanje gasilcev, predvsem podmladka. Škocjanski gasilci imajo v društvu zelo malo mladih gasilcev, zato bodo letos poskušali za gasilstvo navdušiti tudi mlade. Pripravljajo pa se tudi za nakup vozila, saj so njihovi gasilski avtomobili stari povprečno 19 let. Nov avtomobil naj bi kupili čez tri leta, ko bodo praznovali 100-letnico društva.
J. D.
80 let Martina Čmuglja
Jutri, 28. februarja, bo Metličan Martin Črnugelj praznoval svoj ,vljenjski praznik - osemdesetletno. Čeprav jubilant ne želi, da bi njem govorili in pisali, je prav, p se ga spomnimo tudi v našem '“tu kot vsestransko delavnega eioveka, katerega navzočnost je buo v vseh povojnih desetletjih Cutiti na najrazličnejših področjih.
Martin Črnugelj, ki se je sicer Ukvarjal z obrtno dejavnostjo, je namreč skupnosti dal dosti več, p1 je bil dolžan. Že takoj po osvoboditvi ga v domačem mestu najdemo sredi akcij, v organizacijah j? društvih. Delal je v občinskem 'Judskem odboru pa v odborih osvobodilne fronte in socialistične ^eze delovnega ljudstva. Udejstvoval se je v društvu mojstrov, v ^fuženju obrtnikov, v domači °°rtni zadrugi in v gospodarski zbornici Slovenije. Bilje v odborih
^•ton Štampohar:	—
telovadnega društva, belokranjskega muzejskega društva, delal je pri turističnem društvu in društvu prijateljev mladine. Zlasti mu je bila pri srcu gasilska organizacija, kjer je bil dolgo let poveljnik društva in občinske gasilske zveze.
Neutrudljiv se je izkazal v ljud-skoprosvetnih organizacijah, saj je sodeloval pri pevskem zboru, nastopal pri domači folklorni skupini in kot igralec v dramski družini. Krepko je poprijel tudi pri vseh večjih javnih prireditvah, tako pri treh odmevnih turističnih pustovanjih v šestdesetih letih, pri gasilskih obletnicah, srečanjih in tekmovanjih, pri prireditvah kmečke ohceti, metliške vinske vigredi in še kje. Poudariti pa je treba, daje bilo vse to opravljeno brezplačno oziroma udarniško, kot so takemu delu rekli v povojnem času.
Vendar Martinu Črnuglju za vsa ta prizadevanja in “delo za skupni blagor” ni bilo nikoli žal. Sicer je za svoje vsestranske uspehe prejel razna občinska, republiška in državna odličja, vendar bi tudi brez teh delal in dela še danes. Zmerom še tu in tam pomaga, svetuje in pove trezno, spodbudno besedo. Zraven pa v osebno zadovoljstvo skrbi za svoje trtje na Vinomeru. Prijetno je z njim pomoževati ob polnem kozarcu, zlasti če nanese beseda na minula leta. Ko bi mu le še parka napredla vrsto novih! Srečnih in zadovoljnih, predvsem pa zdravih, dragi Martin!
- ar
"GLASBENA SKRINJICA"
Biseri bolečine
Konec lanskega novembra je minilo 90 let od smrti
dandanes med ljudmi najbolj priljubljen slovenski pesnik. Mnoge njegove pesmi so uglasbili in prenekatera je ponarodela. V spomin na pesnika je založba Helidon izdala kaseto Biseri bolečine, na nji pa so posnetki 11 pesmi in dveh recitacij. Znane uglasbene Gregorčičeve pesmi, kot so Sinoči je pela, Mojo srčno kri škropite, Veseli pastir, Ujetega ptiča tožba, Njega ni, v priredbi Vilka Ovsenika pojeta mezzosopranistka Jožica Kališnik in Oto Pestner, pesmi Soči in Človeka nikar pa recitira Andrej Kurent. Pesmim na Gregorčičeve verze sta dodani skladbi Vilka Ovsenika Biseri bolečine in Goriški slavček, ki z besedili Ivana Sivca obujajo spomin na gori-škega pesnika.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV NOVO MESTO
Rednega letnega zbora invalidov se je udeležilo preko 200 članov. Obsežni, a dobro pripravljeni zbor je vodila Anica Nose. Člani so potrdili poročila o delu, financah, nadzoru in inventuro za leto 1996 ter sprejeli obseženi delovni program in finančni plan za leto 1997. In kaj vse bodo letos postorili? Največ moči in sredstev bodo namenili svojim članom. Sprejeli so širok socialni program: pomoč ogroženim, skupinsko zdravljenje v Termah Zreče, preventivno zdravstveno rekreacijo v Izoli in Termah Čatež, obiskovali bodo bolne, nepokretne in ostarele člane itd. Kulturno-zabavni program obsega več izletov, rekreativni pohod, razne kulturne in zabavne prireditve. V teku so že široke priprave na praznovanje 15-letnice delovanja društva v mesecu juniju. Med obsežnim dnevnim redom zbora so sprejeli prenovljena društvena pravila, dopolnjena pravila o solidarnem skladu in odličjih. Zaradi praznovanja 15-letnice so vsem društvenim organom podaljšali mandat za eno leto. Kot je pri invalidih novomeškega društva v navadi, so ob občnem zboru počastili tudi slovenski kulturni praznik. Sašo Dukič, Jani Muhič, Julijana Gorenc in citrar Rudi Mlinarič so jim s Prešernovo in ljudsko pesmijo ter nežnimi zvoki citer obogatili večer.
' ANDREJ GREGORČIČ
ZA INSTRUMENTE IN PORODNIŠNICO
Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto ter za izgradnjo porodnišnice so prispevali: Franc Dvojmoč iz Kanade, rojen Zame-ško 11, Šentjernej, za fundus kamero na očesnem oddelku 2.000 kanadskih dolarjev, Društvo upokojencev Škocjan 39.000 tolarjev, Zveza društev upokojencev občine Novo mesto 20.000, Društvo upokojencev Dvor 10.000, Miha Kotar, Kongresni trg 265, Ljubljana, 25.000 tolarjev.
Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje!
goriškega slavčka, pesnika Simona Gregorčiča, ki je še
MODNI KOTIČEK
Zgodovina gumba
Predmet in zapenjanje oblačila ali za okras. Za pritrditev ima dve ali štiri luknjice ali obodec. Gumbe so kot okras uporabljali že od 14. stoletja naprej, čeprav je bila njihova pomembnost popolnoma odvisna od modnih tokov. Na začetku 19. stoletja so že obstajali strojno obdelani gumbi iz blaga, keramike, stekla, papirmašeja, toda tedanja moda jih ni preveč upoštevala.
Sredi 19. stoletja so postali sestavni del modnega oblikovanja. Izdelovali so jih iz školjk, biserne matice, črnega stekla, stisnjenega jekla, medenine in zdrobljene roževine. Na bluzah in oblekah je bilo polno drobnih gumbov. Okoli 1880 so, tako kot že v 19. stoletju, ponovno postali priljubljeni gumbi iz emajla, izdelovali so jih tudi iz stekla ali porcelana ali pa oblačili z vezeninami.
Ti trendi so se nadaljevali do L svetovne vojne, ko se je število gumbov na oblačilih znatno zmanjšalo. V 30. letih so jih izdelovali iz lesa, plute, pleksi stekla in sintetičnih plastičnih mas, zelo modni pa so postali neobičajni gumbi, podobni košaram s sadjem, cvetlicam, živalim in drugim predmetom.
Danes so uporabni na vseh oblačilih, čeprav jih v velikih primerih zamenjujejo najrazličnejše zadrge. Izdelovalci se zavedajo njihove uporabnosti, kar je vidno v široki ponudbi in povpraševanju. Kljub drugim alternativnim oblikam zapenjanja pa ostajajo večno praktični in modni, za izboljšanje funkcionalnosti oblačila ali pa le kot modni dodatek.
JERCA LEGAN
•	Politične razprtije gredo lepo v klasje, ljudje pa živijo vsak dan bolj po pasje. (Jurič)
•	Za optimista življenje ni problem, marveč rešitev. (Pagnol)
* Ta parlament potrebuje deratizacijo. (N. Grafenauer)
Vinko Muhič
Minuli četrtek smo se na pokopališču v Stari Cerkvi poslovili od Vinka Muhiča, doma z Mlake pri Kočevju. Pokojnik se je rodil 13. novembra 1916. V narodnoosvobodilni boj se je vključil marca 1942 in bil sredi decembra 1943 zajet in odpeljan v okupatorsko ujetništvo. Po koncu druge svetovne vojne je plodno deloval na raznih področjih sindikalnega in inšpekcijskega dela kot delovni inšpektor. Svojih organizacijskih sposobnosti ni uveljavljal samo v okviru službe, ampak na številnih področjih: pri obnovi porušenega Kočevja in okoliških krajev, z delom v sindikatih, organizaciji OF in SZDL itd. Številna priznanja, odličja in odlikovanja so bila le skromna nagrada za njegovo predano, vestno in požrtvovalno
Knjiga, ki sramoti narodnoosvobodilno gibanje
j. Pri vseh krščanskih narodi! D star običaj, da, ko prevzi aksno važno obveznost, jo pol j ° s Prisego. V takih slučaji!
dostuje samo moška bese B^Več je potrebno, da pokliči ga za pričo, kar je poroštvo trri °r'mo resnico, oziroma, da ^0°° voljni izpolniti našo obljul ge ® čuie nad svetostjo pi tud' ^er le neskončno pravičei mjj'pesnici kaznuje, če jo pr
ri|a'l94Ab^frOČe1tnjave'i9-
zik , lako, malo zverižei j °da brez fige v žepu!
(ra a*’ sicer ateist, te, Bog, prc S|0vUlTI'- kdor more), da obvar pre ei?ski narod pred nauki ki ca ok°v in domobranskimi re n1 argentinskega porekla, ti -°8 vsemogočni, vsevedni, d< S]0v 2l)ano' kdo od Slovence bojev i Se med 2. svetovno vi dot J/ na življenje in smrt za n bstoj. TUdi ti je znano, da ji
Slovencev skupaj z močnimi vojskami fašistične Italije in nacistične Nemčije skušal borce za svobodo, t.j. slovenske partizane in njihove somišljenike, cenjene v protihitler-jevski koaliciji, brezobzirno fizično uničiti. Med njimi je bilo veliko vernih in so z vero vate in s tvojim imenom v duši branili svoj dom in svojo kulturo. Za to tebi, zlasti pa tvojemu Sinu, zanesljivo neljubo zločinsko dejanje, so prejemali od svojih gospodarjev poleg vojaške opreme tudi plačilo v denarju. Zato sem prepričan, da se strinjaš z mano in mi pritrjuješ glede identifikacije lastnikov denarja na naslovnici knjige. Juda Iškarijot je izdal tvojega Sina za 30 srebrnikov. Kdo naj bi bil izdajalec med 2. svetovno vojno na Slovenskem, je prikazano s svojevrstnim falzifikatom, s katerim je bil grobo zlorabljen Narodni muzej v Ljubljani. Na treh italijanskih kovancih so se znašle črke “OF”, s
čimer naj bi bilo po izprijeni domobranski “resnici” jasno, kdo je bil plačani izdajalec. Če bi sledili tej nepošteni metodi in če bi v resnici obstajal denar z izpisanimi oznakami izdajalca, potem bi na njem zanesljivo pisalo “MVAC” in “SD”.
Bog, obvaruj nas pred morilci in ponarejevalci zgodovinskih dejstev, četudi so to slovenski pisatelji. In ne odpusti jim, saj vedo, kaj deiajo. In, Bog, vprašujem te: ali so bili res ustvarjeni po tvoji podobi?
Take vrste knjige so škodljive in sramotne za slovenski narod, tako kot je bila škodljiva in sramotna belogardistična in domobranska kolaboracija. Avtor je z delom, v katero je nedvomno vložil veliko truda in energije, zamudil lepo priložnost, da bi z objektivnim prikazom obdobja narodnoosvobodilnega gibanja pripomogel k vsestranskemu razumevanju tega prelomnega dogajanja in s tem k vsenarodni
spravi. Žal takšni teksti podžigajo negativne strasti in odrivajo spravo v daljnjo prihodnost. Sicer pa do sprave pod pogoji, kijih postavlja in zagovarja nekdanja domobranska stran, zlasti tista v emigraciji, v imenu zgodovinske resnice in v dobro slovenskega naroda ne sme priti.
Ni zaključena niti možnost, da v primeru prihoda desnih političnih sil na oblast v Sloveniji, pride do rehabilitacije domobranstva in obsodbe narodnoosvobodilnega gibanja ali do izenačenja med njima. Nekateri najvišji državni organi že gredo po tej poti. Dolžnost slovenskega naroda pred zgodovino, lastno vestjo in demokratično svetovno javnostjo je, da tega ne bo dopustil.
Tako, povedal sem svoje namenoma v ostrejšem tonu. Sicer pa ne domobranska “resnica”, zgodovinski dokumenti so tisti, ki so trdni kot kamen. Amen.
OBČNI ZBOR ZŠAM - Združenje šoferjev in avtomehanikov Novo mesto letos praznuje 45 let obstoja in je v tem času zraslo v prav malo podjetje, saj večino denarja za delovanje društva zaslužijo z lastnim delom in poslujejo pozitivno. Lani so kupili manjši turistični avtobus Neoplan, njihovi člani pa so udeležili tudi evropskega kongresa poklicnih šoferjev in avtomehanikov v Švici. 45 let obstoja združenja bodo proslavili v Dolenjskih Toplicah. (Foto: J. Hartman)
POMLAD ŽE ODKRIVA NESNAGO - Čez zimo, ko gospodinja bližnje hiše ni mogla brskati smeti iz snega, se je ob zapornicah pred Lazi nabral zajeten kupček smeti, ki jih mečejo šoferji, ko se ustavljajo ob zapornicah. Nekateri naveličani vozniki zamenjujejo prostor ob cesti za smetnjak kljub številnim pozivom v sredstvih javnega obveščanja, da moramo skrbeti za naravo. Mogoče bo mlajši rod kaj bolj osveščen, četudi nima najlepšega zgleda. Pa tale simbolična zapornica ni edina, ki kaže klavrno podobo nekulture! (J. S., Laze pri Uršnih selih)

<? i?
£ ‘ ^ : *
	
	pr J?
VISOKI JUBILEJ V KROGU NAJBLIŽJIH - Anica in Anton Kralj sta drugo soboto v februarju praznovala visok življenjski jubilej - 50-letnico poroke. Slovesnost so priredili v ožjem družinskem krogu. Kljub temu da sta na dolgi skupni poti premagovala mnoge težave, sta še vedno srečna in zdrava. Anica, rojena Jankovič, je stara 72 let, v svojem življenju pa je kmetovala, gospodinjila, hodila v službo, vzgajala in skrbela za sinove in vnuke. 73-letni Anton pa se je v življenju posvetil svojemu delu v lesni stroki. Sedaj sta oba upokojena in živita v Črnomlju v krogu svoje široke družine. Želita si le, da bi bil pri njih še eden izmed njunih treh sinov, ki je že 30 let v Avstraliji. (D. K.)
POTOČARJEVA SLAVILA - Minule dni sta zakonca Potočar iz Stare Cerkve 81-letni Jože, ki je bil rojen v Veliki Bučni vasi pri Novem mestu, in 77-letna Marija, rojena v Vrhku pri Težišču v sevniški občini, slavila 50-letnico skupnega življenja. Zlato poroko sta proslavila v krogu svojih štirih otrok, 8 vnukov in 10pravnukov. Oba zakonca sta že v mladosti spoznala težavnost življenja. Jože je šel maja 1942 v partizane, kjer je ostal do konca vojne, po vojni pa se je zaposlil na pošti. Jože in Marija sta si leta 1954 ustvarila dom v Beli Cerkvi, kjer sta si s svojo skromnostjo, odkritostjo in s tovariškim odnosom do ljudi ustvarila širok krog prijateljev in znancev. (V D.)
Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 87. II.
SLOVENIJA 1
7.45	- 1.50 TELETEKST
8.00	VREMENSKA PANORAMA
8.35	VIDEORING
9.05	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH
9.40	OČIVIDEC, angl. dok. serija
10.10	TEDENSKI IZBOR CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 18/23
10.35	THING, amer. film (čb)
12.35	PODOBA NARAVE, kan. serija, 13/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. Iv igrice
15.10	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.35	V VRTINCU
16.05	DOSJE J. K., 3. del
17.00	OBZORNIK
17.10	SANTA ŽUŽKITO, amer. risana naniz, 8/13
17.35	HUGO, tv igrica
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.20	FRASIER, amer. naniz, 1/24
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	ODSTIRANJA
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.35 Karaoke -11.35 Tedenski izbor: List in cvet, 4. oddaja; 12.05 Ljubljanski Madrigalisti v Stockholmu; 13.10 Posadka, amer. naniz, 2/25; 13.35 Šport; 15.15 Retrospektiva -
16.15	Ellen Cleghome, amer. naniz., 14/15 -16.40 Echo Point, avstral. naniz, 15/65 -17.10 Podeželski utrip, angl. naniz, 4/10 - 18.05 Šport -18.50 Računalniška oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 16/65 - 20.00 The Other Side of Sunday, Šved. film - 22.00 Gibljive slike - 22.30 Film
KANALA
10.10	Risanke -10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah show (ponov.) -11.50 Alo 'alo (ponov.) -12.20Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) - 13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vojak naj bo (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -
16.00	Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (75. del nadalj.) -
17.45	Rajska obala (74. del) -18.10 Očka major (74. del) -18.40 Nora hiša (74. del) -19.05 Družinske zadeve (75. del) -19.35 Cooperjeva druščina (74. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (75. del)
- 20.30 Nujni primeri (3. del) - 21.15 Nenavadna doživetja (14. del dok. oddaje) - 22.050 Odklop (1. del) - 22.40 ’AJo ’alo (61. del) - 23.10 Vitez za volanom (29. del) - 0.00 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 33/145) - 13.10 Santa Barbara (serija) -
14.15	Izobraževalni program -16.45 Hrvaška ustna književnost -17.15 Hrvaška danes -18.05 Kolo sreče-18.40 Dok. oddaja-19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.15 Glasbena oddaja - 22.15 Opazovanja - 22.45 Klub d.d. - 23.05 Poslednji strel (film) - 0.45 Poročila
HTV 2
14.15	Tv koledar -14.25 Mesta prihodnosti (dok. serija)-15.15 Betonska džungla (brit. film) -16.50 Divje srce (serija) -17.15 Obalna straža (serija 20/160) -18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dosje X (serija, 19/ 49) - 21.10 Moje levo stopalo (film) - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld (hum. serija)
PETEK, 28. II.
