SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo jjUčiteljskega društva za slovenski Štajer.11
I
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi !| Za oznanila se plačuje od navadne vcr-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14	kr.,	trikrat	18	kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.44
Štev. 18. V Mariboru 20. septembra 1876. Letnik IV. Učiteljska himna.
(Češki zložil J. Wiins('he, poslovenil Vekoslav Kaifi; komponiral J. 1’elz, nadučitelj v Nenaeovcih pri Beraun-u na Češkem.*)
0 Gospod, z dobrote Tvoje Človek pride na ta svet,
Tebi Silni, slavo poje on, stvoritve Tvoje cvet.
Perva torej mu zadača bodi, da spoznava Te,
K Tebi naj oči obrača, Tebi toži slast gorje.
In učitelj med zemljami izvišeni ima poklic,
Dela, truda sc ne brani. Žar mu sije z vedrih lic,
Ko pred sebo zre mladino njo vodč v svetišče ved.
Dasi orje kar ledino, le razvitku gladi sled.
Kar je sejal z roko silno žlahtno, že razcveta se;
Sad rodi in zadostilno giblje v persih se serce.
Kaj si hočeš še želeti?
ko se želja spolni mu —:
V miru, ljubavi živeti v srečo, blagost narodu.
*) vDobiv.i se ta pesom z notami pri g. Škofleku na Vranskem in pri g. St. Kovačiču v Središču po 5 kr.
Zgodovinske čertice narodnih šol v ljutomerskem okraju.
Dasi se jo šola od nekdaj spoštovala, in čislala pri vseli omikanih narodih, vendar se je narodni ali ljudski šoli še le v novejših časih pripoznala prava vrednost, katero ima po svojem dobrem namenu: izobraževati ves mladi narod brez ozira na stan starišev in brez ozira na prihodnji poklic otrok. Iz važnosti narodne šolo pa izvira tudi zanimanje za njo. Zavoljo tega pa rad sliši vsak šolski prijatelj o tem pripovedovati, kako se jo ta ali ona šola začela in kako razvijala. Radi tega misli pisatelj teh verstic, da bode vstregel starejšim in mlajšim prijateljem tukajšnjih šol, šolski mladini in starišem, ako podaja v kratkem toliko zgodovinskih čertic o šolah v tem okraju, kolikor jih je ravno nabrati mogel.
I. Čveterorazmlnica (z dvema dekliškima razredoma) in 1 razred realke v Ljutomeru.
Kedaj je bila v Ljutomeru perva šola vstanovljena, o tem se ne ve nič zanesljivega; stara pisma, katera bi utegnila o pervi šoli v našem tergu poročati, ukončana so bila gotovo v večkratnih požarih, ki so bili v prejšnjih časih v Ljutomeru.
Znano pa je to, da je pod vlado slavne cesarice Marije Terezije, torej pred 100 loti, graščinska gosposka Braneška kupila sedanjo „staro šolo“ (h.-št. 100, pri cerkvi), in jo s potrebnim šolskim orodjem proskerbola. Kakor se glase ustna poročila, bilo je v tem poslopji stanovanje za učitelja (školnika, ki je bil ob enem tudi orgljavec in Cerkvenik) in ena sama soba za učenje. Toda že v penili časih hodilo jo toliko otrok v šolo, da je bilo po drugih hišah iskati še ene sobe in najeti si „šolskoga pomočnika".
S početkom sedanjega stoletja narastlo je število šolo obiska-joče mladine tako zelo, da je bilo misliti šolski občini na prostornejše šolsko poslopje. Leta 1826. jo že stalo novo šolsko poslopje11 (h.-št. 110) na cerkvenem tergu, ne daleč od stare šolo. V tem novem poslopji pa ste bili le še dve učni sobi; a število šolo obiskujočih se jo bilo tako pomnožilo, da jo bilo treba leta 1844. 'S. sobo v tein poslopji odpreti in novega učitelja preskor-beti si, dasiravno se jo malo časa pred bila v tej farni občini še druga šola ustanovila, namreč onorazrednica v Cezanjevcih.
Po osodopolnem 1. 1848. pričelo se jo po vsem Avstrijskem živahnejše življenje, osobito hrepenenje po večji omiki. Vsled tega tudi vedno večje pohajanje otrok v šolo. Po vsem spodnjem Štajerskem ste bili takrat le še dve edini glavni šoli, t. j. čvetero-razrednici, namreč v Colji in Mariboru. Toda ti sto bili tako prenapolnjeni, da je slavna c. kr. namostnija popraševala še druge večje občine, med temi Ormuž, Središče, Ljutomer, ako hočejo ustanoviti glavne šolo. Pervo imenovani občini sto to odbili, a
*) I/. ,,letnega poročila."
Urcd.
poslednja je bila pripravljena, da s svojimi stroški razširi trivijalno šolo svojo v glavno šolo, in z odlokom od 8. dec. 1857 je slavna c. kr. namestnija v Gradci v to dovolila. Tekle so še potem radi stroškov obravnave med ljutomersko občino in okrožno gosposko v Mariboru. Ko je naposled z odlokom od 14. januarja 1800 ravno omenjene gosposke došlo dovoljenje za otvorenje 4. razreda tudi od slavnega naučnega ministerstva, bila je v jeseni istega lota odperta v Ljutomeru farna glavna šola, namesto trivijalne šole.
Pred in med obravnavo za 4. razred pogajala so je ljutomerska občina z visoko c. kr. namestnijo v zadevi ustanovitve še enega razreda.
