(T)lVZ INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA REPUBLIKE SLOVENIJE Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA Ljubljana, november 2012 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Izdajatelj: Inštitut za varovanje zdravja, Trubarjeva 2, Ljubljana Spletni naslov: http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=105&pi=5& 5 id=788& 5 PageIndex=0& 5 groupId=155& 5 newsCat egory=& 5 action=ShowNewsFull&pl=105-5.0. Za izdajatelja: Marija SELJAK Uredniki: Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Jana Kolman, Nuška Čakš Jager, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek, Veronika Učakar Leto izdaje: 2012 Oblikovanje in spletno urejanje: Andreja PETREVČIČ Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Kraigher, Alenka, 1950- Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011 / Alenka Kraigher, Maja Sočan, Irena Klavs, Tatjana Frelih, Eva Grilc, Marta Grgič Vitek. - Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2012 ISSN 2232-4798 I.Sočan, Maja 2.Klavs, Irena 3.Frelih, Tatjana 4.Grilc, Eva 5.Grgič Vitek, Marta 2 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Predgovor Naš sistem epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni vključuje bolezni, ki so pomembne zaradi možnosti nastanka izbruhov, imajo visoko morbiditeto, mortaliteto oziroma puščajo okvare/invalidnost. Za nekatere obstajajo programi za njihovo obvladovanje, eliminacijo ali eradikacijo. Zbrani podatki so solidna podlaga za vpeljavo javno zdravstvenih programov (cepljenje, skrining) in druge preventivne ukrepe. Sistem epidemiološkega spremljanja je zato pomembna podlaga za ocenjevanje stanja in programe obvladovanja. To velja še posebej za bolezni, proti katerim cepimo in bolezni, ki se pojavljajo v obliki izbruhov, za žariščne bolezni ali dogodke, ki pomenijo tveganje za zdravje prebivalstva. Poleg z zakonom predpisanega spremljanja nalezljivih bolezni se podatki o nalezljivih boleznih in njihovih povzročiteljih zbirajo še v okviru projektov oziroma mrež. Aktivna vloga mikrobioloških laboratorijev ob kopičenju oziroma sumu na izbruh pa nudi nepogrešljivo podporo epidemiološkemu preučevanju nalezljivih bolezni in oblikovanju ustreznih ukrepov. Pri zbiranju podatkov in informacij je nujno potrebno partnerstvo v znanstvenem okolju, s strokovnjaki s področja infekcijskih bolezni, mikrobiologije in drugih medicinskih in nemedicinskih ved glede na vsebino problema kot tudi z upravnimi organi. Z vidika opredeljenih prioritetnih problemov smo v letu 2011 posvetili pozornost epidemiološkemu spremljanju bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem. Aktivno smo sledili pojavu ošpic, mumpsa, rdečk, oslovskega kašlja in spodbujali k laboratorijskemu potrjevanju primerov, pri katerih je bil postavljen sum na s cepljenjem preprečljivo bolezen. Z razvito moderno diagnostiko smo zagotavljali za celo državo laboratorijsko potrjevanje okužb z invazivnimi bakterijami (pnevmokok, meningokok, hemofilus). S serotipizacijo vseh izolatov in primerjavo serotipov, ki krožijo, s tistimi, ki so prisotni v cepivih, smo pridobivali ključne podatke za ocenjevanje cepilnega programa. Pregledovali smo kužnine in na prisotnost enterovirusov in povzročitelja otroške paralize ter s tem zagotavljali dokaze, da je država prosta otroške paralize. Posebno pozornost smo posvetili zoonozam, HIV/AIDS in spolno prenesenim okužbam. S poglobljeno sodobno diagnostiko kampilobaktrov, invazivnih tipov E.coli, Clostridium botulinum in salmonel smo dobili pojasnitev epidemioloških značilnosti izbruhov okužb s hrano. Podatke zbrane v sistemu epidemiološkega spremljanja in druge informacije smo posredovali strokovni in splošni javnosti neposredno s spletno stranjo www.ivz.si in posredno preko medijev. Trenutno naš sistem spremljanja nalezljivih bolezni ni povsem zadovoljiv. Le na podlagi kakovostnih podatkov in analiz je možno zagotoviti učinkovite in sorazmerne ukrepe za preprečevanje širjenja in obvladovanje nalezljivih bolezni, zagotoviti hitro odzivanje na dogodke, ki pomenijo tveganje za javno zdravje. Potrebne so izboljšave z vključitvijo prijavljanja sindromov, ki pomenijo pomembno informacijo za pravočasno ukrepanje in z ojačanjem laboratorijskega spremljanja. Da bi ocenili njegovo vrednost, bo potrebna evalvacija, ki bo dala odgovore o pokritosti, fleksibilnosti, sprejemljivosti, pravočasnosti in popolnosti podatkov, ki jih sistem vključuje. Oceno bomo uporabili za izgradnjo boljše računalniške podpore zasnovane tako, da bo vnos podatkov in dostop do njih mogoč preko spletne aplikacije, ki bo na voljo različnim vrstam uporabnikov. Prim.izr.prof.dr. Alenka Kraigher Predstojnica Centra za nalezljive bolezni in okoljska tveganja 3 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo 1 UVOD.................................................................................................................................................................11 Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v letu 2011.....................................................................12 Trendi izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni v 2011....................................................................13 Izbruhi nalezljivih bolezni..............................................................................................................14 Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011..............................................14 2 EPIDEMIOLOGIJA PRIJAVLJENIH NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI, 2011 ........................................15 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni...............................................................................................................18 Maja SOČAN, Andreja PETREVČIČ, Katarina PROSENC TRILAR , Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012............................................... 18 Virološko spremljanje....................................................................................................................19 Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa....................................................21 Legioneloza....................................................................................................................................22 Tuberkoloza...................................................................................................................................23 Škrlatinka.......................................................................................................................................24 2.2. Spolno prenesene bolezni in okužbe s HIV...........................................................................................25 Irena KLAVS, Tanja KUSTEC , Zdenka KASTELIC, Marta GRGIČ VITEK Spolno prenesene okužbe.............................................................................................................25 Spolno prenesena klamidijska okužba..........................................................................................25 Gonoreja........................................................................................................................................27 Sifilis...............................................................................................................................................28 Okužbe s HPV in genitalne bradavice............................................................................................29 Hepatitis B.....................................................................................................................................31 Hepatitis C.....................................................................................................................................31 Okužba s HIV..................................................................................................................................32 Delež okuženih v skupinah z različnimi tveganimi vedenj.............................................................38 