SLOVENIJA 1
7.45	- 2.55 TELETEKST
8.00	VREMENSKA PANORAMA
8.15	VIDEORING
8.45	AEROBIKA
9.00	ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM PRI PERISKOPOVIH
9.35	OČIVIDEC, angl. dok. serija
10.25	TEDENSKI IZBOR PODEŽELSKI UTRIP, angl. nantz, 4/10
11.20	THE OTHER SIDE OF SUN-DAY, Šved. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.25	FILIPOVI MADRIGALISTI
16.00	90 LET PINA MLAKARJA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	AEROBIKA
18.50	PODARIM DOBIM
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK VREME, ŠPORT
20.05	RAZVEDRILNA ODDAJA
22.15	RAZISKOVALEC, amer. dok. serija, 8/12
23.10	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.40	MURPHY BROWN, amer. naniz, 8/25 0.05 ILLUSTRATED MAN, amer. film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.10 Tedenski izbor: Mostovi;
10.40	Slovenski utrinki; 11.10 Računalniška
oddaja; 11.40 Film; 13.10 Gibljive slike; 13.40 Forum; 13.50 Zgodbe iz školjke; 14.20 Skopuh, franc, film -16.20 Frasier, amer. naniz, 1/24 -
16.45	Echo Point, avstral. naniz, 16/65 -17.15 Italijanska restavracija, italij. nadalj, 8/8 -18.05 Smuk (ž) - 18.50 0kolje in mi -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 17/65 - 20.00 Mi general, Špan. film - 21.50 Avtomagazin - 22.20 Retrospektiva
KANALA
10.10	Risanke • 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Alo ’alo (ponov.) -
12.20	Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -
13.35	Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show ([»nov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (76. del) -17.40 Kuharska oddaja -1750 Rajska obala (75. del) -18.15 Očka major (75. del) -18.40 Nora hiša (75. del) -19.05 Družinske zadevp (76. del) -19.35 Cooperjeva druščina (75. del) - 20.00 Princ z Bel Aira (76. del) - 20.30 Ned in Štacey (15. del) - 21.00 Tujec med nami (film) -
22.35	Karma - 2350 Ulica ljubezni (15. del)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 34/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -14.10 Izobraževalni program -16.45 Živeti v Miholjcu (dok. oddaja) -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša (show program)
- 21.35 Portreti: Michael Kolins (dok. film) -
22.30	Pol ure za kulturo - 23.00 Opazovanja -
23.35	glasbena oddaja - 0.25 Poročila
HTV 2
13.00	Tv koledar -13.15 Seinfeld (hum. serija) -13.40 Nove priložnosti (serija, 9/16) -14.25 Triler -15.25 Leteči razred (nem. film) -16.55 Divje srce (serija, 133/160) - 17.20 Zvezdne steze, serija 8/44 - 18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Zakon v L. A. (serija, 20/44) -
21.05	Kdo je šef? (hum. serija, 9/22) - 21.35 Smrt neke podgane (amer. film) - 23.40 Nedolžna kri (film) - 2.00 Košarka
SOBOTA, 1. III.
SLOVENIM 1
7.15-1.20 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.00	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.15	TABORNIKI IN SKAVTI
8.30	POD KLOBUKOM
9.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.45	ZBOROVSKA ODDAJA
10.15	TEDENSKI IZBOR ITALIJANSKA RESTAVRACIJA ponov, 8/8
11.10	HUGO, tv igrica
11.35	TEDNIK
12.30	TV AVTOMAGAZIN
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	POLICISTI S SRCEM, avstral. naniz, 16/26
15.10	MLADINSKI FILM
17.00	OBZORNIK
17.10	KRONIKA DIVJE NARAVE, D.N., poljudnoznan. serija
18.05	4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
18.30	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.00	UTRIP
20.10	TEATER PARADIŽNIK
21.10	ZA TV KAMERO
21.25	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.30	MALI OGLASI
23.30	MURDER IN THE HEARTLAND, amer. nadalja, 1/2
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs - 9.45 Tedenski izbor: Mi general, Špan. film; 11.30 Roka rocka-12.30 Echo Point, astral. naniz, 17/65 - 13.00 Šport -17.30 Življenje v računalniški dobi, amer. dok. serija, 13/13 -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 18/65 -
20.00	Film 21.40 Življenje na našem planetu, jap. serija, 1/9 - 22.40 Zlata šestdeseta sloven. popevke - 23.40 V vrtincu - 0.10 Sobotna noč
KANALA
8.35	Nore dirke, risanka - 9.00 Kaličopko -
10.00	Risanka -10.25 Nora hiša (ponov.) -
10.50	Očka major (ponov.) -11.15 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.40 Ned in Stacey (ponov.) -12.05 Vitez iz Jugggernouta (film) -13.40 Kako je bil osvojen divji zahod (8. del) -15.35 Ta čudna znanost (14. del) -16.00 Alf (29. del) -16.30 Mupet shovv -17.00 Aladin; Račje zgodbe -18.00 Atlantis (glasbena oddaja) -18.45 Kung Fu (16. del) -19.35 Princ iz Bel Aira (76. del) - 20.00 Vrata (film) - 21.35 Megla (film) - 23.10 Vroči pogovori (15. del) -
23.40	Čista in neomadeževana (erotični film)
HTV 1
8.05	Tv koledar - 8.15 Poročila - 8.20 Srečni Luke (risana serija, 20/26) - 9.00 Dobro jutro, Hrvaška -11.30 Dok. oddaja -12.00 Poročila -12.20 Dokumentarna oddaja -12.50 Tarzanov boj za življenje (amer. film) -14.15 Filipovi otroci -
14.50	Briljanten -17.05 Poročila -16.35 Televizija o televiziji -18.00 Sinovi nevihte -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20
Pokvarjeni prevarant (amer. film) - 22.10 Opazovanja - 22.45 Svet zabave - 23.15 Cadfael
HTV2
13.05	Tv koledar -13.15 S knjigo vglavo -14.00 Divje srce -15.50 Zakon v L. A. (serija, 20/44) -16.40 Skrita kamera -17.05 Dok. film -18.00 Turbo licmach shovv -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Brezskrbno poto-vanjen - 22.20 Nove priložnosti (serija, 10/16) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 2. III.
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.35 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.00	OZARE
8.05	OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST SEDME POTI, nizoz. nadalj, 12/13
8.30	ŽIVŽAV
9.25	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.30	4 X 4, ODDAJA O LJUDEH IN ŽIVALIH
9.55	NEDELJSKA MAŠA
11.05	PUSTOLOVŠČINE Z DIVJEGA ZAHODA, amer. dok. serija, 1/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLLAN V DLANI
12.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
13.00	POROČILA
13.05	LJUDJE IN ZEMLJA
13.35	RAZVEDRILNA ODDAJA
15.00	IGRANI FILM
17.00	OBZORNIK
17.10	POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 8/22
17.35	PO DOMAČE
18.30	DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM
19.05	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	RONDO KVIZ
21.30	VEČERNI GOST
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	SPOL: Ž
SLOVENIJA 2
8.00	Euronevvs - 8.50 Mali oglasi - 9.50 Film -
11.30	Zlata šestdeseta sloven. popevke -12.30 Echo Point, avstral. naniz, 18/65 - 13.00 Glasbena oddaja -17.50 Šport -19.30 Echo Point, avstral. naniz, 19/65 - 20.00 Kruh in vrtnice novozeland. nadalj, 3/4 - 20.55 Slovenski magazin - 21.25 Žive legende iz daljnjih dežel, franc. dok. nadalj, 98/13 - 21.50 Šport - 22.35 Popularna klasična glasba
KANALA
8.35	Nore dirke (risanka) - 9.00 Kaličopko -
10.00	Risanka -10.30 Atlantis (ponov.) -11.20 Dediščina sončnih bogov: Vas modrijanov (dok. oddaja) -12.00 Hulkova vrnitev -13.40 Kuharska oddaja -13.50 Daktari (26. del) -
14.45	Ta čudna znanost (ponov.) -15.10 Najstniki proti vesoljcem (15. del) -15.35 Super samuraj (15. del) - 16.00 Alf (30. del) -16.30 Mupet show -17.00 Časovni popotnik (2. del) -17.50 Korak za korakom (15. del naniz.) -
18.15	Miza za pet (15. del) -19.00 Najbolj nori kaskaderji (dok. oddaja) - 20.00 Morilcu na sledi (film) - 21.45 Vitez za volanom (30. del) - 22.35 Vročica noči (15. del) - 23.30 Odklop (ponov.) - 0.05 Nenavadna doživetja (14. del)
PONEDELJEK, 3. III.
SLOVENIJA 1
8.45	- 1.25 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.25	VIDEORING
9.55	TEDENSKI IZBOR
POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 8/22
10.20	VROČI DIAMANT, nem. film
11.55	ZA TV KAMERO
12.05	UTRIP
12.20	ZRCALO TEDNA
12.35	RONDO KVIZ
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
14.00	TEDENSKI IZBOR ZOOM
15.00	LJUDJE IN ZEMLJA
15.30	VEČERNI GOST: MITJA MERŠOL
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	SKRB ZA ZEMUO, angl. dok. magazin, 8/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOUU
18.40	L1NGO, tv igrica
19.15	RISANKA 19.23 ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PROETCONTRA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	VISOKA DRUŽBA amer. naniz, 9/13
22.55	POROČNI FOTOGRAF, danski film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11.55 Na potep po spominu -
12.05	Tedenski izbor: Okolje in mi; 12.35 Šport; 13.20 Pesem za zdravje; 13.50 Raziskovalec, amer. dok. serija, 8/12; 14.40 Obzorje duha; 15.10 Filmska glasba; 16.00 Kruh in vrtnice, novozeland. nadalj, 3/4 -16.50 Echo Point, avstral. naniz, 19/65 -17.20 Viper, amer.
naniz, 9/13 -18.05 Sedma steza -18.50 Oddaja o zdravju -19.25 Simpsonovi, 69/92 - 20.00 Komisar Rex, nem. naniz, 1/15 - 20.50 Stoletje ljudstva, dok. serija, 8/10 - 21.55 Roka rocka -
22.55	Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risanka-10.40 Rajska obala (ponov.) -
11.10	Oprah shovv (ponov.) -11.55 Korak za korakom (ponov.) - 12.20 Super samuraj (ponov.) -12.45 Najstniki proti vesoljcem (ponov.) -13.10 Miza za pet (ponov.) -14.00 Najbolj nori kaskaderji (ponov.) -15.00 Danny-jeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah shovv -16.50 Drzni in lepi (ponov. 76. dela).-17.15 Drzni in lepi (77. del) -17.45 Rajska obala (76. del) -
18.10	Očka major (76. del) -18.40 Nora hiša (76. del) -19.05 Družinske zadeve (77. del) -19.35 Cooperjeva druščina (76. del) - 20.00 Princ z Bel Ara (77. del) - 20.30 Sam svoj mojster (16. del)
-	21.00 Filmska uspešnica: Življenje z Mickeyem
-	22.35 Alo ’alo (62. del) - 23.05 Tihotapci (16. del) - 0.05 Dannyjeve zvezde
TOREK, 4. IU.
SLOVENIJA 1
8.45	-1.15 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI IZBOR VIPER, amer. naniz., 9/13
10.45	POLJUBI ME, KATI
12.30	DOMAČE OBRH NA SLOVENSKEM: PUŠKARJI
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
14.20	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
15.15	PROETCONTRA
16.05	ODDAJA O TURIZMU
16.20	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM SPREHODI PO NARAVI, 1. oddaja
17.25	SKRIVNOST SEDME POH, nizoz. nadalj, 13, zadnji del
17.50	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK VREME, ŠPORT
20.05	MAGDALENICE GOSPE RADOJKE VRANČIČ
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.30	UMOR 1. STOPNJE, amer. nadalj, 20/23
23.15	SVET POROČA
SLOVENIJA 2
8.05	Tedenski izbor: Sobotna noč; 10.05 Dlan v dlani; 10.35 Recept za zdravo življenje; 11.05 Nedeljska reportaža; 11.35 Murphy Brown, amer. naniz, 8/25; 12.00 Osmi dan; 12.30 Stoletje ljudstva, naniz.; 13.25 Slovenski magazin -13.55 Potrošnikov kažipot -14.10 Tedenski izbor: Komisar Rex, nem. naniz, 1/15; 14.55 Simpsonovi, 69/92 - 15.20 Vesoljska policija, amer. naniz, 9/24 - 16.05 Antigona, posnetek gledališke predstave -18.05 Šport -18.55 Volja najde pot -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 20/65 - 20.00 Najel sem poklicnega morilca, finsko-švedski film - 21.15 Napovedniki - 21.25 Obiski - 21.55 Obala v megli, fran. film
SREDA, 5. III.
SLOVENIJA 1
8.45	- 2.00 TELETEKST
9.00	VREMENSKA PANORAMA
9.40	VIDEORING
10.10	OTROŠKI PROGRAM OGLEJMO SI, angl. dok. serija, 7/12
10.35	TEDENSKI IZBOR VESOLJSKA POLICIJA, amer. naniz, 9/24
11.20	NAJEL SEM POKLICNEGA MORILCA finsko-švedski film
12.35	ŽIVE LEGENDE IZ DALJNJIH DEŽEL, dok. nadalj, 9/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.15	TEDENSKI IZBOR RAZKRITE SKRIVNOSTI, ameriška magazinska oddaja
16.00	KRONIKA DIVJE AFRIKE, fran. poljudnoznanstvena serija, 1/3
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK VREME, ŠPORT
20.05	DOSJE J. K - ROP MENJALNICE
21.05	MADE IN SLOVENIA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POSADKA amer. naniz, 3/25
23.00	GRENKI ČAJ ZA GENERALA YENA amer. film (čb)
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -11.25 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.55 Volja najde pot; 12.25 Obala v megli, franc, film; 13.50 Obiski; 14.20 Visoka družba, amer. naniz, 9/13; 14.45 Življenje na zemlji, jap. dok. serija, 1/9; 15.35 Studio City;
16.20	Umor 1. stopnje, amer. nadalj, 20/23;
17.05	Echo Point, avstral. naniz, 20/65 - 17.35 Caroline v velemestu, amer. naniz, 19/23 -
17.55	Koncerti za mlade -18.50 List in cvet, 5. oddaja -19.25 Echo Point, avstral. naniz, 21/ 65 - 20.00 Šport - 22.25 Zavrtimo stare kolute - 22.55 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije * •
•	Smrt je nekaj vsakdanjega, dokler umirajo drugi. (Petan)
•	So države, v katerih je večina v manjšini. (Petan)
Radioamaterji RK Ribnica vabijo v svoje vrste
Imeli dan odprtih vrat
RIBNICA - Člani Radiokluba Ribnica, ki so po vsem svetu poznati pod šifro S59TL, so minulo soboto pripravili dan odprtih vrat, na katerem so obiskovalcem predstavili utrinke iz svoje dejavnosti. Čeprav je klub je eden izmed starejših pri nas, so po nekaterih težavah delo oživili pred dvema letoma, zato želijo v svoje vrste pritegniti tudi člane iz sosednjih občin. Tisti, ki so zamudili prvo srečanje, pa se lahko udeležijo tudi sobotnega dneva odprtih vrat ali rednih mesečnih srečanj zadnji petek v popoldanskih urah.
V klubu se družijo ljudje, ki imajo veselje do elektronike in komuniciranja z drugimi doma in v tujini, kjer izmenjujejo izkušnje in ustvarjajo možnosti za širjenje elektromagnetskih valovanj. Za to uporabljajo amatersko radiopostajo z ultrakratko-valovnim in kratkim valovnim območjem. Pri delu potrebujemo tudi radiamater-ski izpit, ki ga mora imeti vsak član. Tisti, ki imajo tretji razred, lahko uporabljajo postajo na UKV območju, operateiji 1. in 2. razreda po pravilu vzpostavlajo zveze po vsem svetu in delujejo na kratkih valovih, katere opuščajo, saj jih uspešno nado-
mešča računalniška tehnika.
“Na kratkem valu slovenski radioamaterji dosegajo dobre uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih. Še posebej smo vešči v Lovu na lisico, kjer gre za iskanje skritih oddajnikov na terenu (ra-diogonometrija). Na tekmovanjih v nekdanji Jugoslaviji sem bil dvakrat državni prvak, te izkušnje pa prenašem na naše člane,” je dejal Miran Kokolj, predsednik kluba. Pravi še, da ne držijo pri-
Miro Kokolj
pombe, da njihive antene močno sevajo in tako ogrožajo zdravje ljudi. Po zakonu antene morajo biti 5 metrov nad bivalnim prostorom. Če so nižje, ni dobre zveze, kar pomeni, da sevanja ni. Sicer pa imajo “prizadeti” pravico naročiti merjenje vpliva sevanja, a je postopek izredno drag. Naj omenimo še, da jim je kočevsko gozdno gospodarstvo v Veliki Gori pri Črnem vrhu odstopilo zapuščeno kočo, ki jo drugo leto obnavljajo in služi kot tekmovalna postojanka.
M. GLAVONJIČ
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA
Komu so še mar čustva?