V Ljutomeru jo živel namreč pred več nego 25. leti blag mož, velik dobrotnik našemu torgu in okolici. To je bil dr. Ivan Gottvveiss, najemnik braneške graščine, prej gimnazijski profesor v Mariboru. Učeni človekoljub je posebno veliko storil za olepšanjo ljutomerskega terga. V svoji oporoki od 10. nov. 1848. 1. (umeri je 1. 1850.) postavil si je pa še posebni stalni spominek s tem, da je ustanovil v Ljutomeru bolnišnico in zapustil potreben denar (8000 gld. v srebru) za osnovanje meščanske šole. Pod imenom meščanske šolo mislil je slavni ustanovitelj nekakov 4. razred prejšnjih glavnih šol, iz katerega so se bile pozneje nižje realke izcimile. 4. razred tukajšnje glavne šole bil se je pa že na drugi način osnoval, kakor smo ravno prej omenili; kajti obravnavo med občino in c. kr. namestnijo za izveršitev ustanove dr. Gottweiss-a so jako dolgo tekle. 8e le septembra 1. 1860 je dalo sl. naučno ministerstvo dovoljenje, da se sme na podlagi ustanove za šolsko leto 1861—1862 odpreti meščanska šola (se ve da z enim samim razredom). Kakor bi bilo dan danes meščanske šole želeti, ko hrepeni ljudstvo bolj po večjem splošnem izobraževanju, kakoršnega more ravno meščanska šola bolj dajati, nogo drago učenje v srednjih šolah; tako pa v tistih časih meščanska šola ni ugajala, i to zato no, ker se jo že 4. razreda mladina le radi tega posluževala, da jo mogla v srednje šole pristopati.
Vsa občina si je torej želela imeti nižjo realko namesto meščanske šole. V ta namen so jo obernila 8. sept. 1862 na sl. ministerstvo, da bi so jej podelile takošno pravice, kakorsno ima 1. letnik nižjih realk, t. j. da bi se meščanska šola pretvorila v enorazredno nižjo realko s pravico javnosti. Občina se v svojej prošnji zavezuje za vsa potrebna sredstva pri realki skerboti, 111 tudi 2. tečaj nižje realke odpreti, ako bi se za to potreba pokazala. Tudi to prošnjo je sl. ministerstvo z odlokom od 19. marca 1863 uslišalo, kar jo c. kr. okrajni urad 3. avg. 1863 občinskemu pred-stojništvu naznanil. Enorazredna nižja realka ljutomerska obstoji torej že 13 let.
Narodna 4razredua šola so toda do 1. 1872 ni več razšir-jevala, dasi so bili posamezni razredi, posebno 1. in 2., prenapolnjeni s šolsko mladino; kajti vsled novih šolskih postav, pa
14*
tudi vsled večje sprevidnosti in željo po omiki od strani ljudstva začela je skoro vsa za šolo ugodna mladina tudi hoditi v šolo.
Radi tega odpori se jo s šolskim letom 1872—1878 1. dekliški razred, za kateri je bila postavljena učiteljica, ki je vso šolske deklice tudi v ženskih delih pudučevala, kar ravno velevajo nove šolske postave. Velika množica šolskih otrok je zahtevala, da so se tudi deklice 2. razreda ločile od dečkov in ustanovil s š. letom 1878—74 še 2. dekliški razred ter v ta namen podučiteljica postavila. Po splošni želji krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se tudi v zadnjih dveh višjih razredih loči mladina po spolu, dovolil je sl. deželni šolski svet že lani, da se sme imenovati v ta namen začasno še ena podučiteljica. Toda krajni šolski svet do sedaj lastnej svojej želji še ni mogel vstreči radi pomanjkanja potrebne učne sobe.
Vsaj so že sedanji razredi v tr eh različnih poslopjih pospravljeni. Že več let občutijo vsi učitelji, šolski prijatelji in previdnejši stariši živo potrebo po novem šolskem poslopji, v katerem bi imeli vsi razredi zadosta prostorov, in to zdravih prostorov, kar se pa o sedanjih žali bog ne more reči. Za nakup zemljišča, na kojern bi stala nova šola, pogaja so krajno šolsko sve-tovalstvo že nekaj časa, in upanje imamo, da se primeren prostor v kratkem kupi in da se tudi z zidanjem predolgo odlagalo ne bo.
Naj k sklepu teh kratkih čertic omenjam še nekaterih oseb, ki so na tej šoli delovale.	(Daljo prih.)
Tretji občni zbor „Učiteljskega društva za slovenski Štajer“
(16. avgusta v ptujski čitalnici.)
(Daljo.)
K točki o prihodnjem društvenem delovanju spregovori g. Romih. On graja to, da se zbor nij sklical o šolskih počitnicah, in da se društveni organ »Slovenski Učitelju v politiko vtika in prinaša polemike. Govornik želi imeti v tem listu več učilnih poskusov.
Na to očitanje, posebno na poslednje odgovarjajo govorniku predsednik, g. Žinko, g. Jarc, g. Kryl, ki ga vsi v tem, da bi bil list političen, zavračajo rekoč, da je naloga temu listu, da zagovarja narodno stališče pri slovenskih šolali, in vse protinaroduo odbija. Dotični predlog g. Romih a je propal z vsemi glasi.
Pri nadaljni točki	se jo sprejelo,	da	ima društvenina tudi
v bodoče znašati 8 gld.	5U kr. Cena	»Slovenskega Učitelju“
ostane tudi 8 gld.
Za prihodnji občni	zbor predlaga	g.	Jarc Brežice, g.
M o	ž i n a pa L j u t o m e r.	Koše g. Žinko	Jarcev predlog pod-
pira, je bil ta sprejet. Za društveni sedež za bodoče leto se je izvolii zopet Ljutomer, in za predsednika g. Lapajne.