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze..................................................................................................39 Eva GRILC, Andreja PETREVČIČ, Marija TRKOV Akutni hepatitis A..........................................................................................................................41 Akutni hepatitis E..........................................................................................................................41 Botulizem.......................................................................................................................................41 Bruceloza.......................................................................................................................................41 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge).........................................................................42 Escherichia coli..............................................................................................................................43 Ehinokokoza..................................................................................................................................44 4 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Gastroenterokolitisi neznane etiologije........................................................................................45 Kampilobakter...............................................................................................................................46 Lamblioza.......................................................................................................................................47 Leptospiroza..................................................................................................................................48 Listerioza........................................................................................................................................48 Ostale črevesne okužbe.................................................................................................................49 Rotavirus in norovirus...................................................................................................................50 Salmonela......................................................................................................................................51 Primoizolacija salmonel pri ljudeh................................................................................................53 Šigela.............................................................................................................................................54 Tifus...............................................................................................................................................54 Toksoplazmoza..............................................................................................................................54 Trakuljavost...................................................................................................................................54 Trihineloza.....................................................................................................................................54 Tularemija......................................................................................................................................55 Vročica Q.......................................................................................................................................55 Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E.coli v letu 2011 .......................................................................................................................................................55 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoraške mrzlice..................................................................56 Maja SOČAN, Andreja PETREVČIČ, Marta GRGIČ VITEK Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS)..................................................................56 Klopni meningoencefalitis (KME)..................................................................................................57 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za klopnim meningoencefalitisom v letu 2011...................59 Lymska borelioza...........................................................................................................................59 Denga.............................................................................................................................................60 Malarija..........................................................................................................................................61 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem.............................................................................................63 Marta GRGIČ VITEK, Andreja PETREVČIČ, Katarina PROSENC, Metka PARAGI, Alenka KRAIGHER, Veronika UČAKAR Rdečke...........................................................................................................................................63 Ošpice............................................................................................................................................63 Mumps...........................................................................................................................................64 Otroška paraliza.............................................................................................................................65 Oslovski kašelj................................................................................................................................66 Tetanus..........................................................................................................................................67 5 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Norice............................................................................................................................................68 Pasavec (herpes zoster).................................................................................................................69 Invazivne pnevmokokne okužbe..................................................................................................70 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae.............................................71 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis................................................71 2.6. Vnesene (importirane) bolezni.................................................................................................................72 2.7. Drugo.........................................................................................................................................................73 Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER 2.8. Izbruhi........................................................................................................................................................74 Tatjana FRELIH, Sandra KOSMAČ Uvod..............................................................................................................................................74 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah.........................................................................76 Prijavljeno število izbruhov in obolelih po regijah........................................................................80 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava......................................................................................80 Zaključek........................................................................................................................................81 3 ODPORNOST IZBRANIH BAKTERIJSKIH VRST PROTI ANTIBIOTIKOM.....................................................82 3.1. Podatki mreže EARS-Net