Prejšnji teden, preživljajoč osebne probleme, sem se temeljito zjokal, vendar sem po teh izbruhih olajšano delal naprej. Čemu ta osebna izpoved, se boste vprašali. Moj smeh je že skoraj moj zaščitni znak, poleg joka pa obvladam še bes, jezo, ravnodušnost in še kaj.
Četrtek in petek sta bila dneva, ko nam je v Galeriji Luna bilo postreženo s poezijo, video-projekcijo, diapozitivi, plesno-glasbenim performanceom in fotografijami na temo človek in narava ali pa morda obratno. Avtor je dogodke označil za protest, najverjetneje proti človekovim posegom, ki naravo spreminjajo in ji jemljejo njeno avtohtonost. No, tukaj se povrnem k čustvom. Če me že nekdo hoče opozoriti na uničevanje narave, naj mi to tudi pokaže oz. s poezijo naj mi to pove. Slikanje in opisovanje lepot pokrajine deluje sila duhamorno in brez osebnega pridiha, saj sama narava ježe sama po sebi lepa. Vse drugo so estetske lepote, ki jih slika pesnik, snemalec, fotograf. Kje je tu živ človek kot neposredni faktor, ki seveda sodeluje v procesu zemelj-
skega uničevanja, saj vsi nosimo košček krivde za njen razkroj.
Čustveno obarvana poetika pa se nam nedvomno obeta ta konec tedna. V goste nam prihajajo Majke, bend, ki je svojo izvorno povezavo s samim bistvom rokenrola zgradil v zadnjih desetih letih. Osebnoizpovedne pesmi, ki nastajajo izpod peresa pevca Bareta, so zaznamovane z osebnimi dogodki, ki jih je kot svojevrstna ikona gibanja doživljal. Leta 1992 sem v lastni režiji organiziral koncert taistega benda v Rumanji vasi, kjer si jih je ogledalo 46 ljudi. Pet let kasneje je njihov sloves že tako velik, da se organizatorski podvig ne postavlja pod vprašaj.
Protiutež dogodku daje MKK Črnomelj, ki na isti dan, v soboto, L marca, postavlja na oder Loše dečke iz Zagreba in The Mi iz Kranja.
Za konec: hladnost in samozadovoljnost peljeta k odtujitvi. Iskazovanje pravih čustev na pravem mestu ne pomeni slabosti, pač pa širino duha. Priznajmo že enkrat, da nam je najlepše, ko nam je lepo, in ne, ko nam je zgolj dobro. BORIS PETKOVIČ
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ančki Golobič iz Štrekljevca 19, p. Semič. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
L (1) Nikar ne misli - ANS. RUBIN
2.	(3) Gospodična - ANS. TONIJA VERDERBERJA
3.	(5) Milka - ŠALEŠKI FANTJE
4.	(2) Pred mojo kajžo - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
5.	(4) Preozke so stezice - ANS. JOŽETA KUPLENIKA
6.	(9) Najlepši dan - ANS. BOBRI
7.	(6) Dekletova kamrica - ANS. VRISK
8.	(8) To je bil trenutek naš - ANS. MIRO KLINC
9.	(-) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
10.	(7) Danes bo srečen dan - ANS. FRANCA POTOČARJA Predlog za prihodnji teden: Bila sem premlada - ANS. FRANCA
FLERETA
(H-----------
KUPON ŠT. 8 Glasujem za: Moj naslov:

Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j

Ws@ (BoffiSaflffiii ®m®G@ [p® ©D®w@moj]o
vv®MOoQ^g **^°oče
a&gssajji
MMM
o Vrtalnik S 558 A v kovčku 13.990
(svedri, moč 710 W, vrtljiva glava, elektr. nastav. hitrosti)
o Stojalo za sušenje perila
o Sadjarske in trsne škarje
1.590 890
m> m p o ^ m o oc.
SLOVENSKI PLESNI PROJEKT FREDA LASSERRA
Kostanjevica na krki -
Na Valentinovo, 14. februarja, je bila v Kostanjevici na Krki plesna prireditev. Predstavil se je svetovno znani koreograf Fred Lasserre, ki že nekaj časa živi in dela v Sloveniji. Predstava je bila sestavljena iz treh delov in jo je povezovala Melita Skušek, ki je povedala nekaj o Fre-dovem plesnem življenju v prvem delu - posvečen je bil njegovim koreninam - so nastopili vsi plesalci. V drugem delu sta s Kristino Pojbič zaplesala v duetu, v zadnjem pa so ga njegovi plesalci predstavili takšnega, kakršen je Fred zdaj kot koreograf. Na koncu te enkratne predstave so naše plesalke Harlekina in Lucija Kuntarič podelile vsem ple-salwm šopke. Naj omenim še to, da tudi naše plesalke Harlekina plešejo Pod njegovim vodstvom.
ROMANA MIKLAVŽ, 4.b OŠ Kostanjevica na Krki
da se je njena lepota kar bleščala. Nekega dne je šla ven in je srečala lepega princa. Ko je bila na balkonu, je videla, daje princ z drugo princeso. Naslednji dan je šla k princu in mu rekla: “Vem, da imaš drugo dekle, ker sem te videla. Ne govori, da je nimaš!” Princ pa se je zamislil: “Joj, izvedela je, da imam drugo dekle. Ah, kakšen bebec sem! Jej jej, jej, jej...”
MAJA ANTONČIČ, 2 razred OŠ Šentjernej, podružnica Orehovica
GASILEC BOM
Ko bom velik, bom gasilec. Gasil bom ogenj in pomagal bom pri različnih nesrečah. Nosil bom gasilsko uniformo.
MATJAŽ RADOVAN, 2. razred OŠ Šentjernej, podružnica Orehovica
TELEKOM SLOVENIJE, p.o.,
PE Novo mesto objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo odpisanih osnovnih sredstev, drobnega inventarja, rezervnih delov, rabljenega ročnega in električnega orodja ter računalniške opreme. Dražba bo 5. 3.1997 v poslovnih prostorih Telekoma Slovenije, p.o., PE Novo mesto, na Cikavi, Podbevškova 17, ob 15. uri v skladiščnih prostorih v pritličju za naslednje predmete:
- barvni televizor UNITEC	1 kos izklicna cena	6.000 SIT
- videorekorder SILVA	1 kos izklicna cena.	12.000 SIT
- krila vrat	15 kosov izklicna cena	od 2.000 SIT do 4.000 SIT
- avtoplašči raznih velikosti,		
obnovljeni in rabljeni - glasbene orgle z zvočniki	45 kosov izklicna cena	od 1.000 SIT do 7.000 SIT
(komplet)	1 kos izklicna cena	40.000 SIT
-R4GTL	letnik 1985	10.000 SIT
- YUG0 45	letnik 1988	25.000 SIT
- YUG0 45	letnik 1988	65.000 SIT
- YUG0 45	letnik 1988	50.000 SIT
- YUG0 45	letnik 1988	50.000 SIT
-YUG045	letnik 1988	10.000 SIT
- YUG0 45	letnik 1989	45.000 SIT
- ostali material po seznamu.
Prostor, kjer bo javna dražba, je vidno označen.
Izklicna cena je določena v tem razpisu in v seznamu blaga, ki je predmet te licitacije.-Seznam je na razpolago vsem zainteresiranim kupcem v Teletrgovini na sedežu Telekom Slovenije, p.o., PE Novo mesto, Novi trg 7a, in pri organizatorju izvedbe licitacije v prostorih, kjer se bo izvajala licitacija.
Pogoji javne dražbe:
—	na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo najkasneje do 5. 3. 1997 do 15. ure vplačale varščino v višini 10% izklicne cene blaga, ki ga nameravajo licitirati, na žiro račun prodajalca št. 52100-849-90805 pri APP Novo mesto ali pri blagajni na kraju licitacije. Kupci so dolžni predložiti potrdilo o plačilu varščine ali jo vplačajo neposredno pri blagajni Telekoma Slovenije, p.o., PE Novo mesto.
—	Pooblaščenci pravnih oseb se morajo pred javno dražbo izkazati z veljavnim pooblastilom.
—	Blago se kupuje po načelu »VIDENO-KUPLJENO«.
—	Pogoji licitiranja so na razpolago kupcem v Teletrgovini na Novem trgu 7a, Novo mesto in na Cikavi, Podbevškova 17.
—	Ogled predmetov, namenjenih za javno prodajo, je možen v petek, 28. 2. 1997 od 14.00 do 15.00 ure v poslovnih prostorih Podbevškova 17, Cikava in od 13. do 15. ure na dan licitacije. S predhodno najavo pri organizatorju licitacije je možen ogled po dogovoru izven navedenega časa, tel. št. 068/341-221.
—	Kupci so dolžni blago prevzeti takoj po končani licitaciji, po vplačilu kupnine. Predmet preide v last in posest kupca, ko v celoti plača kupnino. Varščina se všteva v kupnino brezobrestno.
—	Če kupec ne prevzame predmeta in ne vplača kupnine za predmet, ki ga je pridobil kot najugodnejši ponudnik, mu varščina zapade.
—	Izklicna cena velja brez prometnega davka in jo je kupec dolžan poravnati ob vplačilu kupnine in pred prevzemom predmeta.
SREČANJE S PISATELJICO
V sredo, 12. februarja, smo imeli na naši šoli kulturni dan. Izvedli smo Prisrčno srečanje s pisateljico Ivanko Mestnik. Na obisk smo se skrbjo pripravili. Prebirali smo njene knjige, jih ilustrirali in oblikovali vprašanja. Učenci in učiteljice smo ^ Po glavnem odmoru zbrali v lepo “rejeni jedilnici. V prijetnem vz-oušju je naše srečanje prehitro mini-* i- !mo s* še več takih obiskov na “Ojj. Pisateljici Ivanki Mestnik pa želimo, da bi napisala še veliko tako dobrih knjig kot doslej.
Učenci 5. razreda OŠ Dragotina Ketteja, Novo mesto
korak k zdravju
KOČEVJE -10. februarja smo Se člani in simpatizerji Društva za zdravo prehrano Kočevje ponov-n° zbrali na rednem mesečnem srečanju, ki poteka vsak drugi Ponedeljek. Medse smo povabili soustanovitelja društva, apitera-Pevta in proizvajalca Endovitala toneta Fabjana iz Predstrug, ki je govoril o temi “Človek in narava” z druge, čustvene strani. Tone babjan je številne poslušalce Pftegnil k razmišljanju. Da so nJegove besede segle na pravo jdesto, dokazuje tudi vedno večji *rog ljudi, ki se želi včlaniti v društvo. Marca bo društvo gosti-
. Kočevje
moja pravljica
. Nekoč, ko so bili gradovi še lepi, Je živela Trnuljčica. Bila je tako lepa,
vedeževanje
090 44 09
bJARRAN 156 sit min
^MŽPAhUEASTROtMUANUMERaOGUA |
CiOUHMJSKE H BELE KRAJINE
u ivana Maršiča iz Škofljice. Go-y°ril bo o pripravi zdrave hrane, *ar bo ob pomoči hotela Valentin tudi praktično prikazal.
MINKA PLEŠNAR
= evropska cena - od 1 4.990 DEM
= evropski avtomobil	I f
- odlična lega na cesti I I I ^ = prostornost večjih avtomobilov
= večtočkovno vbrizgavanje/"^
,/
= 16 ventilski motor = izjemna varnost y
M IC RA


* ni primerljiv z drugimi avtomobili v svojem razredu
A L M E R A M A X I M A
o d o d
2 2 5 1
490 DEM 300 DEM
PRIMERA od TERRANO od
Iz Evrope. Za Vas.
29.400 DEM 53.200 DEM
Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo:
NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana
Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061 /1597331 KRULC, Moravče, telefon:061 /731 143 VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon.068/75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81 389
KOS, Polzela, telefon: 063/702230 AVTOHIŠA, Murska Sobota, telefon: 069 / 32 209 MG,Muta,telefon:0602/61 760 FABJAN. Branik, telefon: 065/57012 PIŽEM. Domžale, telefon: 061 /372333 TRUNK, Ljubljana-Ježica, telefon: 061 /342692 AVTOSALON Kovinarska Vrhnika, tel.: 061/753842 BARLOG. Trebnje, telefon: 068/45700
A&MFERK. Maribor, telefon: 062/224478 AVTO MOČNIK, Kranj - Britof, telefon: 064/ 242277 SALON NISSAN Lipnik, Velenje, telefon: 063/893549 AUTOCOMFORT, N. gorica-Solkan, tel.: 065/23 274 NISSAN HVALEC. Ptuj. telefon:062/778507 LAVRENČIČ. Ajdovščina, telefon: 065 /641144 AVTO KUK, Slovenske konjiče, telefon: 063/753 984 AVTO CELJE, Celje. telefon: 063/4903631
f
	VIKTORJI ’96
vikto^^	Ime in priimek:
	Oddqja:
	
Moj naslov: 		
Viktor
3 VIKTORJI »96
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
Spoštovani bralci Dolenjskega lista! Pred vami so z današnjo številko časopisa oštevilčene glasovnice za izbor priljubljene nagrade Viktor, ki jo podeljuje revija Stop. Letos poteka glasovanje tudi prek našega časopisa, in sicer v treh kategorijah. Na glasovnico napišite ime in priimek “televizijske” ali “radijske” osebnosti, ali naslov od-
daje, ki si po vašem mnenju zasluži nagrado Viktor za leto 1996, spodaj pa pripišite svoj polni naslov. Za letošnje Viktorje so glasovnice v Dolenjskem listu objavljene zadnjič; pravilno izpolnjene glasovnice pošljite do 6. marca na naslov:
Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom “Viktor 8”.
Ugodni krediti
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
a/OSSfeD3®
Pooblaščen mtopnik i« svetovan)«, montažo in servt« mobitel,
ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ tal.: 068/81 -118, fu: 068/81-119
P.E. Novo mesto Ljubljanska 27-BTC tel.: 068/323-000

Servisno prodajni center Novo mesto Kandijska 60
Tel. 068/391-81-19, 391-81-13 Fax: 068/391-81-35
NOVO!
CLIO PARIŠ ZE ZA 1.363.680,00 SIT CLIO FIDJI ŽE ZA 1.423.680,00 SIT LAGUNA AIDA Z ABS
RAZŠIRJENA PALETA VOZIL EXPRESS, TRAFIC, MASTER.MEGANE — AVTO LETA
DOBAVA TAKOJ + BREZPLAČNI PRVI SERVISNI PREGLED RABLJENA VOZILA:
VRSTA VOZILA	LETO	PRO.
1.	RENAULT 19 RT 1,4/5 V 1993
2.	RENAULT 19 TSE 1,4/5 V1990/91
3.	LAGUNA RT 2,0 - KLIMA 1995/96
4.	HYUNDAI PONY 1.3 as 1990/91
5.	TRAFIC FURGON T313 1989/90
6.	UDA SAMARA 1.3	1992
7.	CLIO RN 1,2/5 V	1993
KREDITI OD T+5% DALJE STARO ZA NOVO - STARO ZA STARO LEASING
BARVA
MET. RDEČA MET. SIVA MET. RDEČA MET. MODRA BEU BEŠ
ZELENA
CENA
14.400 DEM
9.300	DEM 27.000 DEM
5.700 DEM
8.300	DEM 5.000 DEM 9.600 DEM

RENAULT
AVTO ŽIVLJENJA
im
RADIO M AX
88,90 MHZ
TREBNJE
^ 21 %
to'	A ^
*
cev n
l . 17 (068) 324-377 -i
r....
RADIO
*!
107.3 V/ || || V 107.5
91.2
OGNJIŠČE
tal. 152-0-26 f«x. 152-13-62
9%r«	,. ,4% g°<‘»lnSl‘e9a
°d4	p»le«5 pop*®
«*£?■
za:
-	OKNA,
-	VRATA,
-	POLKNA,
-	prenovo OKEN,
-	stanovanjske HIŠE,
-	montažne STENE
JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.: (064) 61-30, faks: (064) 634-261
POTRJENA KAKOVOST - ISO 9001
JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax: 068/323-444
-	METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.,fax: 068/58-716
-	KRŠKO, CKŽ 21, tel.,fax: 0608/21-236
JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX Kočevje
Z novim Volkswagnovim kombijem Family 2,4 D je vseeno, ali želite prevažati ljudi ali tovor ali pa oboje hkrati. Poleg serijsko vgrajenega servo volana Vam nudimo za
SAMO 36.990 DEM
•8 + 1 sedež z vzglavniki in varnostnimi pasovi
•	obloge sten in tal
•	krilna vrata zadaj
•	drsno okno pri prvi vrsti v potniški kabini
•	dodatni grelec za potniško kabino
•	anteno in zvočnike
IZREDNO UGODNE CENE VOZIL I. 96
(tV/i) Volksv/agen -
ko veš, kaj imaš.
Avtohiša Berus
Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/342-360 in 25-098

^^3 PSC Paič
Krška vas 28 E, Krška vas, (0608) 59-059 Šmarješka cesta 50, Novo mesto, (068) 21-129
Airbag ■#*.	serijsko
• 0	pri
r < 1
vseh
modelih!

Fiesta že od 17.250 DEM ^ Escort že od 21.990 DEM
>CJ)	....
• iibH
'd
Dodatni popust do 750 DEM zajjesto letnik '96
...	, . V«
> klimatska naprava brežplacnc

Cas je za nakup!