Predno so se volili odborniki, želeli so nekteri udje (Kryl, Kovačič) da bi odborniki ne bili raztrošeni po vsem slovenskem Štajerju, ampak tako razdeljeni, da bi bili nekateri blizo Ljutomera, a zopet drugi blizo Celja. V tem smislu se je tudi volilo. Izvoljeni so bili gg. Kryl in Klanjšček (iz Ljutomera), Kovačič, Žinko in Štrenkelj (iz Središča), Štuhec (s Huma), Repič (od sv. Miklavža), Jarc (od sv. Jurja na juž. železnici), Kregar (iz Celja), Brezovnik (iz Vojnika), Škoflek (iz Vranskega), Kunstič, (iz Sevnice), Jamšek (iz Rajhenburga) in Poljanec (iz Brežic).
Pri posameznih predlogih je nasvetoval g. Zinko, da bi se „Slovenski Učitelj bolj podpiral. G. Kryl je predlagal, da bi društvo izdalo v prihodnjem letu kratko zemljepisje za ljudske šole. Poslednji predlog se je izročil novemu odboru.
K sklepu se zahvali predsednik Ptujski čitalnici, da je prepustila svojo dvorano društvu za zborovanje, na kar navzoči čitaluiški odbornik, č. g. Terstenjak nazoče učitelje s krepko besedo pozdravi.
Drugi dan je imelo 9 navzočih odbornikov sejo, pri kateri se je volil za podpredsednika g. Kryl, za blagajnika g. Kovačič, za tajnika g. Klanjšček.
V Ljutomeru 1. septembra 1876.
J. Lapajne.	Anton Klanjšček
Občna zgodovina
za višje, razrede narodnih in meščanskih Šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Srednji vek.
IV. Od križanskih vojsk do odkritja Amerike.
(Daljo.)
§ 23, Ivan IIus in husitska vojska.
Ivan IIus je bil 1. 1373. v Husincili na Češkem rojen. Bil je sin ubogih staršev, toda velikih dušnih zmožnosti. Od ondotnih graščakov je dobil potrebni denar, daje mogel na pražki univerzi študirati. Posvetil se je duhovskemu stanu, v katerem so ga kot učitelja in duhovnika kmalu visoko spoštovali. Pridigoval je z veliko odkritoserčnostjo zoper napačnosti in pokvarjenosti, ki so bile pod vlado Venceslava, pa tudi za zboljšanja cerkvena je govoril. Kmalu pa je razglaševal taka načela, da so mu krivoverstvo očitali. Pod cesarjem Sigmundom, ki je vladal deset let za Venceslavom, bil je cerkveni zbor v Kostnici ob Bodenskem jezeru; k temu je bil tudi Hus povabljen, da naj se zago-
varja zavoljo svojili naukov. Bil je trikrat zaslišan, toda ostal je pri svojih načelih; zato so ga po tačasnih postavah krivo-versta obdolžili in obsodili na sniert ter sežgali na gromadi 1. 1415., 14. julija. Ista osoda je zadela njegovega prijatelja II i r o n i in a.
Smert teh dveh mož je Cehe jako razkačila. Husovi pri-verženci so se imenovali Husiti. Na čelu jim je bil Nikola iz Ilusinec.
V obhajanji s čašo (kolhom) so se največ od drugih kristjanov odločevali. Pri slovesnih obhodih se je pred njimi čaša nosila. Pri neki taki procesiji v Pragi je bil husitski duhovnik s kamnom zadet in to iz okna mestne hiše. To je bilo dalo povod hudim vojskam. Razdraženo ljudstvo je napadlo mestuo hišo in trinajst mestnih svetovalcev skozi okna verglo.
Vitez Iv a n Ž i ž k a je bil načelnik Husitov, V vojski s Poljaki je bil izgubil eno oko; bil je mož terdne volje iu nevpogljiv, pa tudi duhovit. Pod njegovim vodstvom so se Husiti hrabro hranili deržavni vojski, razruševali gradove in samostane, preganjali katolike in umorili one duhovnike, ki so se branili vernike s_ čašo obhajati.
Čeravno je bil Žižka pri neki priliki tudi drugo oko izgubil, vendar je še s svojimi trumami vso Moravsko iu Češko prehodil. Pa naglorna je umeri na kugi.
Po Žižkovi smerti sta prevzela vodstvo Ilusitov Prokop Veliki in Prokop Mali. Podvzela sta več vojin v sosedne dežele. Mesta so razdevali in ropali. Nemška vojska jih ni mogla ukrotiti, zbežala je vsikdar, kedar so se Husiti prikazali.
Da hi tem kervavim bojim konec storil, začel se je cesar Sigmund resno ž njimi pogajati, kajti vsa opustošena Češka je želela miru in sami Husiti si niso bili več edini. Baselski koncil (cerkveni zbor, 1. 1431 —1438) sc je z zmerno stranko pogodil v štirih točkah. Ilusitom je bilo dovoljeno, s čašo obhajati; bili so tudi v cerkev zopet sprejeti. Prenapeti del Husitov pa se ni hotel sprijazniti, ti so bili pa potem popolnem pobiti. Sigmund je bil potem pripoznan za češkega kralja. Nesrečna husitska vojska je trajala celili 14 let.
§ 24. D o v i c a Orleanska.
Po smerti vladajoče rodovine Kapetingerjev na Francoskem (1328), zasedla je francoski prestol rodovina Valois (Valoa). Angleški kralj Edvard III. je pa mislil, da ima do francoskega prestola več pravic, nego Filip Valois, in tako se je pričela stoletna vojska med Francozi in Angleži.
Angleži so na Francoskem jako zmagovali. Največje pridobitve so jim pripadala pod vlado francoskega kralja Karla Vil. (1422). Že je bil on severni del, celo Pariz, izgubil. Francoska neodvisnost je bila skoraj šla že po vodi, kajti že skoraj zadnja
podpora Francozov, mesto Orleans je bilo od Angležev oble-govano. Pa jako nenavadni dogodek je Francoze rešil.