SEJEM MODA-FASHION
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
■
I
I
■
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
■
■
■
■
■
■
a
■
■
■
a
a
a
a
a
a
a
a
a
LABOD
Tovarna oblačil Novo mesto 8000 Novo mesto Seidlova 35 Tel. 068/321 727 Fax 068/323 093
MLABOD
UTRANJKA
a
■
Konfekcija
Jutranjka Sevnica, d.d.
j 8290 Sevnica, Radna 3,
■ telefon: 0608 41 223,41 121, ; telefaks: 0608 41 649, 41 120
a
a
■
a
a
■
■
a
■
a
a
a
a
a
a
a
■
■
■
■
■
Moda za pomlad
- POLETJE 97
Na ljubljanskem razstavišču so v soboto zaprli sejem Moda-Fashion 97. Na 3600 kvadratnih metrih razstavnih površin je sodelovalo 189 razstav-Ualcev iz 18 držav, med njimi 130 neposredno. Na sejmu so se predstavili tudi vsi vidnejši predstavniki dolenjske tekstilne industrije.
In kaj bomo v prihajajoči pomladi in poletju °blačili, da bomo všeč sebi in drugim? Modnih slogov oblačenja je za razliko od prejšnjih let bis-beno manj in še ti so prepleteni med seboj.
Ženskam bodo gotovo všeč nove oblike jaken, ki so tudi sicer letošnja modna zapoved in osnova Poletne garderobe. Jakne, oprijetih in nenavadnih oblik, se letos nosijo spodaj brez. V kostimih s hlačami boste videti zelo moško, lahko pa si privoščite poleg tudi kratke hlače. Nekaj prav posebnega bo gotovo prosojna obleka in dolga jakna.
Obleke so v zgornjem delu telirane in poudarjajo gola ramena, letos je moderna asimetrija, frfotajoče in padajoče oblike, ki tvorijo A-linijo celotne podobe. Dolžina oblek in kril je čez kolena, barve pa rumena, oranžna, roza, modro-zelena. Enobarvne tkanine so često poslikane z vzorci cvetja in sadja. Celotna podoba je torej nežna, mehka in zapeljiva. Tkanine so lahko bombažne, gladke ali rebrasto strukturne.
Ker letošnja moda prisega na romantiko, z večno lepo belo barvo ne morete zgrešiti. V kombinaciji z zlato jo je letos dovoljeno nositi tudi čez dan. Če boste dodali še čipke v kombinaciji s prosojno tkanino in volančki boste zadeli v polno.
Moški predstavniki bodo letos moderno oblečeni v barvito razgibanih športnih modelih ali v stilno in barvno klasičnih oblačilih. Barvni odtenki so bež, surova, drap in vsi toni do zelene, veliko je letos tudi sive in sivih odtenkov. Piko na i je treba poiskati v kravati, kije letos bolj kot doslej pomemben dodatek moškega izražanja mode. In ne pozabite na čevlje!
MAJDA LUZAR
NOVOTEKS TKANINA, ,0.
Izdelovanje preje in tkanin 8000 Novo mesto Foersterjeva 10
Tel. 068/321 388 Fax 068/323 924
: INPLET, d.d. i PLETIVA SEVNICA
' Dolnje Brezovo 34, 8290 Sevnica
' Telefon: 0608/43-230,43-107,43-307
I Telefax: 0608/43-258
■
■	* ELASTIČNO PLETIVO ZA SPODNJE PERILO IN KOPALKE
■	* MREŽA ZA PODLOGE
■	* PLIŠ
■	* FROTIR
*	* INTERLOCK —GLADKI IN REBRAST Z BARVNIMI ČRTAMI
*	* SUPREMA - BOMBAŽNA IN V KOMBINACIJI Z [ ELASTOMEROM
! * NOVO: ŽAKARDNA PLETIVA IZ 100% BW INV KOMBINACI-, JI Z ELASTOMEROM , * BOMBAŽNI TERMO VELUR
■
■	V Inpletu imamo tudi svojo industrijsko prodajalno, ki je odprta
■	vsak dan od 10. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. Prodajalna 1 ima pestro ponudbo vseh naših artiklov, ki jih lahko kupite v 1 manjših količinah.
IKRA
■
■
■
■
■
■
I
■
■
■
j----------	S
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Novo mesto, v stečajni zadevi St. 14/96-15 zoper stečajnega dolžnika PIONIR MKO, d d., v stečaju, Novo mesto, pod opravilno številko St 14/96-15
OBJAVLJAMO JAVNI RAZPIS
za zbiranje ponudb za odprodajo rabljenih osnovnih sredstev in gotovih izdelkov.
Predmet prodaje so:
I. RABLJENA OPREMA:
Zap. št.	Inventar. številka	Naziv, tip, proizvajalec	Izhodiščna cena v SIT
1.	40281	Kontrolni aparat AEG	
		za preizkus zaganjačev	70.000,00
2.	41086	Preizkuševalna miza 8H	
		100 Fiedman	22.000,00
3.	90433	Miza, hidravlična, preiz.	
		PNM 40	351.000,00
4.	41890	Univerzalna stružnica	
		z mostom Potisje ADA	225.000,00
5.	42683	Univerzalna stružnica	
		z mostom Potisje ADA	405.000,00
6.	41231	Univerzalna visokoprod.	
		stružnica POTISJE PA 30	289.000,00
7.	41477	Univerzalna stružnica	
		Prvomajska	218.000,00
8.	44594	Električne škarje	
		za pločevino TRUMPH 1001	382.000,00
9. .	44920	Žaga elumatez za razrez	
		AL profilov	985.000,00
10.	45399	Električna namizna	
		tračna žaga za kovino	
		FEMI — v okvari	87.000,00
11.	45400	Električna namizna	
		tračna žaga za kovino	134.000,00
12.	44949	Odsesevalna naprava	
		Kemper v okvari	99.000,00
13.	44997	Odsesevalna naprava	
		Kemper	165.000,00
14.	62953	Mostno dvigalo 50 ton,	
		Fering	3.225.000,00
15.	30345	Kompresorska postaja	
		Allos Copco tip GA	
		22 J — 7,5 PAK	447.000,00
16.	30348	Kompresor E 4 N2 2040	90.000,00
17.	43547	Hidravlična stiskalnica	
		tip HY-IT	57.000,00
18.	41496	Stroj za montažo in	
		demontažo gum, tip	
		SCHAFER MASCHINEN	82.000,00
19.	85389	Ravnalna mizia z vpenjalnim	
	in	jarmom za ravnanje	
	44361	stranic	75.000,00
20.	M4-00003	Stroj za toplo pranje	
		Karcher H DS 995	320.000,00
21.	45104	Naprava za pranje Wap	
		Cs 820	175.000,00
22.	93886	Sistem naprav za kontrolo	
	do	tahografov — komplet	
	93892		700.000,00
23.	44765	Preizkuševalec zavor	
		Nastro TVP Brekon	344.000,00
24.	91806	Vizor 375	40.000,00
Skupaj:			8.987.000,00
II. GOTOVI IZDELKI:
Zap. št. Naziv izdelka	kom.	Cena za kom.	Izhodiščna cena v SIT
1. Filtrirna naprava 5/40	2	120.000	240.000,00
2. Dvojni vib. valjar DV 25	1	1.800.000	1.800.000,00
3. Kombinirani vib. valjar RV 25	1	2.000.000	2.000.000,00
4. Kombinirani vibr. valjar RV 25; valjar ni izdelan v celoti in je brez: elektr. napeljave, mehanizma volana, nelakiran (v temelj, bar.)	1	1.300.000	1.300.000,00
5. Gladilec betona z elektromotorjem 80 mm	1	85.000	85.000,00
6. Merilec tlaka PNM 21	3	22.000	66.000,00
7. Merilni instrument SM 21 -04, elektronski	8	110.000	880.000,00
Skupaj:			6.371.000,00
SKUPAJ I. + II.:			15.358.000,00
Osnovna sredstva so naprodaj v obstoječem stanju po načelu »videno-kupljeno«, brez kasnejših ugovorov glede stvarnih napak. Vsem resnim ponudnikom je mogoč ogled osnovnih sredstev v prostorih stečajnega dolžnika.
III.	OSTALA OPREMA:
Na zalogi in za prodajo je še večja količina rabljenih različnih varilnih aparatov, brusilk in žag za železo, transformatorjev, pisarniške opreme, garderobnih omar, dvigalk in vozičkov delovnih miz in stelaž računalniške opreme itd.
Vsa oprema je na ogled na sedežu stečajnega dolžnika in se prodaja po načelu »videno-kupljeno« in po cenah iz cenilnega elaborata.
POGOJI ZA SODELOVANJE V RAZPISU:
1.	UPOŠTEVANE BODO SAMO TISTE PONUDBE PONUDNIKOV KI BODO PONUDILI ENAKO ALI VIŠJO CENO OD IZHODIŠČNIH CEN IN VPLAČALI VARŠČINO V VIŠINI 10% OD IZHODIŠČNE CENE POSAMEZNE POSTAVKE DO ROKA ZA ZBIRANJE PONUDB NA ŽIRO RAČUN STEČAJNEGA DOLŽNIKA ŠT. 52100-690-68419 PRI AGENCIJI ZA PLAČILNI PROMET NOVO MESTO.
2.	PONUDBE Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU POGOJEV IZ TOČKE 1 POŠLJITE V ZAPRTIH OVOJNICAH Z OZNAKO
»JAVNI RAZSPIS« NA NASLOV PIONIR MKO, D.D. — V STEČAJU, KOČEVARJEVA 1,8000 NOVO MESTO.
3.	UPOŠTEVANE BODO PONUDBE, KI BODO PRISPELE NAJKASNEJE DO 14. 3.1997.
4.	VARŠČINE SE NE OBRESTUJEJO. PONUDNIKOM, KI BODO IZBRANI ZA KUPCA, SE PLAČANA VARŠČINA UPOŠTEVA V KUPNINO. PONUDNIKOM, KI BODO VPLAČALI VARŠČINO IN NE BODO IZBRANI, BO VARŠČINA VRNJENA V 5 DNEH PO IZBIRI.
5.	PRISPELE PONUDBE ZA PREDMET PRODAJE BO OCENIL STEČAJNI UPRAVITELJ TER OBVESTIL PONUDNIKA O REZULTATU TEGA RAZPISA V 5 DNEH PO KONČANEM ZBIRANJU PONUDB.
6.	PONUDNIK, KI BO NA RAZPISU IZBRAN ZA KUPCA, MORA PO IZDANEM RAČUNU PLAČATI CELOTNO KUPNINO V ROKU 5 KOLEDARSKIH DNI.
7.	PONUDNIKU OZIROMA KUPCU, KI JE BIL NA RAZPISU IZBRAN KOT NAJUGODNEJŠI PONUDNIK IN NI PLAČAL CELOTNE KUPNINE V SKLADU S 6. TOČKO, SE VARŠČINA NE VRNE.
8.	KUPEC MORA PLAČATI ZAKONITI PROMETNI DAVEK KAKOR TUDI VSE DRUGE STROŠKE, POVEZANE Z DEMONTAŽO IN TRANSPORTOM KUPLJENE OPREME.
9.	STEČAJNI DOLŽNIK BO PREDAL PREDMET PRODAJE, KO BO KUPEC PORAVNAL VSE OBVEZNOSTI IZ TOČKE 6 IN 8.
Vse informacije o predmetu prodaje po tem razpisu so na voljo na sedežu stečajnega dolžnika, Kočevarjeva ul. 1, Novo mesto, telefon 068/323-639 in 068/322-271 ali telefaks 068/323-179 pri stečajnem upravitelju ali g. Milanu Merlinu.
SLOVENSKA KNJIGA
zaposli
OBMOČNEGA DIREKTORJA/ICO
za organizacijo in vodenje zastopniške mreže za individualno prodajo slikanic in poučnih knjig za otroke na ob-! močju Dolenjske.
Pogoji:
—	aktivno znanje slovenskega jezika ■ — najmanj IV. stopnja izobraze
—	izkušnje z zastopniškim delom
Kandidati/ke naj pošljejo pisne ponudbe do 7. 3. 1997 na naslov: Slovenska knjiga PE Založništvo, Litijska 38, 1000 Ljubljana
V SPOMIN
14. marca mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče
VILI
ZORKO
Hvala vsem, ki postojite z dobro mislijo ob njegovem grobu.
Žena in sinovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage svakinje, tete in nadvse dobre sosede
ALOJZIJE KLEMENČIČ
iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in sveče in jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala Pošti Slovenija,d.o.o., Maribor, PE Novo mesto, za podarjeni venec, g. Kapšu za poslovilni govor, pevskemu zboru Šmihel za zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ISKRA ELEKTROLITI, d.o.o.
Stari trg 36 8230 MOKRONOG
razpisuje prosto delovno mesto:
ELEKTRONIK V PROIZVODNJI
Pogoji:
•	V. stopnja izobrazbe elektrotehnik-elektronik
•	najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poiskusnim delom.
Mercator-Kmetijska zadruga Metlika, z.o.o., Cesta 15, brigade 2, Metlika, razpisuje
LICITACIJO
za v PETEK, 7. 3.1997 ob 12. uri v Mestnem logu v Metliki,
in sicer naslednjih osnovnih sredstev:	Izklicna cena:
1.	Tovorno vozilo ZASTAVA 80.10,
keson letnik 1985	220.000,00 SIT
2.	Tovorno vozilo TAM, keson,
letnik 1987	500.000,00 SIT
3.	Tovorno vozilo ZASTAVA 80.10 hladilnik
letnik 1986
4.	Sejalnica za žito OLT, vlečna
5.	Trosilec mineralnih gnojil MLAZ
6.	Mono črpalka NETZCHNE 80
7.	Črpalka za vino MANZINI
8.	Črpalka za vino GAROLLA
9.	Ocejevalnik za drozgo
10.	Peč STADLER
11.	Obračalni plug LANDSBERG
12.	Bočna kosilnica GRAMIP
13.	Mono črpalka NE 80
14.	Korito s polžem
15.	Črpalka SEITZ
16.	TAM 110
400.000.	00 SIT
18.000.	00 SIT
120.000.	00 SIT
360.000.	00 SIT
120.000.	00 SIT
80.000.	00 SIT
40.000.	00 SIT
20.000.	00 SIT
400.000.	00 SIT
30.000.	00 SIT
400.000.	00 SIT
20.000.	00 SIT
35.000.	00 SIT
100.000.	00 SIT
OPOMBA:
K izklicni ceni je potrebno prišteti prometni davek, ki velja za kmetijske stroje 5% ter za ostalo 20%. Za stvari, ki so dražje od 50.000,00 SIT, bo potrebno pred začetkom licitacije plačati 10 odst. varščino.
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje in veselje - bilo tvoje je življenje.
Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod.
V 95. letu življenja nas je za vedno zapustil dragi ata, stric, dedek in pradedek
LOVRENC
ŠTEPEC
z Medvedjeka pri Vel. Gabru
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, pokojnika pospremili na zadnji poti ter počastili njegov spomin z lepo mislijo in besedo.
Žalujoči: hčerki Vida, Joži in sin Ludvik z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, vsi dnevi upanja, trpljenja.
Bolezen je bila močnejža od tvojega življenja.
V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, tast in ata
IVAN ŠURLA
iz Stranske vasi 18 pri Novem mestu
V dneh, ko smo težko dojeli, da našega dragega ni več, nismo bili sami. Bolečino slovesa ste nam olajšali sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci. Zasuli ste ga s cvetjem, darovali sveče in za sv. maše in ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala tudi VGP, Dolenjskemu muzeju, JP Komunala, Gasilskim društvom Stranska vas, Lakovnice, Šmihel, pevskemu zboru Ruperčvrh in govorniku g. Francu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cirilka, sin Roman, hčerki Simona in Vanda z družinama ter prijatelji
TELEVIZIJA NOVO MESTO
.vas kanal
s Trdinovega vrha
na kanalu
VEDEŽEVANJE - TAROT 090-42-65
1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o.
OSMRTNICA
V 56. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka iz programa Kozmetika
ANA POREDOŠ
iz Velikih Brusnic 30/a
Od pokojnice smo se poslovili v soboto, 22. februarja 1997, na pokopališču v Brusnicah. Ostala
nam bo v lepem spominu.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
VEDEŽEVANJE - TAROT 090-41-02
1 min. 156 SIT - D.č. 0-24h Darko trading, d.o.o.
ŠPREROK
090/41-29
090/42-38
ZAHVALA
Oko suho me peče, saj solza več ne teče.
V prsih me boli, ker te, mami, več ni...
Nepričakovano nas je v 72. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
VERONIKA
KLOBUČAR
Gorenje Mraševo 3
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč, sveče, svete maše in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala osebju Nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto, patronažni sestri Marinki. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebnikom Komunale, pevcem ter Pogrebnemu zavodu Oklešen. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od tvojega življenja.
Po težki bolezni nas je v 55.letu zapustil dragi mož, ati, stari ata in tast
ALOJZ
GALIČ
iz Ivanje vasi 22, Mirna Peč
Poslovil seje od nas, zapustil za seboj praznino v krogu ljudi, ki smo ga poznali in imeli radi. Težko seje zahvaliti vsakomur posebej, zato izrekamo zahvalo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Še posebej se zahvaljujemo Splošni bolnišnici Novo mesto, Inter Tobu, kolektivu Majcen, d.o.o., Slovenskim železnicam Novo mesto, družini Pate za nesebično pomoč, gasilskim društvom Mirna Peč, Jablan, Globodol, Hmeljčič, g. Mirku Krevsu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Zapustila nas je naša draga sodelavka
MARIJA MALENŠEK
ekonomist v Beti, d.d.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Kolektiv Beti, tekstilna industrija, d.d., Metlika
V SPOMIN
10 let mineva, kar tebe ni, v srcih naših še živiš.
26. februarja mineva 10 let odkar nas ja zapustil mož, ata, stari ata, brat in stric
RUDOLF
FLIS
iz Velikega Lipovca 8
V SPOMIN
Dragi mož in očka, če bi solza koga obudila, ne bi tebe črna zemlja krila.
4. marca bo minilo je žalostno leto, odkar nas je zapustil
KAROL
ANDRUŠČIŠEN
iz Gor. Kamenja 18
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se z mislijo pomudite z njim in prižigate svečko.