V vasi Dom Kerni, v francoski Lotariugiji, je živela prosta kmetska deklica, z imenom Ivana d’Arc (Dark). Sramota in nesreča, ki ste doleteli domovino in kralja, je vpljivala znatno na to devico. Nič ni bolj želela, kakor to, da bi kralja rešela, za kar je Boga prosila. V svoji veliki domišljiji je videla v sajnih nebeške prikazni in mislila je, da jo je Bog za rešiteljico Francoske odločil.
Stopila je v svoji nenaravni navdušenosti pred kralja in mu obljubila, sovražnike od Orleaua pripoditi in kralja v Rbeims (Kem) na kronanje dovoditi.
Kralj, ki sicer nobene rešitve več vedel ni, je čude se Jovani sprejel njeno ponudbo. Vitežko oblečena, deržeča v eni roki belo zastavo, v drugi meč, korakala je devica pred francoskimi trumami, ki so mislile, da so pod njeno zastavo uepre magljive. Prisilila je res Angleže, da so odstopili od obleganja Orleana — zato se Jovana tudi imenuje devica Orleanska — oslobodila tudi druge kraje od Auglcžcv in peljala kralja Karla VII, kakor je bila obljubila, v Rbeims, kjer je bil kronan. Hotela je potem domu se vernitvi, rekoč da je po božji volji dano jej nalogo že spolnila. Kralj je pa prosi, naj ostane še pri vojski, dokler ni zadnji sovražnik iz dežele pregnan. Nehote in nevoljna je ostala. Toda pri napadu iz nekega mesta na oblegajoče Angleže prišla je junaška dekbca sovražnikom v roke, ki so ž njo gerdo ravnali in je naposled kot čarovnico na smert obsodili in sežgali. Toda smert .,device Orleanske1' ni več branila Francozom, da ne bi še dalje zmagovali, kajti Angleži so morali vso Francozko zapustiti, razen mesta Calais (Kalč). Vojska je končala brez pravega sklepa miru, kajti na Angleškem je bil nastal boj med „belo in rudečo rožo", t. j. za prestol augležki so se pričkali hiše York in Laucaster.
§ 25. Carigrad premagan po Turkih.
Začetkom 15. stoletja je bilo geršlco cesarstvo jako oslabelo. Notranje vojske, cerkveni prepiri in nezmožni cesarji, to so bili vzroki, da so Osmani ali Turki naprej v gerško cesarstvo derli.
To ljudstvo je imelo pervotno svoje sedeže ob kaspiškem morji, podverglo si je pa v 14. stoletju pod vodstvom Osmana severo-zahodni del Male Azije. Njegov naslednik si je dal naslov sultan ali padiša, in osnoval si je iz mladeničev premaganih narodov tako imenovane Jani čar e, ki so bili njegova osebna straža. V Mali Aziji so se Turki vedno bolj in bolj razširjevali, in kmalu eelč v Evropo silili. Bali so se takrat posebno Bajezida, ki so ga po hitrosti njegovih zmag tudi „blisk“ imenovali. Že ta bi bil Carigrad skoraj dobil, ako bi se ne bil
moral v Malo Azijo poverniti, kjer se je bojeval zoper došle Mongole. A ti so bili Bajczida pod vodstvom Ti m n r j a pobili. Toda po njegovi smerti opomogli so se Turki zopet dobro in Mohamed II. je začel z vojsko 250,000 mož Carigrad oblegati, ki se je le z 10.000 možmi branil. Naskoki na mesto so se od Turkov pogostoma ponavljevali, pa zastonj. 53 dni je trajalo oblegovanje, a naposled so divji sovražniki vendar le priderli v mesto, kjer je bilo strašno morenje. Cesar Konstantin sam je padel v boju in junaško umeri. Kri je po mestu v boju z Turki kar curkoma tekla; kar je ostalo kristjanov, bili so sužnji Turkov. Tako je končalo vshodno-rimsko cesarstvo leta 1453. Polumesec je bil postavljen tam, kjer je pred bil križ zasajen; Carigrad se je imenoval Istambul in bil glavno mesto turške deržave.
§ ‘20. Iznajdbe v 14. in 15. stoletji.
Najvažnejše iznajdbe in odkritja so bila v 14. in 15. stoletju. Take so iznajdbe: smodnika, kompasa, kujigo-tiskarstva in ur.
Po navadni pripovedki je sredi 14. stoletja smodnik iznašel frančiškan Bertold Scbwarz v Freiburgu na Badenskem. Pri svojih kemičnih poskusih je mešal zdrobljeno žveplo, saliter in oglje v nekem možnarji. Ta zmes se mu je po neki iskrici vnela, da je nastal tak pok, ki je nek kamen visoko v strop zagnal. Na ta način so začeli delati smodnik, kateri je zažgan kamen iz cevi daleč gnal. Pozneje so rabili namesto kamenja železne krogle, in začeli so tudi velike cevi, tope ali kanone delati. Male cevi so puške ali flinte, ki so se začele tudi v vojski rabiti. S to iznajdbo se je prejšnje vojskovanje vse predrugačilo.
Jako važna iznajdba je kompas. To je na tenki iglici postavljena, prosta se gibajoča magnetna igla, shranjena v taki škatljici. Magnetna igla je obernjena vedno proti scverju. Zato je mornarjem jako koristna, ker jim vedno gotovo stran kaže. Pred to iznajdbo se niso upali v veliko odperto morje, veslali so le poleg bregov. Kdo je kompas iznajdel, ni na tanko znano. Prepisujejo nekateri Flaviju Gioji, drugi pa nekemu Giri. To je pa gotovo, da so bile to reči smodnik in kompas, Kitajcem še pred znane.
Največje nasledke pa je imela iznajdba k n j i go-ti s k a r-stva. Popred so bile samo pitane knjige, katere so menihi po kloštrih pisali. Se dandanes se nahajajo po knjižnicah take prav lepo pisano knjigo. Posebuo začetne čerke so bile kaj lepo in umetno izpeljane. Take bukve so pa tudi prav drage bile. Po šolah sc niso rabile, nauk je bil torej samo ustno razlaganje učiteljevo.
Najpervo so prišli na to misel, da so podobe svetnikov v
lesene plošče rezali, te plošče z barvo namazali in potem podobe na papir ali pergamen pritiskali. Pozneje so tudi imena svetnikov in celo cele stavke iz svetega pisma v plošče vrezovali. Treba je bilo imeti torej toliko plošč, kolikor strani je knjiga obsegala, a po odtisku so bile plošče brez vrednosti. Nemškemu pleinenitniku Giinsfleischn, (navadno imenovan Janez Guttenberg) je prišlo na misel posamezne čerke v lesene palčice vrezovati; složevati	jih v	besede	in	verste, po-
černiti jih in potem ponatisniti. Po natisu so se palčice raz-djale in zopet rabile. Delale so se take palčice s čerkami iz lesa, pozneje iz kovin.	Guttenberg,	rojen	1. 1401	v	Majncu, je
pozneje začel v zvezi s Fustom in Schofferjem tudi knjige tiskati. Perva knjiga je bila latinsko sveto pismo (1456). Guttenberg je umeri leta 1468.
Pervo ure s	kolesci so bile	znane	okoli 1.	1000. Popred
so bile solnčue	ure. Ure, ki	bijejo,	so bile	v	14. stoletju
iznajdene. Žepne ure pa 1. 1500.	(Dalje	prih.)
Aleksander veliki.
Zgodovinska slika, spisal Dr. J. Lukas. — Metodično obdelal Tone Brczovnik.
(Daljo).
Učitelj pripoveduje sledeče: „Aleksander se je rodil . . . . storile so včlik napredek.“
Katerega leta bil je Aleksander rojen? Aleksander bil je leta 356 pr. Kr. rojen, ter je velike zmožnosti imel. Ker je oče vedel, da bo Aleksander njegov naslednik, hotel je njegove zmožnosti najboljše razviti. Preskerbel mu je izverstnega učitelja. Kdo je bil njegov učitelj? Njegov učitelj bil je najslavnejši učenjak Aristotel. S kterimi besedami je Filip Aristotela
za učitelja pozval? Pisal mu je:	„Vedi.............vreden.“
Kako je Aristotel svojo nalogo rešil? Posvetil se je povsem tej službi, in z najboljšimi vspehi, kajti nikdar nij boljši učitelj boljšega učenca imel. Kaj je pri Aleksandru osobito njegovo veliko marljivost obudilo? Njegovo veliko častiljubje gnalo gaje na delo. Povejte mi izgled njegovega velikega slavolilepja! Še očeta je za zmage zavidal; kedarkoli so mu o novih očetovih zmagah poročali, se je jokal ter tožil: „Moj oče si bo ves svet osvojil, a meni ne bode ostalo ničesar, kar bi si mogel sam pribojevati.4* Kdo ve povedati kak izgled, iz kojega se njegova včlika marljivost razvidi? Homerjeve pesni deval je po noči pod zglavje. Kaj ga je posebno v knjigi zanimalo? Pevauje o Ahi-leju. Tudi on je hotel tak junak postati. Kaj svedoči, da je Aleksander vede častil in ljubil? Da je pozneje kot kralj svojega nekdanjega učitelja, pri njegovih študijah pridno podpiral.
Učitelj pripoveduje dalje: „Nekdaj so ponudili...............
veselja jokal. “
Slišali smo popred, da je Aleksander tak junak postati želel, kot Aliilej; za kaj je moral zatoraj skerbeti? Moral je za telesno moč in gibčnost skerbeti. Tudi to je dosegel. Povedite
mi dokaz k temu! Nekdaj ponudili so..................veselja	jokal.
Ktere lastnosti kaže nam ta prigodba? Aleksandrovo pogumnost in previdnost.
O čem smo dosedaj govorili? 1) O Aleksandrovi mladosti in o d goji. (Sc napiše.)
To hočemo na kratko ponoviti. Cegav sin je bil Aleksander? A1 e k s a n d e r bil je sin makedonskega kralja Filipa. Kedaj se je Aleksander rodil? Rojen bil je leta 356 pr. Kr. Zakaj je Aleksander tako slaven postal? Imel je izverstne zmožnosti, bilje jak o n k a ž e 1 j a n i n m a r 1 j i v, t e r j e gerskega modrijana Aristotela za učitelja dobil. Kako je ta svojo zrdaeo rešil? Ta ga je jako vestno podu če val. Kaj je Aleksandrovo marljivost še bolj povspeševalo? M 1 a d i p rine bil j e j a k o slavohlepen. V čem se je Aleksander še odlikoval? Aleksander se je tudi po svoji pogumnosti in gibčnosti odlikoval. Vse to z razper-timi če. Kami tiskano eden ali več učencev skupaj (im Zusammen-hang) pove.
Učitelj pripoveduje dalje: „V osemnajstem letu...............
svojega kralja. “
V kterej starosti se je Aleksander pervokrat bojeval? Aleksander bil je komaj osemnajst let star, ko se je v bitvi pri Karoneji vojskoval, kjer je zmago odločil. Kaj je njegov oče rekel? Oče je rekel: „Moj sin itd.“ (Te besede naj se natančno zapouiue.) Kako star je bil Aleksander, ko je kralj postal? Aleksander bil je 20 let star, ko je na prestol prišel. Kaj je bila njegova perva skerb ? Njegova perva skerb bila je, perzijansko kraljevstvo ugonobiti. Kaj je moral Aleksander še popred storiti? Moral se je še neke narode, ki so se spuntali, podvreči. Kaj je Aleksander počel, ko je punte ukrotil? Šel z vojsko nad per-zijanskega kralja. Ktero leto je to vojsko začel? To vojsko začel je leta 334. Kje se je v Azijo prepeljal? Tri Sestu pi epi ul je Helespont, ter se je na trojansko bojišče podal. Kje jo bila perva bilka? Perva bitka bila je na Graniku 334 I. pr. Kr. Kaj se zgodi v bitki? Ko se je Aleksander necega Perzijaua branil, zavilitil je uže drugi meč nad njem, da bi ga bil usmertil. Kdo je Aleksandru življenje rešil? Klit, (nek) Makedonec, priskoči in napaduiku roko odseka.