Vsi njegovi
JjBBBBI	ZAHVALA V' | V 71. letu starosti nas je zapustil naš jpr	dragi oče, stari oče, brat in stric STANISLAV MOŽE BI« l *U	iz Šentjošta 13 pri Stopičah Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli sodelovali ob njegovem zadnjem slovesu in ga pospremili na poti k večnemu počitku. Žalujoči: sin Stane, hčerki Rezi in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo		V SPOMIN 24.februarja 1997 mineva 10 let, kar nas je zapustil naš oče, mož in dedek NIKO VESELIČ iz Purge 8, Adlešiči Vsi njegovi
		
V 88. letu starosti nas je zapustila P! /0"	naja draga mama, babica, sestra in A-k MARIJA PUGELJ iz Stranske vasi 44 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala tudi Domu starejših občanov v Metliki, šmihelskim pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni		B V 61. letu starosti nas je zapustila Brj*. *£*^B	naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, babica, teta in tašča S RAIČEVIČ iz Lutrškega sela pri Otočcu na Krki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje m sveče ter številno spremstvo k počitku. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za občuteno zapete pesmi in g.Roguliču za odigrano Tišino. Hvala tudi g. Milanu Čaru in g. Janezu Zidariču za poslovilne besede. Žalujoči: mož, hčerka z družino, sin in vsi njeni
		
ZAHVALA 4HB	Vsem znancem in prijateljem ter so- 	 JEPfe	rodnikom sporočamo, da nas je v 83. 1£>	jjjjjt	letu zapustil naš dragi oče, stric, sta- Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo družinama Kokalj, Koncilija, Geodetski upravi, Gasilskemu društvu Kamence, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in osebju Zdravstvenega doma Novo mesto za pomoč med boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi		Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku, pevcem in g. Poljancu za vsestransko pomoč. Žalujoči: vsi njegovi
iz Velikih Brusnic 30 a
Poslovila seje od nas, za seboj pa pustila praznino v vseh, ki smo jo imeli radi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v času bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine. Hvala vsem, ki ste nam v dnevih žalosti kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje, pokojnici pa v zadnje slovo darovali cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju Onkološkega inštituta UKC Ljubljana, Infekcijskemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivu Krke,d.d.,Novo mesto, odd. Kozmetika in Biokemija, kolektivu Revoza Novo mesto, govorniku g. Antonu Deželanu, g.patru Darku za opravljen obred, Pogrebnemu zavodu
jnml/Mi TieJno VcAm pnlzrut iclrrpnu hvalni
ZAHVALA
Morala je umreti, da je zaradi bolezni nehala trpeti.
Izčrpana od bolečin nas je v 56. letu zapustila draga žena, mama, babica, sestra, teta, tašča
ANICA POREDOŠ
Žalujoči: vsi njeni
Vendar ona ni umrla kakor vsi, ona bo umrla, ko bomo umrli mi.
n tfpttk	rojene Stopar
ki nas je zapustila v 91. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti v ponedeljek, 24. februarja 1997. Posebna zahvala zdravniku dr. Kranjcu, patronažni sestri Marici, dolgoletnim prijateljicam Evi Zupančič, Anici Murn, sosedom Turkovim, Pencovim in družini Zdravje- Kos. Zahvaljujemo se tudi g. patru Darku za lepo opravljen obred, p. Luki za obiske ter številnim darovalcem cvetja. Lepo se zahvaljujemo sode-lavcem tovarne zdravil Krka, Elektra Novo mesto in vsem, ki so nam stali ob strani ter nam
izrazili sožalje.
V imenu sorodstva Jeraj - Turk Novo mesto, 25. februarja 1997
AMALIJE JERAJ
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
ZAHVALA
TA TEPEN WAS ŽANI
M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 27, februarja - Gabrijel Petek, 28. februatja - Roman Sobota, 1. marca - Albin Nedelja, 2. marca - Janja Ponedeljek, 3. marca - Marin Tbrek, 4. marca - Kazimir Sreda, S. marca - Janez
LUNINE MENE
2. marca ob 10.38 - zadnji krajec
kino
BREŽICE: 27. in 28.2. ter 2.3. (ob 18. uri), 3.3. (ob 20. uri) komedija Space Jam. 27. in 28.2. ter 1. in 2.3. (ob 20. uri) romantična komedija Tistega čarobnega dne. 5.3. (ob 20. uri) kriminalka Kosec 2.
ČRNOMELJ: 28.2. (ob 20. uri) in 1.3. (ob 18. uri in 20.20) jugoslovanska vojna drama Lepe vasi lepo gorijo. 2.3. (ob 18. in 20. uri) ameriška melodrama Jack.
DOBREPOLJE: 29.2. (ob 19.30) ameriška kriminalka Slepers. 2.3. (ob 15. uri in
19.30) ameriška kriminalka Odkupnina.
GROSUPLJE: 29.2. (ob 19. uri) ameriška kriminalka Odkupnina. 1.3. (ob 19. uri) ameriška kriminalka Slepers.
KRŠKO: 28.2. (ob 20. uri) in 2.3. (ob 18. uri) ameriška risanka Ostržek.
KOSTANJEVICA: 1.3. (ob 19. uri) srhljivka Verižna reakcija. 2.3. (ob 19. uri) film Odkupnina.
METLIKA: 28.2. (ob 20. uri) in 1.3. (ob
18.	in 20. uri) ameriška melodrama Jack.
2.3.	(ob 18. uri in 20.20) jugoslovanska vojna drama Lepe vasi lepo gorijo.
RIBNICA: 1.3. (ob 21. uri) ameriška kriminalka Odkupnina. 2.3. (ob 16. uri) ameriška kriminalka Slepers.
ŠENTJERNEJ: 28.2. (ob 18. uri) srhljivka Verižna reakcija. 28.2. (ob 20. uri) film Odkupnina.
TREBNJE: 28.2. (ob 20. uri) film Nune.
1.3.	(ob 20. uri) in 2.3. (ob 16. uri) film Blisk smrti.
VELIKE LAŠČE: 1.3. (ob 19. uri) ameriškajcriminalka Odkupnina. 2.3. (ob
19.	uri) ameriška kriminalka Slepers.
bela tehnika
HLADILNO SKRINJO za pod pult prodam. ® (068)22-757.	2041
elektronika
BARVNI TELEVIZOR in glasbeni stolp z omarico prodam. ® (068)323-356.	1942
kmetijski stroji
ZA GENERALNO POPRAVILO MOTORJEV na vašem traktorju vam Agro-izbira Kranj ugodno nudi rezervne dele vseh vrst traktorjev: Ursus, Zetor, Univerzah Fiat, Torpedo, Tomo Vinkovič, IMT, kosilnice BCS, Acme Lombardini. Pošiljamo tudi po pošti. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Se priporoča Agroizbira, Kranj, * (064)324-802.	874
KOSILNICO BCS 127 prodam. * (0608)43-247.	1852
NAKLADALKO Sip 19, plug za oranje in brane, skoraj nove, prodam. * (068)42-601.	1860
ZABOJ za prevoz prašičev in teličkov na hidravliki traktorja ter manjšo odriv-no desko prodam. * (068)42-303. 1866 IMT 533 s kompresorjem, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. * (068)57-614.	1872
SILOKOMBAJN Mengele 280 in avtomobilsko prikolico za prevoz konjev prodam. * (068)76-444 ali 76-189.
1896
TRAKTORSKE VILE za nakladanje gnoja kupim. * (068)67-511.	1897
SILOKOMBAJN, motokultivator z desko za pluženje snega in koso, dve prikolici, nakladfalko in čelni nakladač prodam. 9 (0608)43-264.	1923
TRAKTOR Zetor 6211,2000 delovnih ur, in molzni stroj Alfalaval, še nerabljen, prodam. * (068)27-794.	1953
KOSILNICO BUHLER, rabljeno 4 sezone, in traktorske vile za nošenje sena prodam, kupim pa puhalnik Grič z elektromotorjem in manjši trosilec hlevskega gnoja Sip, Tajfun ali Ljutomer. * (0608)79-447.	1960
TRAKTOR Schluter 450 brez motorja prodam. * (068)21-649.	1963
FREZO in bočno koso za Ferguson 533 in traktor IMT 533 s kabino in kompresorjem prodam. Penca, 9 42-866.
1971
BAZEN ZA MLEKO, 5001, bikca, starega 1 teden, ostrešje za hišo in tribrazdni plug prodam. * (068)40-005.	2001
PLUG IMT 755 kupim. * (0608)43-023.	2007
GUMI VOZ, 16 col, mlatilnico, telico za nadaljnjo rejo in snopovezalko prodam ali menjam za tele od 130 do 250 kg. * (068)78-114, zvečer.	2013
SAMONAKLADALKO SIP 19/6 prodam. * (068)84-247.	2026
TRAKTOR Univerzal 445 DTC, letnik 1995, s prednjim pogonom, 300 delovnih ur, prodam. • (068)42-674.	2028
PUHALNIK TAJFUN, čistilec žita pajser, kovinski, in kvalitetno vino cviček prodam. 9 (068)40-135, popoldan.
2053
TRAKTOR Deutz, 48 KM, 600 ur, s plugom, samonakladalko in prikolico prodam. V račun vzamem govejo živino ali konja. * (068)81-183.	2061
ZETOR 4712, mešalec za beton brez motorja in kravi za nadaljnjo rejo prodam. ® (068)73-177.	2068
CISTERNO za gnojevko, 2200 1, prodam. 9 (068)78-193.	2076
KOSILNICO FIGARO BCS ter žganje slivovko ugodno prodam ® (0601) 81-279.	2116
KOSILNICO Mini Padano, z novim motorjem, in traktor Stayr 18, s koso, prodam. ® (068)42-693.	2132
KOSILNICO BCS, bencin-petrolej, Širine 127, prodam. 9 (068)25-589.
2134
IMT 533, zelo lepo ohranjen, s kabino in kompresorjem, prodam. * (0608)80-506, od 16. do 19. ure.	2143
KOSILNICO BCS, širine 110 cm, prodam. * (068)87-108.	2151
TRAKTORJE Univerzal, Zetor, Lan-dini, Ferguson, IMT, TV 826. Popust od 2 do 7 =. Rabljeni: IMT 533, 539, Univerzal 45 U, Ursus 35, Štore 402, Deutz 60, pajek 230, rotacijska 135, kosilnica TV 730, freza TV 95 za 18 in 21 KM. Priključki Sip, prikolice in vsi ostali priključki s popustom od 2 do 20 =. Ugodni krediti in dostava na dom! Agroavto, Ljubljanska 30, Kranj, * (064)332-111, od 8. do 16. ure.	2155
kupim
STREŠNO OPEKO Strešnik tegola Inglese, v rjavi barvi, kupim. V (068)27-104.	2157
HLODOVINO vseh vrst listavcev in iglavcev odkupujemo. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru, tudi takoj. ® (0608)62-960, vsak delavnik od 9. do 12. ure.	801
OTROŠKI AVTOSEDEŽ, malo rabljen, kupim. * (068)87-713.	1862
ABSOLUTNO najvišji odkup delnic B in G v Sloveniji (Krka, Petrol). Gotovina takoj! Pridemo na dom od 8. do 21. ure. »(061)16-86-055.	1863
REZERVOAR za Wartburg karavan kupim. » (068)26-953.	1903
ROTACIJSKO KOSILNICO za motokultivator Gorenje Muta kupim. * (068)42-708.	2058
motorna vozila
ODKUP VOZIL Lada Samara in Riva Caravan. Gotovinsko plačilo! »(061) 1263-400 ali (0609)614-484.	1472
R 4 GTL, letnik 1989, rdeč, odlično ohranjen, nekaramboliran, prvi lastnik, prodam. »(068)69-237.	1855
OPEL KADETT 1.3 S limuzina, letnik 1987, prodam. * (0608)74-088.	1856
IZDAJ ATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiz, Breda DušiČ Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih Cena posamezne številke 190 tolarjev; naročnina za L polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.44t tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samos prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: J2100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d, Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.^
Z 101,1. 88, reg. do 10/97, prodam. » (068)83-512.
MERCEDES BENZ 508 Dl. 1981, ve-ozen z B kategorijo, keson 4,20 x 2,20 carinski. ® (068)73-106.
CITROEN AX TGE, letnik 1990, registriran do 5/97, bež, prevoženih 81.000 km, 5V, lepo ohranjen, prodam za 6000 DEM. ® (068)81-841, po 16. uri. 1858 OPEL KADETT 1.4 i, rdeč, letnik 1990, registriran do 7/97, prodam ali menjam za cenejše vozilo. * (068)83-027.	1864
ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, rdečo, registrirano do konca avgusta, 55.000 km, prodam. » (068)67-410.	1868
GOLF, letnik 1990,5V, kovinsko siv,
117.000	km, prodam za 9500 DEM. ®
(0608)56-185.	1873
OPEL KADETT 1.8 i, life oprema, letnik 1990/91, registriran do 8/97,100.000 km, kovinsko srebrn, prodam. ® (068) 50-503.	1874
GOLF CADDY, letnik 1991, in lado nivo, letnik 1993, prodam. ® (0608)79-441.	1875
R 4 GTL, letnik 1996, registriran do 30.4.197, prodam. ® (068)73-563. 1876 R 19 RT, letnik 10/93,4V, prevoženih
45.000	km, ugodno prodam. ® (068)23-
929.	1879
JUGO 45, registriran do 11.10.1997, zelo ugodno prodam. ® (068)22-918, Frenk.	1882
APN 6, zelo lepo ohranjen, letnik 1987, prodam za 400 DEM. ® (068)42-485, dopoldan ali zvečer.	1888
R 4, letnik 1988, registriran do 5/97, in Daihatsu Charade 1.0 TD, letnik 1987,
prodam. ® (0609)630-366 ali 27-366.___
LADO KARAVAN, letnik 1988, prodam. ®(0608)70-036.	1898
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/98 , 59.000 km, ugodno prodam. ® (068)64-198.	1907
JUGO 45, letnik 1987, prevoženih
70.000	km, registriran do 9/97, ohranjen, prodam za 1450 DEM. S (068)49-698.
R 21 in škodo 120 L prodam ali menjam za motor. ® (068)52-787.	1910
OPEL KADETT GS1 2.0 16 V, 150 KM, zelo dobro ohranjen, dodatno opremljen, prodam ali menjam. ® (068) 76-720.	1911
GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 4/97, lepo ohranjen, prodam za 6500 DEM. ® (068)323-129 ali (0609) 612-630.	1913
ALFO 33 1.3 S, rdečo, letnik 1985, zelo ugodno prodam. * (068)20-286.
126 P, letnik 1990, registriran do 5/97, in tovorni avto TAM 5000, letnik 1976, primeren za dele, prodam. ® (068)87-713.	1917
CLIO 1.4 RT, letnik 1991, kovinsko siv, odlično ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. ® (068)89-216, po 17. uri.
JUGO 65 101, letnik 1989, prodam® (068)25-737.	1927
SUZUKI VITARO, letnik 1993, 4V, prodam. »(0609)618-420.	1928
JUGO 55, letnik 7/87, prodam ali menjam (z doplačilom). » (068)22-205.
OSEBNI AVTO dam v najem. * (068)323-247 ali 73-811.	1941
R 4 GTL, letnik 1987,103.000 km, registriran do 11/97, prodam. * (068)42-912.	1948
GOLF, letnik 1991, rdeč, 3V, 5 prestav, prodam. »(068)76-527.	1950
LADO NIVO 1600, letnik 10/93, lepo ohranjeno, prodam. * (068)76-435.
R 18 TLJ, zadnji letnik proizvodnje, odlično ohranjen, prodam. * (068)324-579.	1954
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. » (068)44-320.	1955
OPEL KADETT 1.6 D, temno rdeč, lepo ohranjen, garažiran, prodam za 6800 DEM. Jordan, Dol. Brezovica 16, Šentjernej, » (068)42-495.	1958
FIAT TIPO 1.4 S, letnik 1993, registriran do 3/98, bel, prvi lastnik, lepo ohranjen, 45.000 km, CZ, električna stekla, prodam. »(068)325-439.	1959
KOMBI TRAFIC furgon, letnik 1989 in Hilti TE 72 prodam. * (068)65-652.
JUGO 45, prva registracija 1/90, prvi lastnik, lepo ohranjen, ugodno prodam. *(068)26-166.	1966
126 P, letnik 1985, registriran do 8/97, prodam. * (068)89-031.	1967
CITROEN VISO 11 RE, letnik 1986, ugodno prodam. * (068)27-301.	1970
HVUNDAIPONY LS limuzina, letnik 1990, dobro ohranjen, ugodno prodam. * (068)89-605.	1975
DOLENJSKA
BANKA
Priložnost meseca!
Tolarski depozit z valutno klavzulo
Znesek	Rok vezave	Obrestna mera	Način obrestovanja
od 10.000 do 100.000 SIT	od 31 do 90 dni	4,30 %	fiksno
od 100.001 do 1.000.000 SIT	od 31 do 90 dni	4,70 %	fiksno
nad 1.000.001 SIT	od 31 do 90 dni	5,10 'k	fiksno
od 10.000 do 100.000 SIT	181 dni	5,20 %	spremen Ijivo
od 100.001 do 1.000.000 SIT	181 dni	5,70 %	spremenljivo
nad 1.000.001 SIT	181 dni	6,00 %	spremenljivo
od 10.000 do 100.000 SIT	nad 12 mesecev	7,00 %	spremenljivo
od 100.001 do 1.000.000 SIT	nad 12 mesecev	7,12 ‘k	spremenljivo
nad 1.000.001 SIT	nad 12 mesecev	7,25 <k	spremenljivo
Tolarski depozit z revalorizacijo
nad 3.000.000 SIT
od 91 do 180 dni | TOM + 6 %
nad 3.000 DEM
Depozit v DEM
nad 3 mesece| 3 % fiksna obrestna
mera

C*
MAZDO 323 HB 1.6, letnik 1990, prvi lastnik, ohranjeno, prevoženih 94.000 km, prodam. »(061)575-309.	1979
R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5V, registriran do 1/98, nikoli poškodovan, prodam. *(068)42-988.	1985
MERCEDES 200 D, starejši letnik, prodam. » (068)341-252.	1988
126 P, letnik 1986, Nissan Primero, letnik 1991, prodam. Silvo Palčič, Rumanja vas 56, Straža.	1990
DAIVOO NEXIA, letnik 1996, registriran do 4/97, kovinsko rdeč, 11.500 km, veliko dodatne opreme, prodam. * (068)79-513, dopoldan.	2000
JUGO GV 55, letnik 9/89, prvi lastnik, prodam. » (068)20-314.	2004
R 4 GTL, letnik 11/90, 75.000 km, prodam. * (068)21-950.	2006
R 4 GTL, letnik 1988, in jugo florida, letnik 1989, prodam. * (068)81-294.