Pripoveduje se dalje: „Vsled te zmage...................mesto
končalo.“
Kak nasledek je imela bitka na Graniku? Aleksander je vladar Male-Azije postal. Kam jo po tej bitki prišel? V Gor-
dijon. Kaj je bilo v Gordiju? Stari vojaški voz z umetno zavozlanim vozlom, o kojem se je reklo, da kdor ga razvozla, bo vladar cele Azije. Kako je Aleksander ta pogoj rešil? Aleksander je ta gordiški vozel sč sabljo presekal. Kaj se je Aleksandru v Tarsu pripetilo? Aleksander je v Tarsu nevarno zbolel; ko pa je spet ozdravel, šel je dalje brez ovir proti jugu. Kje je bila druga bitka? Druga bitka bila je pri Issu. Kedaj? 333. Zakaj je za Aleksandra tukaj nevarno bilo. Sovražnik imel je včliko večjo vojsko in perzijanski kralj Darij Kodoman ji je zapovedoval. Kako se je bitka končala ? Aleksander je zmagal, vjel družino kraljevo, s kojo pa je jako blago in častno ravnal. (Vidite otroci, to je dokaz njegove omike, kajti v tedanjih časih ravnalo se je z ujetniki čisto drugače.)
Na ktero stran se je Aleksander po tej bitki obernil? Aleksander šel je proti jugu in povsod so se mu prostovoljno podvergli. Kje se je Aleksander dalj časa muditi moral? Aleksander moral je mesto Tir, koje edino se mu nij hotelo podvreči, oblegovati. To pa nikakor nij bilo lehko, kajti mesto, z močnim obzidjem obdano, stalo je na otoku. Celih sedem mescev moral ga je oblegati. Ko se mu posreči mesto dobiti, razdjal gaje, prebivalce pa je deloma pomoril, deloma kot sužnje prodal. Feniško tergovstvo se je s tem končalo. (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz Ptuja. (O k raj n a uči tel j s k a konferenca.) Nadaljevaje zadnje poročilo o tej skupščini ne mislimo obširno pripovedovati o tem, kaj in kako so posamezni govorniki govorili, kaj predlagali, kako so bili njih predlogi sprejeti itd. Tako pripovedovanje vzelo bi preveč prostora; zato bodemo kar mogoče na kratko posameznih prašanj omenjali. —
O 1. vprašanji, „o splošnem poduku11 govoril je g. Raitschl v nemškem jeziku nekatero prav jodernate besede, med katerimi je več zdravih pedagogičnih načel navedel. Med obilira dobrim zrnjem je bilo seveda tudi nekaj plev, n. pr. to, da naj bi se učitelj v ljudski šoli na prihodnji poklic vsakega posameznega učenca oziral. K sklepu svojega referata je predlagal več resolucij, med temi tudi to, da bi se volil odbor, kateri bi pripravljal gradivo za boljše slovensko čitanke. (Poslednji dan konference volili so se v ta odbor: Itauschl, Robič, Kovačič, Erženjak, Škrabolj, Kocmut, Lapajne; poslednjega so izvolili za načelnika temu odboru.)
O drugem pitanji „o šolski disciplini" jo govoril (nemški) gospod Kocmut. Temeljiti in obširni govor, nekoliko olepšan na tak način, kakor je to po časnikih navada, bilje z veliko pohvalo sprejet. Najvažnejši predlog g. referenta jo bil ta, da bi se izdelala ustrahovalna pravila po izgledu ljutomerskih. O tem predlogu se je dolgo in obširno (po nepotrebnem) debatiralo, ker se niso mogli učitelji zediniti, ali naj bi se taka pravila dala učencem ali učiteljem v roko. Naposled se jo poslednje sprejelo s tem dostavkom, naj bodo „ljutomerska pravila11 učiteljem v izgled.
O 3. vprašanju, t j. „o risanji in geometriji" poročal jo g. Lapajne. Po njegovem predlogu sprejelo se je, da so po enorazrednicah in v nižjih razredih večrazrednic risanje in geometrijsko oblikoslovje skupno podu-čujc; v višjih razredih vočrazrednic odločijo naj so risanju in geometriji posebne ure. Kedar se risa, naj so temu predmotu, kjer je le mogoče, ne-pretergoma 2 uri določite, zlasti v višjih razredih. Za geometrijo ste bili kot pomožni knjigi za učitelja sprijeti: Slovenska geometrija Lapajnetova in nornška „geometrische Fornionlohre11 od dr. Močnika. Za risanje pa so je „dor kleine Zeichner“ od Tretau-a najbolje priporočal. Za nčonco pa so bile s splošnim odobrenjem nasvetovane „Folkl-novo risanko", ki prekosijo vse doscdnj izdane risanke. Kot dodatek temu slovenskemu govoru bil je nemški učilni poskus g. Ferka z učenci ptujsko šolo.
O zadcržkih o rednemu šolskemu obiskovanju jo zelo obširno govoril in z veliko navdušenostjo razlagal svoj marljivo izdelani referat g. Možina. Obilo njegovih predlogov navajati pač no moremo; sicer jo ta predmet bil že stokrat pretresovan.
0 nadaljnem učiteljskem izobraževanju jo v lopi in jako razumljivi slovenščini govorila gospodična Ekl. Njon govor je priobčen v zadnjem „Uč.“ — Pri tej točki je priporočal Lapajne, naj bi so učitelji čistega književnega jezika v šoli posluževali.
0 „spisji“ je govoril g. Erženjak (nemški). Njegov lep govor jo bil zelč podučljiv — za učitelje na nemških šolali; kajti razlagal je le nemško Spisjo in priporočoval nemške knjige učiteljem, da bi so po njih izobraževali. Pri tej prhki jo Rauschl priporočal graški „Volksbildungs-vere n“ in njegov organ „Dorfbote“, češ, da je to društvo šolam že veliko knjig (nemških) podarilo. Lapajne pa je na to priporočal .,Narodno šolo" v Ljubljani, katero daje šolam tako blago, kakoršno je slovenski deci prebavljivo. Tudi pri tej točki jo bil nemški učilni poskus g. Ferka z ueonci ptujsko nemške šole. (Ti nemški poskusi so imeli le malo praktične vrednosti za navzoče učitelje, ki le na slovenskih šolah učč.) G. Kranjc jo bil v telovadnici pokazal, kako je svoje učence v telovadbi izuril, kar se mora res pohvalno imenovati. Ali naj slovenski učitelj slovensko deco tudi nemški komandira? 0 ..gospodinjstvu v zvezi z ženskimi deli" jo govorila (nemški) prav izverstno gspdčna. Schulz iz Ptuja. O fiziki in kemiji je govoril (naipervo nemški, a pozneje tudi slovenski) in razkazoval g. Romih.
Kratek, a jedernat slovenski govor o ponavljevanji je imel g. Žilic r. Njegovo priporočevanjo: „repctitio est mater sludiorum“ jo bilo z živo pohvalo sprejeto.
Prav razumljiv in dobro prebavljiv govor (nemški) jo imel g. S k rali el j; razlagal je namreč, katera učila si moro učitelj z malimi stroški sam preskerbeti. Prav po domače jo g. Kryl v slovenskem jeziku priporočal kakošno inteliktvelne in moralično lastnosti naj ima učitelj. (Njegov govor hočemo priobčiti pri priliki v „Slov. učitelju'1. Ur.) G. Robič (nemški govoreč) jo prav dobro razlagal, kako naj učitelj roalije na podlagi čitank razlaga. — Drugi dan konference ogledali so si bili učitelji dobro urejeni ,,ot roški vorl“ in ..kmetijsko po skušal išče ter šolski ograd"*
Na koncu konference stavili so se tudi nekateri saraostalni predlogi, kateri pa niso tako jako važni. Naposled so se polagali računi o okrajnih učiteljskih bukvarnicah in volili udje v stalne odbore in v bukvarnične komisije — Konferenca se je 18. avg. sklenila z gromovitimi „živio“ kliei na presvitlega cesarja.
V lepem redu se jo ta skoro tridnevna konferenca končala. — „Pre-več brane se nam je naenkrat ponujalo" — tako se jo govorilo po minulem zborovanju. Tudi mi velimo to. — „Mass halten" je imeniten izrek, kateri se je bil čisto pozabil pri tej skupščini.
Iz Ljutomera. Šolsko leto smo pri nas letos tako-le končali: 13. sept. popoludne smo imeli šolsko veselico. Pri tej priliki so otroci dekla-movali, peli in otroško glediščino igro „Stari vojak in njegova rejenka" predstavljali. Naposled je imel deček slovenski slavnostni govor, a deklica pa nemški govor, primeren svečanosrtiemu dnevu. Nekaj malo pekarije se je na vso zadnje med deco razdelilo. Pri tej veselici je bilo več starišev in šolskih prijateljev navzočih.
Drugi dan, 14. t. m. je bil pravi sklep šole. Ob 8. uri je bila slovesna maša. Po maši podali so se učitelji v posamezne razrede, kjer so so po primernem nagovoru razdelila šolska naznanila in tiskana šolska poročila.
Slovstvo.
(Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraju) ima n : čelu spis „Zgodovinske čertice narodnih šol v ljutomerskem okraju", obsega šolska naznanila (učiteljstvo, šolski dnevnik, dobrotnike) in raz-redbo šolskih otrok. Šolo obiskujočo mladine je bilo v Ljutomeru 566, pri sv Križu 285, pri Mali nedelji 151, v Cozanjevcih 121 in v Veržeji 91 — skupaj 1214. To poročilo svedoči, daje sloga in porazumljeuje med učiteljstvom tega okraja, ki so spravili na dan skupno šolsko poročilo, obsegajočo 24 strani, ki stane 50 gld., za kar pa nobeden šolski fond nič dal ni, ampak vse se je pri dobrotnikih nabralo.
(„Slovenski učiteljski koledar.11) Kakor smo že zadnjič omenili, dobiva se naš koledar po 60 kr. (v platno vezan, z zlatim obrežem in žepom), po 50 kr. (samo v platno vezan) in po 40 kr. (v papir vezan). Nekaj iztisov smo dali pa samo brošurati in ti so dobe po 30 kr. Dobiti morejo gg. učitelji pa tudi sam „imeuik šol in učiteljev11, (brez koledarja) in sicer po 20 kr. Toda tudi s samim „koledarjem“ (brez imenika) moremo postreči za 15 novčičev.*)
Odbor ,,Učiteljskega društva za slovenski Štajer.**)
(»Kazala za določenje telesnine) okroglega, obtesanega in rezanega lesa, ter oglarskih kop v metrični meri.“ — Tako je naslov novi obširni knjigi, ki obsega veliko tabel za omenjene račune. Izdalo je to
*) Že prijeti ,.koledarji" se morejo zamenjati z drugimi.
**) Dobiva s tudi pri Giontiuiju v Ljubljani in Duboisu v Ljutomeru.
knjigo v nemškem in slovenskem jeziku koroško gozdarsko društvo. (Poslovenil jo jo menda g. Ferjančič, uradnik pri Iliitterbergerškem društvu v Celovcu). Ta knjiga jo prekoristna za tergovco z lesom, gozdarje in druge.