2008
Z 126, letnik 1988, prodam. * (068)73-414.	2014
Z 126 P, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, garažiran, prevoženih 22.000 km, prodam. »(068)83-578.	2016
GOLF JX D, letnik 1986, bel, registriran do 8/97, lepo ohranjen, prodam. » (068)81-080. 2018 R 4 GTL, letnik 1989, rdeč, registriran do 25.1.1998, prodam. * (068)87-265, po 16. uri.	2023
GOLF D, letnik 1983, prodam. * (068)78-433.	2030
GOLF D, letnik 1988/89, realnih 108.000 km, rdeč, prodam. » (068)25-123.	2032
FORD FIESTA, letnik 1982, registriran za celo leto, ohranjen, prodam. » (068)27-434.	2034
KADETT 2.0 GS1, kabriolet, letnik 1990, prevoženih 56.000 km, v odličnem stanju, prodam najboljšemu ponudniku ali menjam. »(0608)87-060.	2037
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek:
Ulica in kraj:
Pošta:
Naročniška številka:	...................... Podpis:
Datum:
R 4 GTL, letnik 1988, bel, ohranjen, prodam. ® (068)85-819, Ban, Vel. Brusnice 71.	2039
R 19 TS, letnik 1988/89, prevoženih
118.000	km, registriran do 8/97, kovin-
sko zelen, prodam za 8000 DEM. * (068)28-104.	2040
KOMBI C 25 D, letnik 1988, golf JX D, letnik 12/86, prodam. * (068)87-030 ali 322-488.	2042
ŠKODO FORM AN, letnik 9/91, z dodatno opremo, prodam ali menjam. » (068)20-216.	2043
R 4, letnik 1989, rdeč, zelo lepo ohranjen, prodam. ® (0608)61-650.	2044
PEUGEOT 405 1.6, letnik 1993,
74.000	km, vsa oprema, prvi lastnik, ser-
visna knjižica, kovinske barve, prodam. »(0608)64-109.	2045
MARUTI, letnik 1994,16.000 km, bel, prvi lastnik, ugodno prodam. »(068)24-791.	2046
JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 1.3.1998, dobro ohranjen, prodam. *(068)85-806.	2048
R 4, letnik 1992, bel, 45.000 km, lepo ohranjen, prodam za 5200 DEM. * (068)49-616.	2052
LADO SAMARO 1300, 3V, letnik 1989, prodam za 3600 DEM. ® (068)65-056.	2054
ODLIČNO OHRANJEN jugo 55 koral, letnik 1990, prodam. ® (068)67-102.
2056
ASTRO 1.7 GLD, letnik 12/93, 5V, prodam ali menjam za golf D ali drugo cenejše vozilo. ® (063)806-131.	2059
AX 1.1 TRE, kovinsko srebrn, letnik 1987, registriran do 8/97, ohranjen, registriran, prodam. ® (0608)67-008.
2062
R 9 TD diesel, letnik 1990, registriran do 5/97, prodam za 6700 DEM. ® (0608)41-355.	2063
Z 126 P, letnik 1989, prodam za 1250 DEM. * (068)323-230.	2065
R 4 GTL, letnik 1988, svetlo moder, prva barva, odličen, prodam za 2800 DEM. * (068)73-069.	2070
VW TRANSPORTER, 9 sedežev, letnik 10/95, prvi lastnik, 50.000 km, kot nov, veliko dodatne opreme, ugodno prodam » (068)89-387, do 14. ure ali (0609)649-749, non stop.	2072
MAZDO 323, letnik 1990, odlično ohranjeno, brezhibno, 145.000 km, prodam. » (068)321-272, od 14 do 15. ure.
'	2077
ROVER 416 GSI, letnik 12/93, garažiran, lepo ohranjen, 65.000 km, ugodno prodam. * (0608)33-815.	2078
126 P, letnik 1990, prodam. * (068)76-486.	2080
OPEL KADETT 1.4, letnik 1991, prodam. »(0608)21-103, dopoldan, 78-066, popoldan.	2081
R 5 FIVE, letnik 4/95, prevoženih 13.500 km, kovinsko moder, 5V, prodam. * (068)65-267, po 15. uri. 2084
JUGO 55 letnik 1989, 75.000 km, rdeč, dobro ohranjen, prodam za 3200 DEM. ® (068)65-284.	2087
HYUNDAI PONY, letnik 1990/91, registriran do 1/98, prevoženih 59.000 km, prodam. ® (0608)32-923.	2094
SAMARO, letnik 1990, črno, 78.000 km, kljuka, radio, prodam. ® (068)325-374,zvečer,	2095
R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 4/97, prodam za 700 DEM. ® (068)25-047.	2098
UNO CS, letnik 1990, prodam. ® (0608)82-061, od 20. do 21. ure. 2100
JUGO 45, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. ® (068)83-473.	2101
LEPO OHRANJENO opel astro 1.6 i GLS oprema, letnik 1993, garažiran, prvi lastnik, prodam. »(0608)74-046, po 15. uri.	2103
GOLF III GTD, letnik 1992, registriran do 3/98, rdeč, 5V, z alarmom in dodatno opremo, odlično ohranjen, prodam. * (068)85-957.	2105
ATX 50 C, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. ® (068)21-874, Aleš. 2106 R 4 GTL, letnik 1988, svetlo moder, 66.000 km, dobro ohranjen, prodam. * (068)81-675.	2107
POLO 1.0, letnik 10/95, 13.000 kmj, 3V, zelen, prodam. * (068)322-302, od 8. do 14. ure.	2108
R 5, letnik 1991, campus plus, potreben manjšega ličarskega popravila, prodam za 5600 DEM. * (068)78-401.
POŠKODOVAN R 4 GTL, letnik 1991, ugodno prodam. * (068)341-555.
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/97, prodam. * (0608)89-071.	2122
' CLIO 1.4 RT, letnik 11/93, rdeč, 5V, prodam. * (068)25-344.	2125
126 P, letnik 1987, registriran do 6/97, prodam za 800 DEM. ® (0608)75-405.
R 4 GTL, letnik 1989, bel, 90.000 km, prodam. ® (068)89-306.	2130
R 19 RT, letnik 1993, z vso dodatno opremo, prodam. * (068)81-478. 2136 GOLF JX D, letnik 1989, registriran do 2/98, prvi lastnik, prodam ali menjam. ® (061)778-171.	2138
OPELCORSO 1.2 swing, letnik 1992, prvi lastnik, prodam. ® (0609)622-268.
GOLF JGL, S paket, letnik 1985, lepo ohranjen, in suzuki samurai, letnik 1987, prodam. * (068)26-921.	2142
FIAT UNO 55, letnik 1987, registriran za celo leto, prodam. * (068)42-527.
Z 128, letnik 1987, registrirano do 11/97, prodam ali menjm za dražje vozilo. ® (068)52-246.	2146
SAMARO, letnik 9/92, 43.000 km, nepoškodovano, kot novo, prodam. » (068)42-328.	2147
126 P, letnik 1988, registriran do 5/97, prodam. »(068)51-278.	2148
R 4 GTL, lenik 1989, rdeč, prva barva, prvi lastnik, nove gume, odlično ohranjen, kot nov, prodam. ® (068)42-395.
OPEL KADETT 1.4 S, letnik 1990, prodam. ® (068)75-246.	2153
ž gotovino odkupimo vašo rabljeno počitniško kamp prikolico.
9061/713-494 JAN-S0N, d.o.o.
obvestila
ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montirano po ugodnih cenah, lahko tudi na čeke. * (068)44-662 ali (0609)646-937.	1078
preklici
ANTON KLOBUČAR, Tomažja vas 26, Škocjan, opozarjam Antona Rodiča, Tomažja vas 4, Škocjan, da v naslednjem Dolenjskem listu prekliče vse neresnične in žaljive besede, ki jih je izrekel v soboto, 15. februarja, in v ponedeljek, 17. februarja 1997, sicer ga bom sodno preganjal!	2009
OBVEŠČAM STRANKE, da bom z 1	30.5.1997 prenehal z avtoprevozniŠtvom.
j Jože Cvelbar, s.p., Grmovlje 31, Škoc-[ jan.	1930
posest
I	DVOSTANOVANJSKO HIŠOv Črnomlju prodam. « (068)52-173.	1607
HIŠO z gospodarskim poslopjem in jelo kmetijo na Dolžu prodam. Ivan Hrovatič, Dom starejšim občanov Šmihel, Novo mesto.	1877
1	HA in pol gozda ugodno prodam. «
I	(068)42-305.	1878
Na ČATEŽU OB SAVI prodam grad-■	bene parcele ali zamenjam za avto. «
!	(0608)65-096.	1883
V	OKOLICI Mokronoga prodam
'	tanjšo kmetijo, cca 3 ha, z gospodarnim poslopjem. « (068)47-587.	1885
V	GLOBOČDOLU prodam parcelo vikend z vinogradom. « (068)49-393.
1901
| HIŠO z 30 a zemlje v Občicah pri Poljanah prodam. ® (068)65-160.	1902
j ENOSTANOVANJSKO novejšo hišo 1	1 majhnim vinogradom in sadovnjakom
i	°a odlični lokaciji (Vel. Kamen pri Seno-
yem) ugodno prodam. « (061)775-327,
1	Po 20. uri.	1909
TRAVNIK na Ragovem v Novem mestu prodam. « (068)73-814.	1920
VINOGRAD z zidanico v Šmavru Prodam. « (068)78-535.	1921
NA TRŠKI GORI, Razbori, prodam 15 a vinograda. Dostop možen z avtomobilom. ® (068)22-039.	1962
NJIVO na Muhaberu oddam. «
;	(068)21-847.	1969
2	LETI star vinograd na Okrogu prodam. ® (068)40-048.	1983
VINOGRAD v Skuršovcu pri Mokronogu prodam. ® (068)49-350.	1984
V	KALIŠOVCU prodam manjši vino-
grad, voda in elektrika na parceli. S (0608)70-071.	1986
VINOGRAD na Grč Vrhu pri Mirni peči prodam « (068)78-420.	1989
15 HA zemlje v bližini Kočevja (Smu-^a), primerno za divjad, ovce, konje, prodam. Na parceli hiša in gospodarsko Poslopje. ® (061)852-468.	1995
2 HA 25 A GOZDA na območju Gor. Vrhpolja prodam. ® (068)65-360. 2010 GRADBENO PARCELO, večjo, v l^ragi pri Šmarjeških Toplicah prodam. ® (068)24-310, zvečer.	2020
NJIVO v izmeri 1320 m2 na Tolskem vrhu prodam. Viktor Markelj, Potok 16,
:	Železniki, ® (064)66-703.	2024
VIKEND na mirnem prostoru ob j	smučišču Rog- Črmošnjice prodam. ®
(068)25-017, popoldan.	2029
OPUŠČEN VINOGRAD v Borštu, Primeren za vikend, prodam. ® (068)25-010.	2079
BELA KRAJINA, v Semiški gori prodam gradbeno parcelo za gradnjo vikenda, 2000 m2. ® (068)53-429.	2083
NJIVO in vinograd ob cesti na Gor. Brezovici prodam. Franc Pavlin, « (068)81-164, zvečer.	2110
NA MALKOVCU prodam vinograd, opuščen, in gozd, 40 a. ® (061)152-35-27.	2123
ČRNOMELJ, MAVERLEN, gradbe-j	°o parcelo, 16 a, z urejenim dovozom,
clektriko, lepa lega, ugodno prodam. ® (068)52-149 ali 47-871.	2129
prodam
ODSESOVALNE NAPRAVE različnih Velikosti in moči ugodno prodam. © (061)787-608 .	802
VINOGRADNIŠKA SIDRA prodam Po 450 SIT ® (068)79-509.	1854
VLEČNO KLJUKO za jugo prodam. * (068)21-748.	1857
60 M suhih bukovih drv in R 18 TLJ, ktnik 1985, registriran do 10/97, prodam. ® (068)30-466.	1859
KOSTANJEVO KOLJE, 150 kom., Ptodam. * (0608)32-069.	1861
BUKOVA kalana drva prodam. ® (068)81-075.	1865
VINOGRAD v Starem Ljubnu, prodam. «(068)83-789
KOLERABO za krmo in jedilni krompir prodam. ® (068)69-541. 1884 ŽGANJE SLIVOVKO, sadjevec, traktor TV 423, enobrazdni plug in frezo, mata rabljeno, prodam. * (068)59-211.
1887
KOSTANJEVO KOLJE in prevozni bazen za mleko, 200 1, prodam. ® (068)78-029.	1889
Rabljen kombiniran stroj - krožna ';iga, rezkar, vrtalka, z vsemi priključki '■> tračno žago prodam. «(061)851-957.
1893
DOMAČE ŽGANJE prodam. » (068)49-347, zvečer.	1894
KORUZO v storžih ali zrnju prodam. »(0608)75-413.	1900
STAREJŠI KOTEL za žganjekuho Prodam. «(068)40-352.	1904
KONJSKI KOMAT, malo rabljen, prodam. Alojz Skobe, Budganja vas 18, Žužemberk.	1905
VINO FRANKINJO pri Črnomlju Prodam. »(068)52-462.	1906
KOSTANJEVO KOLJE prodam. * (»68)78-546.	1914
OTROŠKI AVTOSEDEŽ in zložljiv športni voziček, oboje dobro ohranjeno, Prodam. «(068)22-419.	1915
GAJBE, košare in žganje ugodno pro-dam. * (068)89-095.	1918
OPAŽ, 680 SIT, z dostavo, smrekov,
*Uh, prve klase, 7 cm, prodam. ® (063)451-082.	1931
OREHOVE PLOHE. 5 cm, zaprav-*jivčka in kobilo haflinger prodam ® (068)30-156.	1932
SENO, ročno sušeno in spravljeno. Prodam. « (068)44-693, zvečer. 1938 5 T kvalitetnega sena prodam. Boriče-V ® (068)27-710.	1940
DEBELINKO SCM. širine 50 cm, Prodam. ® (068)322-355, po 16. uri.
1943
KOSTANJEVO KOLJE prodani ® (068)85-839.	1944
VINO, bele in rdeče, ugodno prodam. »(068)89-218.	1945
HIDRAVLIČNO PREŠO, 150 1, mlin za grozdje, lesen sod, 225, 300 in 400 1, prodam. «(068)23-910.	1947
SMREKOVO KOLJE za vinograd ali fižol (prekle) prodam. « (068)45-570.
1972
KOTEL za žganje, 801, motorno žago Stihi 050, cirkular za Ferguson s kotno jermenico prodam. Stanko Romšek, Na bregu 20, Črnomelj.	1974
STRUŽNICO LOEVVE v odličnem stanju, stružne dolžine 1000 mm, prodam « (068)324-249.	1976
OBŽAGAN LES za ostrešje prodam. « (068)78-020.	1982
RABLJENO strešno opeko, 2000 kom., prodam ® (068)81-335, popoldan.	1993
SENIK prodam. « (068)64-372.
1999
ŽAGANO kostanjevo kolje in smrekovo za fižol prodam. « (068)78-276.
CEPLJENI OREHI - prodaja sadik orehov novega sadnega izbora, elit, fran-ket, G 139, sorte za naše kraje. Ne zmrznejo, plod debel, tankolupinast, stalna rodnost. ® (068)325-400.	2003
MANJŠI železni cirkular z enofaznim motorjem prodam. ® (068)81-069.
2012
STARE in nove sorte sadnih sadik jablan, hrušk, češenj, breskev in marelic prodam, nudim garancijo! Jože Prelog, Adamičeva 13. ® 341-038.	2015
SENO prodam. Roman Golob, Ratež 33, Brusnice.	2019
HLEVSKI GNOJ, uležan, kvaliteten, prodam. « (068)73-368.	2021
FOTOGRAFSKO OPREMO prodam. ® (068)323-606, Martin Luzar, ponedeljek, dopoldan.	2022
1 M3 suhih hrastovih plohov prodam. ® (068)76-385.	2025
200 L dobrega rdečega vina po 200 SIT in delnice Certius I prodam. ® (0608)43-375.	2027
JEDILNI KROMPIR dezire in semenski dezire in fijana, vino šmarnico ter žganje prodam. « (068)48-506.	2049
ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, kotno sedežno garnituro, klubsko mizico, pomivalno mizo z dvojnim nerjavečim koritom in kopalniške elemente Kolpa san prodam. ® (068)45-666, zvečer.
2057
HRASTOV SKEDENJ, 5 x 15 m, ugodno prodam. S (068)44-714.	2067
KAMEN za škarpo na kupu ob asfaltu prodam. ® (068)30-197.	2085
3100 KOM. malo rabljene betonske kritine ugodno prodam. Arh, Boršt 7, Cerklje ob Krki.	2086
MIZARSKI verižni rezkar prodam z verigami in vodili. ® (068)68-531. 2090 HARMONIKO - FRAJTONARICO, be, es, staro 60 let, za glasbilo ali za starino, prodam za 1000 DEM. Rajko Šajno-vič, Šmihel 74 Novo mesto. 2091 CD PLOŠČO Dreamland (Robert Miles) ugodno prodam. Emilija Zajc, Ob gozdu 3, Trebnje.	2092
HARMONIKO FRAJTONARICO, izdelava Železnik, staro 1 leto, duri c, e, be in piago (tricikel), starejši letnik, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)84-305.	2104
200 L cvička prodamo. ® (0608)79-893.	2112
KVALITETNO VINO cviček in ocvirke prodam. « (068)42-864, zvečer.