Šolske novice in drobtine.
(„Učiteljsko društvo za slovenski Stajer") jo dobilo od c. kr. okrajnega glavarstva v Ljutomeru koncesijo, da sme šolske knjige na drobno prodajati.
(„Učiteljsko zborovanje v Ljubljani.) ‘28. septembra, v če-tertek zborovalo bode v Ljubljani, pri Virantu: „Slovensko učiteljsko društvo1*, .Narodna šola11 in .Vdovsko učit olj s ko društvo11. Pričakovati jo obilo itdeležnikov.
(Pri občnem zboru .štajersko učiteljske zvezo" v Colji) bode mej drugim govoril tudi g. Lapajne o povzdigi slovensko šolske literature.
(Iz Materije.) Dno (i. septembra zaključili smo tukaj učilno do novembra z izpitom, kojega jo pohodilo mnogo povabljenega naroda.„ Kras je sicer kamenit, toda rajši ga ipak gleda naš učitelj nego li zeleno Štirsko z želodarji! Talenti so so tu boljši pokazali, nego li so na Štirskom v Ljutomeru.
(Nehvaležni svet.) Na Ilervatskem je bil letos vpokojen 83 let star učitelj, ki jo služil 59 lot. Dali so mu pa — ‘200 gld. pokojnino. .Kogar so bogovi čertili . . .“
(V zadevi šolskih počitnic) med letom na ljudskih šolah je štajerski deželni šolski svet z odlokom od 3. avgusta 187(1 naredbo od
14. septembra 1870 v sledečem promenil: Prosti dan naj bode 18. avgusta (rojstni dan cesarja), čo so pa takrat počitnice, naj bode 4. oktobra (cesarjev god); v teh dnevih se pa mora mladino skupno božje službo udeležiti. — Prosti dan naj bodo en pomladanski oan; prosta naj je tudi s a bo ta pred bi n koš ti mi. Zadnja pustna dneva pa mora šola biti. — V tednu naj bodo četertok prost, ali pa v saboto in sredo popoldne. — Spoved in obhajilo naj bosta ob prostih dnevih. — Križev teden in ob Markovem naj bode po procesijah šola. — (Ako pa nič otrok v šolo ne pride? Ur.) Ako jo ob sejmih prosto, mora pa biti ob prostih dnevih šola. —■ Na šolali s poldnevnim podukom naj so po mogočnosti tudi ob sejmih šola ima. — Učitelji — orgljavci no smejo radi orgljanja šolo zanemarjati. — To so bistvene točke nove naredbo.
(Poslano.) Svojim prijateljem in znancem naznanjam, da bivam od
15. septembra do ‘25. oktobra v Ljubljani (Stari terg 133), kamor naj so mi listi napotiti izvolijo.	Ivan	Lapajne.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Laporji (lrazr.) s 550 in stan.; učiteljska služba s (190 in stan. in podučite jska služba s 490 (370) in stan. v Mak olj ah (3razr.); podučiteljska služba v Poli dan ah (2razr.) s 510 (400) in stan.; podučiteljska služba v Studenic,u (2razr.) s 440 (330) in stan.; podučiteljska služba v Gorenji Polskavi (2razr.) s 440 (330) in stan.; vse v okraju Slovenske Bistrice do 30. sept. na kr. š. svet.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Kopanji (v ljubljanski okolici, lrazr.) s 400 gld. in s an. do 10. oktobra na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem : G. Peter Končnik, okr. šolski nadzornik v Colji, imenovan je glavni učitelj na graškem ženskem učiieljišči.
Na Kranjskem: G. Ivan llihteršič (iz Kopanj), učitelj v Dobravi, g. Anton Borčič (iz Nadanjega sela), zač. učitelj na Igu. G. J. Ukmar učitelj v Goričah, g. Juvanee, učitelj v Logatcu.
Na Koroškem: G. Jožo Kovač (p. uč. kandidat), začasni učitelj v Ukvicah.
g-v.m Učiteljski službi
na novo osnovanih enorazrednih ljudskih šolah pri sv. Antonu na Pohorji in v Pernicah z dohodki IH. razreda in prostim stanovanjem sc razpisujete.
Prosilci, zmožni nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojne dokumentirane prošnje potem predstavljene okrajne šolske gosposke najdalje do 1. oktobra t. 1. oposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetu.
Okrajni šolski svet v Llarenbergu, duč 16. avgusta 1876.
‘2—3	Pcrvosednik: Strobach.
Pii
Karol Gerold-ovem sinu
na Duuaji (Barbaragasse 2) in pri vseh bukvarjih dobiva se poslovenjena Decker-jcva
Cena 70 kr.
Namenjena je 1 j o d s k i m in m e š canski m šolam, priporočuje se učiteljem in učencem. V nemškem originalu, ki je že :>. natis doživel, odobrena je od slavno vlade že davno, a tudi odohreuja slovenskega prevoda se v kratkem pri čakujc.	l—3
Ha&učiteljska služba
na ljudskej šoli v Ponkvi se služniuo 550 il. priklado 50 fl. iu prostim stanovanjem se razpisuje do 25. septembra 1876.
Prositelji imajo svoje prošnje do 25 septembra 1876 vpo-slati krajnemu šolskemu svetu na Ponkvi (Ponigl).
Okrajni šolski svet Šmarski 8. avgusta 1876.
Prvosednik: IImmh L r.
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetua ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Stajer":
Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
Janez Griontiiii	in Fr. Dubois
v Ljubljani,	v	Ljutomern.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih uredjene zemeljske krogle (globe), luno- in p lan etos troje najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in serb-s kem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in frank o pošiljajo.
Fellil in sina tergovina s papirjem v Pragi.
——   -----------------------------------
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. 8tajor.“
Za uredn. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk ova tiskarna v Mariboru.