2119
TRIVRSTNO HARMONIKO b, es, as in štirivrstno a, d, g, c, Melodija, prodam. ® (068)81-503.	2120
NEOBŽAGAN LES za manjše ostrešje prodam. « (068)87-974, zvečer. 2121 HLEVSKI GNOJ ter starejšega konja za meso ali za delo prodam. ® (061)804-193.	2124
4 M3 češnjevih, 2 m3 hrastovih in 1 m3 javorovih suhih plohov, debeline 5 cm, prodam. ® (068)65-624.	2127
VINO BELO (Sardone, renski rizling) in metliško črnino prodam. ® (068)58-168.	2133
SMREKOVE PLOHE, debeline 5 cm, in deske, debeline 3 cm, prodam. ® (068)78-277.	2149
RABLJENA vratna krila prodam. Peter Kurent, Vesela Gora 5, Šentrupert.
2152
KROMPIR, lanski uvoz, sante, dezire in kenebek prodam. ® (061)777-195.
2154
razno
CERTIFIKAT še lahko vložite pri nas! « (062)836-904, od 8. do 20. ure in (062) 631-164, po 16. uri.	1045
MONTAŽA klasičnih in satelitskih anten, domontaža POP TV, odkup pokvarjenih TV aparatov. «(0608)87-145 ali (0609)618-526.	1615
SANACIJA dotrajanih dimnikov iz nerjaveče pločevine! «(061)761-604.
1895
TRI OTROKE vzamem v varstvo popoldan ali dopoldan. ® (068)76-029.
1899
DELAVNICO, 7 x 9 m, s centralnim ogrevanjem, primerno za vsako obrt, oddam v najem. • (068)68-034.	1924
V	CENTRU Novega mesta oddam pisarniški prostor. « (068)28-778.	1925
ŠTUDENT nudi inštrukcije za osnovno in srednjo šolo. « (068)78-003. 1936 MATEMATIKO in angleščino za osnovno šolo inštruiram.«(068)23-052.
1968
VEDEŽEVANJE in jasnovidnost, osebno in po pošti. « (064)624-339, Breznica 1,4220 Škofja Loka. 1980
AMALIJA jasnovidka vam pove vse o vaši prihodnosti, ljubezni, partnerju, ® (064)51-401 ali ga. Ljuba, p.p. 164, Tržič.
1981
POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu oddam v najem. « (068)22-460.
2035
V	NAJEM vzamem obdelovalne površine in kupim slamo. « (068)73-227.
2055
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. « (068)42-781.	2118
GOSTILNA PIRKOVIČ, Šmarjcta, prireja ples ob dnevu žena 8. marca. Rezervacije na « (068)73-122.	2137
V NOVEM MESTU oddamo poslovni prostor, 40 m2, in pisarniški prostor, 15 m2, primerna za trgovinsko ali drugo dejavnost. Uporaba tudi večjih parkirnih prostorov. Avto moto, d.o.o., Zvvittrova 1,® 322-159.	2139
NA AVTOBUSNI POSTAJI oddam lokal s hitro prehrano. Pogoj: odkup in-vensticije. « (068) 321-172.	2156
službo dobi
ZA PRIDNE dober zaslužek! Če imate čas in avto, pokličite! Prednost ženske.
« (066)272-111.	1716
SODOBNO OPREMLJEN gostinski lokal v Ljubljani nudi redno ali honorarno zaposlitev simpatičnim dekletom prijetnega videza s prakso in veseljem do dela v strežbi. Možnost stanovanja. Plačilo 600 SIT/ura. « (061) 553-813 ali 737-169.
1869
ZASLUŽITE lahko do 17.000 SIT tedensko z delom na domu. Pošljite naslovljeno ovojnico z znamko na naslov: Hilda Lesjak, Šenbric 33, 3320 Velenje. 1890 SPECIALIZIRANA PRODAJALNA za male živali zaposli moškega prodajalca ali poslovodjo, starega do 30 let, iz Novega mesta. ® (068)23-719, popoldan.	1922
VRTNARJA-CVETLIČARJA (-KO) zaposlimo. Pogoj: lasten prevoz. ® (068)79-522.	1956
OSEBAM z voljo do dobrega in dobro plačanega dela na območju Novega mesta, Sevnice, Trebnjega, Metlike, Črnomlja, Kočevja in Ribnice nudimo sodelovanje. ® (0608)33-444, po 20. uri. 1991 KAVA BAR Oaza, Segova, Novo mesto, nudi redno zaposlitev dekletu za delo v strežbi. ® (068)26-356 ali osebno v lokalu.	2036
VEČ KOMERCIALISTOV - zastop-nikov na področju celotne Slovenije zaposlimo. ® (061)755-023, g. Robert.
2050
V CENTRU Novega mesta nudimo zanimivo zaposlitev osebam srednjih let iz Novega mesta in okolice. ® (068)324-074.	2051
NATAKARICO zaposlimo. « (068) 322-642, po 19. uri.	2060
POTNIKA za grosiranje artiklov iz lastne proizvodnje zaposlimo. S (068) 372-600.	2064
MLAJŠO UPOKOJENKO z vozniš-kim dovoljenjem za pomoč v gospodinjstvu in za družbo, v Ljubljani, iščem. Nudim stanovanje, hrano in plačilo. ® (061)317-435.	2074
SPREJEM KLICEV na mojem telefonu. Delo za prijazne ženske. Šifra: «KR-ŠKO, OKOLICA, TAKOJ«. 2096 POSLOVNEGA PARTNERJA (trgo- * * vina) v Novem mestu ali bližnji okolici, za trženje zanimivega gradbenega materiala (sistema) iz uvoza, iščemo ® (061)764-067.	2109
Madžarsko podjetje, ki se ukvarja z industrijskim izvozom blaga, išče zastopnika, ki govori slovenski in madžarski jezik. Ponudbe v madžarskem jeziku pošljite po faxu: 0036/82 462-016.
službo išče
UPRAVNA TEHNICA z opravljenim pripravništvom išče zaposlitev ali pripravništvo za trgovinskega poslovodjo. ® (068)25-830.	1973
PRODAJALKA išče redno zaposlitev v okolici Brežic ali Krškega. «(0608)77-455.	1978
FRIZERKA išče pripravništvo ali pomoč v frizerskem salonu. S (068)342-506.	2005
KAKRŠNOKOLI DELO na svojem domu (sestavljanje elementov, spajka-nje), sprejmem. « (0608)77-460.	2093
stanovanja
V KRŠKEM prodam dvoinpolsobno stanovanje, 70 m2, CK, telefon, takoj vseljivo, za 65.000 DEM. « (0608)32-660.
1867
MANJŠE STANOVANJE s pritiklinami v Novem mestu takoj oddam. « (061)448-329.	1870
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljubljani najamem. «(061)559-874 ali (068)65-066.	1881
DVOSOBNO STANOVANJE na Jakčevi prodam. « (068)87-750 ali 27-481, po 20. uri.	1891
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. « (068)28-317, po 18. ui.
STANOVANJE na Glavnem trgu v Novem mestu prodam. Tonič, « (068) 24-405, popoldan.	1929
DVOSOBNO STANOVANJE v Semiču, 65 m2, telefon in CK, prodam. « (068)25-123.	2031
GARSONJERO prodam ali menjam za večje novejše stanovanje. Vončina, Seidlova 68, Novo mesto, « (068)321-134, v službi.	2075
ŠTIRIINPOLSOBNO STANOVANJE v hiši novega naselja na Otočcu prodamo. Možna takojšnja vselitev. ® (068)75-041.	2111
V NOVEM MESTU prodam garsonjero, 37 m2, jo oddam ali menjam za večje stanovanje. ® (061)1401-167.
2145
v •	i •
živali
NAROČILA za piščance, enodnevne, ter večje bele, rjave in erahaste, sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. « (068) 42-524.	544
NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih, sprejemamo. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, « (0608) 71-375.	789
SPREJAMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih ter večjih. Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, ® (0608)89-038.	1395
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, « (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, « (0608)67-578, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog. « (068)49-711.	1659
PUJSKE prodam. ® (068)81-331.
1851
VEČ JAGENJČKOV prodam. Anton Gorše, Ručetna vas 18, Črnomelj. 1853 TELIČKO SIMENTALKO, staro 14 dni, prodam. ® (068)41-423	1871
KOZE z mladiči prodam. « (068)84-305.	1880
DVE KRAVI prodam. ® (068)64-057.
1886
KRAVO FRIZIJKO po prvem teletu ali brejo telico ter sivo-rjave telice prodam «(0608)84-356, zvečer. 1912 TELIČKO, staro 10 tednov, in bika, 600 kg, prodam. « (068)40-052.	1933
PLEMENSKEGA OVNA jezersko-solčavske pasme, starega 1 leto, prodam. ® (068)89-565.	1934
CRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)45-504.	1935
KRAVE po izbiri in telico, staro 18 mesecev, prodam. ® (068)75-206.	1937
SPREJEMAMO NAROČILA za bele in rjave piščance. Dobava 15. in 27. marca. Strugar, Svibnik, « (068)52-919 ali 52-774.	1946
EN TEDEN starega bikca sivčpka prodam. «(068)30-242.	1949
2 BIKCA, cca 130 kg, prodam. ® (068)40-164.	1952
RJAVE in grahaste jarkice prodajamo od 5.3., bele piščance od 24.3., težke bele kokoši pa od 27.2. dalje. Ramovš, Šentrupert, « 40-189.	1957
TELIČKO sivko, težko 120 kg, prodam. «(068)42-956.	1964
10 DNI staro tele s kravo ali brez (oba simentalca) in meso pol krave proda. ® (068)78-272.	1965
PLEMENSKEGA OVNA solčavske pasme, težkega 35 kg, in 4 manjše jagenjčke prodam. « (068)83-302.	1977
DVE jalovi kravi prodam ali menjam za telico ali molzno kravo. « (068)44-769.	1987
BIKCA SIMENTALCA, starega 3 mesece, prodam. ® (068)57-467.	1992
MLADE KOZE, z mladiči ali brez njih prodajamo skrbnim rejcem. Mlin, Krasi-nec 23, Podzemelj, Metlika.	1994
BIKCA SIVČKA, starega 10 dni, prodam. Udovč, Vrhovo 14, Mirna Peč.
1996
BIKCA SIMENTALCA, starega 8 tednov, prodam. « (068)65-012.	1997
KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (068)75-578.	1998
TELICO v osmem mesecu brejosti prodam. ® (068)89-517.	2011
PUJSKE, težke 25 do 35 kg, za odojke ali nadaljnjo rejo, prodam. « (068)40-302.	2017
TELICO, brejo 8 mesecev, krompir romana in sante, koruzo ter hlevski gnoj prodam. ® (068)81-306.	2033
MLADO KRAVO simentalko, drugič brejo 8 mesecev, prodam. ® (068)65-396.	2038
KRAVO SIVKO s prvim eličkom prodam. «(068)24-127.	2047
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. «(068)78-351.	2066
TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, in bikca, 600 kg, prodam « (0608)89-014.	2069
KRAVO za zakol prodam ali menjam za bikca simentalca. ® (068)73-377.
2071
TELIČKO SIMENTALKO, staro 9 tednov, in žganje prodam. ® (0608)80-532.	2073
KRAVO SIVKO, brejo 7 mesecev, in več ovac prodam. « (068)89-313. 2082 PSE, prijazne mešance, podobne škotskim ovčarjem, stare 2 meseca, oddam za minimalno odškodnino. Janez Švajger, Šolska 3, Črnomelj. 2088 ODOJKE za rejo ali zakol prodam.« (068)52-756, zvečer.	2089
TELIČKO simentalko, staro 2 meseca, od odlične molznice, prodam. ® (0608)80-477.	2097
KRAVO SIMENTALKO, brejo v šestem mesecu, prodam. «(0608)87-414.
2099
Podjetje TRGOBOMIJAL, d.o.o., Ručetna vas 22, kontaktna oseba MIROSLAV JUDNIČ, ODKUPUJE HLODOVINO, TEHNIČNI LES IN DOLŽINSKA DRVA VSEH LISTAVCEV KAKOR TUDI SMREKE, JELKE. CENE IN PLAČILO UGODNO IN ZAGOTOVLJENO.
Tel. 068/52-955 vsak delavnik od 6. do 8. ure,od 14. do 15. ure in zvečer od 18. ure naprej.
BIKCASIVCA, 150 kg,in 100 kg mesa mlade krave prodam.’ ® (068)45-517.
2102
BREJE OVCE prodam po 250 DEM. «(068)75-507.	2114
KOZO za 7000 SIT in Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, poceni prodam. «(0608)82-203.	2117
PRAŠIČA, 120 do 130 kg, in hlevski gnoj prodam. ® (068)73-317.	2128
NEMŠKI OVČARJI z rodovnikom naprodaj. Starša sta oba iz 1 A vzrejenga razreda. «(068)75-191.	2131
RJAVE in grahaste jarkice ter bele piščance bomo prodajali od 8. 3. dalje. Prc-volšek, Čatež, ® (068)48-366.	2135
JARKICE, rjave in grahaste, ter bele piščance za dopitanje bomo prodajali 25. marca. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje.
T ZNAMKE, RAZLIČNE, v ’ • paketih od 25 do 1500 ■ 1 kom. prodajamo. Zahtevaj- 1 J te brezplačen cenik. * , Europhila, Cafova 4, 2000 )
■	Maribor, te!./fax 062/ ,
■	225-430.
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po tt 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU
KAMNOSEŠTVO AJDIČ Straška cesta 24 (pri vojašnici)	Izdelujemo okenske police, stopnice, nagrobne spomenike, pulte idr. Tudi možnost montaže! Dodatne informacije na rt 068/22-747 ali 78-119.
TRGOVINA JAKA Loka 9, Gabrje rt 068/85-853	Velika izbira strojenih govejih, konjskih, telečjih, kozjih in ovčjih kož najboljše kvalitete. Šivane kože željenih velikosti po naročilu. Nudimo vam možnost izbire na domu ali na sedežu podjetja. Informacije 15. uri.
SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA » 061/445-080, od 17. do 20. ure	Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil z injekcijami in operativno, kapilar, odstranjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo.
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 rt 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WIND0WS, W0RD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na o 068/321-926, g. Zdenko Potočar.
SUZUKI ALTO ŽE ZA 12.990 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, rt 068/24-791.
ORIKS Danila Bučarja 22 s in fax: 068/24-618	Se vam je ustavilo pri sestavi davčne napovedi za lanjsko leto ali pri vodenju poslovnih knjig? Problem bo rešen, če pokličete ORIKS, knjigovodsko računovodske storitve na ® 068/24-618.
SIGMACOM-AVTOPRODAJA Ljubljanska c. 80, Novo mesto rt 068/325-520,0609/642-014	Komisijska in posredniška prodaja vozil, odkup in odvoz poškodovanih vozil, prodaja poškodovanih vozil, ureditev prepisa, kredit, leasing.
TRGOVINA NOVOTEKS	UVOŽENO IN DOMAČE BLAGO, PROIZVEDENO V YARDIH, PRODAJAMO NA METRE IN VAS VABIMO v Modno hišo JULIJA, prodajalno KROJAČ v Bršljinu, prodajalno BREZA v Črnomlju ter Šentjerneju in Metliki.
DOLENJSKA BORZNOPOSREDNIŠKA DRUŽBA rt 068/325-553, 323-554	Strokovne nasvete ter prodajo in nakup delnic po najugodnejših dnevnih cenah vam nudijo pooblaščeni borzni posredniki DOLENJSKE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE v Novem mestu, na novi lokaciji na GLAVNEM TRGU 10 (nasproti frančiškanske cerkve) ali po ® 068/323-553, 323-554.
PANASONIC FENIX TRADE, d.0.0. Kandijska 20, Novo mesto	Faxi na termo in navaden papir. KX-F600BX/F samo 61.500 + pd, brezžični in žični telefoni od 7.940 + pd. telefonske centrale že od 42.990 + pd, GSM - pokličite! ® 068/322-126, fax: 322-145.
HALO-ALO PIZZA ® 068/24-415	Najhitrejša dostava tople hrane na dom. Pizze od 700 SIT, dunajski zrezek 750 SIT, ocvrti sir s tatarsko omako 500 SIT, pomfri (2 osebi) 400 SIT, pizza grande 2.000 SIT, pleskavica 600 SIT, lepinja, kajmak. Dober tek!
PORTRET TEQA TE(JnA
Anton Žerjal
“Ko sem leta 1978 z dobrimi 40-imi leti službe stopil v pokoj, sem vedel, da mi kot upokojencu ne bo dolgčas. Ostal sem stanovsko aktiven v društvu, več časa pa mi je ostalo tudi za delo na vrtu, "pravi Anton Žerjal, starosta novomeškega društva gradbenih inženirjev in tehnikov, ki je te dni praznoval 79 let. Anton Žerjal je diplomirani gradbeni inženir, ki je kljub svojim letom še vedno zelo aktiven v društvu, v katerem dela od vsega začetka. Leta 1947je bil pobudnik ustanovitve novomeškega društva in tudi njegov prvi predsednik. Pa tudi sicer je celo njegovo življenje povezano z gradbeništvom; že kot gimnazijec si je med počitnicami služil denar pri zidarjih in se potem po končani gimnaziji odločil za študij gradbeništva. Po vojni pa je bil med tistimi, ki so popravljali in gradili nove mostove, zgradbe in tovarne.
Leta 1945je bil z dekretom poslan na Dolenjsko zaradi popravljanja mostov. Tu se je kasneje oženil in v Novem mestu tudi za vedno ostal. Anton Žerjal se je rodil leta 1918 v Trstu in še istega leta so staršiprebežali v Ljubljano, kjer so si na novo uredili življenje. Antonov oče je bil železničar, mati pa gospodinja. V Ljubljani je končal osnovno, šolo, gimnazijo in fakulteto. Študij gradbeništva bi moral končati leta 1941, vendar je zaradi kulturne zapore univerze zaradi italijanske okupacije iz gradbeništva diplomiral šele leta 1943. “Po diplomi sem se zaposlil na železnici kot progovni delavec, vendar so me skupaj z mnogimi drugimi še istega leta spomladi Nemci pobrali in poslali na prisilno delo v Avstrijo, "pove.
Domov se je vrnil maja 1945, julija pa je bil z dekretom poslan v novomeško okrožje, ki je segalo tja do Brežic in Kočevja. “Takrat smo bili vsi zagnani in
pripravljeni delati, čeprav je bilo večkrat težko, ” se spominja. To so bili časi, ko se je gradilo dneve in noči, in tako je iz potrebe januarja 1946 nastalo okrožno gradbeno podjetje Novograd -kasnejši Pionir, taisti Pionir, kije pred kratkim propadel. Njegov prvi direktor je bil Anton Žerjal. “Hudo mi je, da Dolenjska nima več podjetja, ki je veliko pomenilo v slovenskem, jugoslovanskem pa tudi mednarodnem merilu, ” pravi Anton, ki je Pionir prvič zapustil leta 1949, ko je odšel za tehničnega vodjo na Hidrocen-tralo Medvode in se leta 1952 ponovno vrnil k Pionirju, kjer je bil do leta 1956 najprej v. d. direktorja in kasneje direktor.
Potem je delal kot gradbeni inšpektor na Okrajni gradbeni inšpekciji v Novem mestu, leta 1968je bil pri gradnji steklarne v Bršljinu odgovoren za gradbena dela, konec 60-tih let pa se je kot tehnični vodja zaposlil v novomeškem vodnogospodarskem podjetju, kjer je delal do upokojitve leta 1978. Inž. Žerjal je namesto politiki dal prednost delu. Zanimalo ga je gradbeništvo, zato je bil vseskozi zelo aktiven tudi v društvu gradbenih inženirjev in tehnikov. “Društvo je imelo vzpone in padce, je pa ves čas skrbelo za strokovno usposabljanje in za to skrbi še danes. Organizirali smo več ekskurzij, kjer smo si ogledali znamenite in zahtevne gradnje ter novosti prinašali domov. " Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov je Antonu Žerjalu leta 1979podelila plaketo kot zaslužnemu članu, lani pa je prejel plaketo kot častni član zveze društev. Pri svojem delu je vedno zastopal timsko delo in ko govori o delu društva, navaja tudi druge člane, ki so zaslužni za uspeh, od inženirja Cmaka do Virca in Horvata. “Društvo je včasih štelo celo 300 do 400 članov, z Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevske^” pravi.
Žerjal je bil aktiven tudi na športnem področju, že kot mladenič je bil pri sokolskem telovadnem društvu, v Pionirju pa je ustanovil sekcijo za odbojko, v TVD Partizan je najprej sodeloval kot igralec odbojke, kasneje pa kot član odbora.
Če človek nekaj s trudom in zagnanostjo zgradi, mu to daje prijeten občutek, in čeprav Anton ni sam zgradit neštetih objektov, od Belsada, papirnice v Vidmu, letališča v Cerkljah do viadukta nad magistralko pri Stični, pa hiše in mostove, ki so zrastli po vojni, se sedaj z veseljem ozre po njih. V teh zidovih je mladost in zagnanost, ki jo je dala prihodnjim rodovom povojna generacija.
J. DORNIŽ
RADIO MAX TUDI V NOVEM MESTU IN OKOLICI
TREBNJE - Trebanjski Radio Max, ki je do sedaj oddajal na frekvenci 88,9 megaherca, je pred kratkim dobil novo frekvenco. Od 22. februarja poskusno oddaja na frekvenci 89,7 megaherca in tako pokriva območje od Grosuplja, Litije, Gabrovke, Zidanega Mosta, Sevnice in sedaj Novega mesta z okolico do Ribnice in Kočevja. Direktorica radia Neva Pevec je povedala, da so bili v petih mesecih oddajanja -Radio Max deluje od 15. septembra lani - dobro sprejeti in da gre zasluga za to verjetno tudi mlademu kolektivu, polnemu energije in idej.
LOSI DEČKI V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V soboto, 1. marca, ob 22. uri bo v črnomaljskem Mladinskem kulturnem klubu nastopil legendarni zagrebški roker Zdenko Franjič s svojo skupino Loši dečki. Kot predskupina se bodo predstavili obetavni kranjski novopunkerji The mi.
DOBLEKARJEV KVARTET PRI SLONU
NOVO MESTO - Pri slonu bo v soboto, 1. marca, ponovno jazzovski večer. Ob 20. uri se bo predstavil kvartet saksofonista Brača Doblekarja, v katerem igrajo še Marko Petrušič (klavir), Nikola Matušič (bas) in Marjan Loborec (bobni). V prvem delu koncerta bodo predstavili skladbe s pred kratkim izdane Dobičkarjeve zgoščenke “Mir, prijateljstvo, ljubezen”, v drugem delu pa bodo odigrali izbor klasičnih jazzovskih skladb. Vstopnine ni, ljubitelji jazza pa si lahko rezervirajo prostor na tel. 321-495.
GLASBENI KONCERT V PIZZERUI TRATNIK
NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov organizira v soboto, 1. marca, v pizzeriji Tratnik glasbeni koncert. Koncert se bo začel ob 22. uri s predskupino Free 48, nato pa bo nastopila hrvaška glasbena skupina Majke.
SVETNIŠKI NOGOMET
SEVNICA - Posavski časopis Naš glas bo v sodelovanju z občino Sevnica v soboto, 1. marca, pripravil tradicionalni turnir v malem nogometu za občinske svetnike občin Sevnica, Krško in Brežice. Prireditev v sevniški športni dvorani se bo začela ob 9. uri.
IDOLENJSKI USTI
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pritožba nad ravnanjem dežurne sestre • Invalidi imajo vse manj pravic - Kdo bo prišel v Dobravo gasit, če bo izbruhnil požar? - Zupan snedel svoje obljube
Res je ta rubrika namenjena bralcem, ki bi radi povedali, kaj jih teži, in ki bi radi opozorili na stvari, vredne, da zanje zve javnost; ni pa in ne bo pa odprta za tiste, ki niso pripravljeni svojih kritik “podpisati’’, se pravi anonimnim klicateljem. Tri take klice smo morali prejšnji četrtek odkloniti. Iz drugačnega testa je Silvo Rapuš iz Gornje vasi pri Smar-jeti, ki svoje kritike ni hotel skriti za kratice ali kakšen pridevek. Takšna je njegova zgodba. V noči od 11. na 12. februarje močno krvavel iz jezika ter je nujno potreboval zdravniško pomoč. Z r	'
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
v	v
napotnico se je oglasil na kirurškem oddelku novomeške bolnišnice okrog poldruge ure zjutraj. Tu pa je doživel neljubo presenečenje. Pravi, da je dežurna sestra slabo ravnala z njim, medtem ko se je dežurni zdravnik obnašal povsem korektno. Tak odnos bolnišničnega osebja do bolnika ga zelo moti. Neprijazni dežurni sestri pa sporoča, naj raje spi doma.
Iz Dobrave pri Trebnjem se je oglasil krajan in opozoril na poseben problem, ki ga imajo prebivalci tega zaselka sedmih hiš. Ker so nedolgo tega vse črne priključke na magistralno cesto Novo mesto - Ljubljana zagradili z varovalno ograjo, so se Dobravčani znašli odrezani od sveta. Na sedaj edino uporabnem dovozu do vasi je tako nizek podvoz, da nobeno večje vozilo ne more pripeljati v zaselek. Kaj bi bilo v primeru požara, pa raje ne pomislijo, saj bi tudi gasilski avto ne mogel priti na pomoč.
Za odgovor smo povprašali na občino Trebnje in Štefan Velečič, vodja oddelka za okolje in prostor, se je posebej s tem namenom odpravil na teren skupaj s predstavnikom trebanjske enote Cestnega podjetja Novo mesto. Kot je povedal, sta ugotovila, da dejstvo drži: podvoz je prenizek za visoka vozila, ustreza pa za normalen promet. Podvoza ne bo mogoče poglobiti zaradi podtalnice, dvigniti pa sveda tudi ne. Črni priključek, ki so ga do zdaj uporabljali prebivalci zaselka, so zagradili po odločbi republiškega in-
špektorja, da se tako zaščiti varnost na magistralki. Dobravčani imajo v nastalem položaju možnost, da uredijo za promet z visokimi vozili obstoječo poljsko pot in tako dobe povezavo prek vasi Jezero z magistralko. Na potezi so torej krajani, krajevna skupnost in občina, ki bo vaščanom priskočila na pomoč.
Obrad Batinič iz Črnomlja nas je poklical v imenu sotrpinov, delovnih invalidov. Sam je stoodstotni delovni invalid. Pravi, da se mu zdaj godi precej slabše kot prej. Imetje pravico do neome-
ki jih ima < se vozi v Ljubljano na pomerjanje in popravila, mu nihče ne povrne. Batinič pravi, da se tudi drugi invalidi pritožujejo zaradi takih in podobnih stvari.
Semičan se počuti - pri tem pravi, da ni edini - prevaranega kot volivec. Ko je namreč na volitvah obkrožil sedanjega župana, ga je volil tudi zato, ker je ta obljubljal, da bo svoje delo opravljal nepoklicno. Semičanu se je to zdela dobra poteza za tako majhno občino,kot je Semič, in z veseljem je dal svoj glas za tega kandidata. Zdaj pa izvoljeni župan dela že polprofesionalno, iz njegovih izjav za časopis pa je mogoče razumeti, da si želi delati v cetoti kot poklicni župan. Semičan meni, da predvolilnih obljub politiki ne bi smeli kar tako zlahka požreti.
MiM
Od štopleric do čudežnega Parkljevca)
Pri Mariji Sušnik na Bizeljskem nastaja bogata zbirka kmetijskih in gospodinjskih predmetov, v neokrjeni naravi pa dobivajo svoj prostor stare rastlinske vrste
BIZELJSKO - Kdor danes obišče domačijo Marije Sušnik na Bizeljskem, le lučaj od tamkaj nastajajoče vinske ceste, si lahko pričara življenje v preteklosti, ki je bilo značilno za te kraje. Marija namreč v stari hiši in gospodarskem poslopju ureja zbirko starih predmetov, orodja in drugih pripomočkov, ki so jih v preteklosti uporabljali na kmetih in v gospodinjstvih.
Zbirateljstvo ima v krvi, saj je že njena stara mama pridno hranila različno pisno gradivo in druge zanimivejše predmete. “Včasih se ni nič metalo stran,” se spominja Marija in prav ta lastnost je ohranila marsikateri predmet, ki ga
4. MEDNARODNI GLASBENI SEJEM
CELJE - Podjetje Celjski sejem bo letos že četrtič zapored od 18. do 20. aprila organiziral Mednarodni glasbeni sejem, na katerem se bodo predstavili proizvajalci glasbil, ozvočenj, svetlobnih efektov in studijske opreme, založniške hiše, glasbeniki, medijske hiše, diskoteke, snemalni studii, proizvajalci opreme za diskoteke. V soboto bodo nastopili izvajalci pop in rock glasbe, nedelja pa bo dan za narodnozabavno godbo. V sklopu sejma bo tudi letos potekala prireditev “Zlati petelin”, na kateri bodo podeljene strokovne nagrade za najboljše dosežke na področju slovenske glasbe.
! Spomladi spet j nova zgoščenka
i Spiritual Pyrotechnics
danes le še redkokje srečaš. Marija se z zbirateljstvom bolj načrtno ukvarja 30 let. Začela je z numizmatiko, ko ji je stari oče prinesel 50 kovancev iz časov Avstro-Ogr-ske. Kot kmetijski referent je veliko hodila po terenu in videla, kakšne stvari ljudje mečejo proč.
K bogatenju zbirke so veliko prispevali tudi krajani, konec koncev bo zbirka - bolj urejeno podobo naj bi dobila v dveh mesecih -kakovostno dopolnilo k ponudbi ob turistični vinski cesti. Omeniti pa velja tudi podporo Posavskega muzeja, Turističnega društva Bizeljsko in kmetijske pospeševalne službe ter Vina Brežice.
V zbirki Sušnikove je mogoče videti vrsto zanimivih, že pozabljenih predmetov, fotografij, bogatega materiala iz izseljenstva, starih krnečih orodij, med njimi tudi precej redke cepilne klešče štoplerice, ki izvirajo še iz časov kmalu po letu 1.800, posodo, kije nastajala na Bizeljskem še pred 1.
svetovno vojno, roževinasto posodo za shranjevanje smodnika, zbirko starih srebrnih ur, zanimiv stroj za brušenje zob, ki gaje pred 2. svetovno vojno uporabljal dr. Vilimšek, hranili pa so ga Knapi-čevi z Bizeljskega, in še mnogo drugega.	j
Marija želi na zemlji okoli! doma zasaditi drevje, ki ni vel pogosto, svoje mesto pa že dobi-vajo tudi dišavnice, zdravilne rastline in stare vrste rož, ki jih sicer izpodriva modernejše uvoženo cvetje. Nasad okoli domačije dopolnjujejo še druge lepote naravne dediščine ob okoliških sprehajalnih stezah: od znamenite bukve, ki ozeleni skoraj mesec pred drugim drevjem, repnic, ribnika, in izvirka studenca Parkljev; ca, ki so mu okoličani v preteklosti pripisovali čudežno moč. Morda je v tem kaj resnice, saj je čudežno tudi to, da so se v njem kljub rakovi kugi ohranili raki jelševci.
T. GAZVODA
TUDI STROJ ZA VRTANJE ZOB - V bogati zbirki Marije Sušnik je tudi stroj za vrtanje zob, ki ga je na Bizeljskem med obema vojnama uporabljal dr. Vilimšek, v ozadju je razstavljeno različno kmečko orodje. (Foto: T. G.)
Krško-brežiška skupina Spiritual Pyrotechnics se zopet oglaša. Po lanskoletnem prvencu The Material Em-pire is Dying, ki je izšel kot zgoščenka in katerega so fantje koncertno promovirali po celi Sloveniji, pripravljajo spirotehniki svojo drugo CD ploščo, ki naj bi predvidoma izšla v prvih pomladanskih dneh. Naslov albuma bo podoben prvencu in se bo glasil The Material Empire Stili Dying, obsegal pa bo 14 avtorskih skladb in dve priredbi starojugoslovanskih punk skupin. S tem albumom pa skupina Spiritual Pyrotech-nics zaključuje obdobje delovanja kot kvartet, saj od novega leta delujejo kot trio, in sicer v zasedbi: Frenk Les - kitara, Gianni Kovač - bas kitara in Primož Kumer -bobni. Njihov videospot, narejen za pesem iz prvega albuma, se še vedno prikazuje na televizijskih programih. Kot zanimivost povejmo, da so ga zmontirali na novomeški televiziji.
Za novo obdobje so fantje iz skupine pripravili vrsto novosti. Tako bodo njihovi živi nastopi podkrepljeni z video projekcijami, še naprej pa vas bodo razveseljevali s Free Pop Corn Partyji in vedno novimi presenečenji v stilu “Kruha in iger”. Ker so fantje začeli s koncertnimi nastopi v živo, sporočajo, da jih lahko dobite na telefonski številki (0608) 61-100/ 64-710 (Frenk) ali (0608) 33-849.
SPIRITUAL PYROTECH-NICS - Trio Spiritual Pyro-technics tudi v bodoče s Free Pop Com Partyji in zmeraj s presenečenji. (Foto: Bojan Franko)
KJER VZHOD SREČA ZAHOD - V petek 7. februarja, smo si lahko v mali dvorani novomeškega kulturnega doma Janeza Trdine v organizaciji Skupnosti za zavest Krišne v Ljubljani ogledali duhovno-kultumo prireditev Skrivnosti duha. Povabljen je bil tudi poseben gost iz Indije, Šridhaf Svami, ki je duhovni učitelj bhakti joge in svetovni popotnik (po rodu Kanadčan). Uvod s tradicionalno indijsko vajšnavsko glasbo je ustvaril čudovito duhovno atmosfero. Zatem pa je Šridhar Svami imel zanimivo predavanje o pravem cilju človeškega življenja, samospoznanji, ki je temeljilo na modrosti Ved, starodavnih svetih spisov, ki izvirajo iz Indije. Po predavanju je sledila polurna gledališka igra z naslovom Teledrom, katere glavna tema je bila karma in reinkarnacija (Uroš Srpčič)
Dolenjske Ilovice.
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular Še bolj resno
Župnik pri izpraševanju neveste: ‘Ali si dobro premislila ta korak, ki ga misliš storiti? Saj veš, v zakon stopiti, to je resna stvar. ”
Nevesta: “Da, gospod župnik, toda obsedeti je pa še bolj resna stvar. ”
Edina napaka
“Kako vam dišijo klobase?”
“Hm, neko napako imajo!”
“In ta bi bila?”
“Kar bi moralo v njih biti, ni notri, in kar je v njih, ne spada noter. ”
Napak je razumel
Zdravnik: “Vidite oče, ta bula zadaj na glavi je znamenje hude jeze!”
Kmet: “Imate prav, gospod doktor. To mi je prizadela žena, ko me je v jezi z metlo udarila!”
Aha!
Gospodar: “Prosil bi vas, da ne delate tacega ropota, kadar ponoči domu pridete. ”
Najemnik: “Ropota ne delam jaz, ampak moja žena. ”