Slovenija.........................................................................................................83 Jana KOLMAN, Manica MÜLLER-PREMRU, Aleš KOROŠEC, EARS-Net Slovenija1 Ključni poudarki.............................................................................................................................83 Splošni in demografski podatki mreže EARS-Net Slovenija...........................................................83 Staphylococcus aureus..................................................................................................................85 Streptococcus pneumoniae...........................................................................................................86 Enterococcus faecalis....................................................................................................................86 Enterococcus faecium....................................................................................................................86 Escherichia coli..............................................................................................................................87 Klebsiella pneumoniae...................................................................................................................88 Pseudomonas aeruginosa.............................................................................................................89 4 ZAKLJUČEK.....................................................................................................................................................91 5 PRILOGE..........................................................................................................................................................93 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENČNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2011...........................................................................................................................95 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2011.......98 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011.............................102 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2011............................105 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011.......109 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2011...........................109 6 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo slik Slika 1 Število prijav in hospitalizirani zaradi nalezljive bolezni, Slovenija, 2007 - 2011....................................... 13 Slika 2 Incidenčne stopnje GPB, število pozitivnih in negativnih vzorcev testiranih na influenco A H1v v sezoni 2011/2012.............................................................................................................................................................. 18 Slika 3 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo, v sezoni 2010/2011 in 2011/2012............................................................................................................................. 19 Slika 4 Virološki podatki o kroženju influence v Sloveniji v sezoni 2011/2012....................................................... 20 Slika 5 Delež respiratornih viusov v pozitivnih vzorcih iz ambulant primarnega zdravstva...................................20 Slika 6 Okužbe z različnimi respiratornimi virusi pri hospitaliziranih bolnikih v sezoni 2011/2012......................... 21 Slika 7 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v sezoni 2011/2012.......................................................... 22 Slika 8 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji po mesecih v letu 2011..............................................................23 Slika 9 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji od 1997 do 2011........................................................................23 Slika 10 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2002-2011.................................................................................................. 25 Slika 11 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011............................................................................................................................................................. 26 Slika 12 Stopnja testiranja na spolno preneseno klamidijsko okužbo in prijavna incidenca spolno prenesene klamidijske okužbe, Slovenija, Nova Gorica, 2002-2011...................................................................................... 27 Slika 13 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011 .............................. 28 Slika 14 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011................. 29 Slika 15 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011............... 30 Slika 16 Prijavljeni primeri kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2002 -2011....................................... 31 Slika 17 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnoz aidsa, Slovenija, 2002-2011............... 32 Slika 18 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti po letih, Slovenija, 2002-2011..... 33 Slika 19 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, skupaj in v 2011, Slovenija, 20022011......................................................................................................................................................................34 Slika 20 Diagnosticirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HIV glede vrste partnerjev, Slovenija, 20022011......................................................................................................................................................................34 Slika 21 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnoz', Slovenija, 2002-2011................ 35 Slika 22 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnoz', Slovenija, 2002-2011.......... 35 Slika 23 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi glede na starost ob diagnozi, Slovenija, 2002-2011............................................................................................................................. 35 Slika 24 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2002-2011*...................................................... 36 Slika 25 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV, Slovenija, 2002-2011.................................................................... 37 Slika 26 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 20022011......................................................................................................................................................................37 Slika 27 Trend vseh prijav ČNB (A00-A09 In B15) in ČNB neznane etiologije (A09, A04.9, A05.9, A08.4), treh najpogostejših opredeljenih ČNB v zadnjih 10 letih (salmoneloz (A02), rotaviroz (A08.0) in kampilobakterioz (A04.5)) ter ČNB, prijavljenih kot druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5), Slovenija, 2002 - 201140 Slika 28 Specifična prijavna incidenca primerov dermatofitoze po regijah, Slovenija, 2011..................................42 Slika 29 Prijavljeni primeri E. coli po mesecih, Slovenija, 2009 ter povprečje 2002 - 2011................................... 44 Slika 30 Primeri ehinokokoze po prijavi v sistemu nacionalnega spremljanja, po mesecih, Slovenija, 2011.........45 Slika 31 Specifična prijavna incidenca obolelih zaradi ČNB neznane etiologije (A09, A04.9, A05.9, A08.4), po spolu in starosti, Slovenija, 2011...........................................................................................................................45 Slika 32 Specifična prijavna incidenca ČNB neznane etiologije po regijah, Slovenija, 2010 - 2011..................... 46 Slika 33 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2010 - 2011, ter 10-letno povprečje.................................................................................................................................................47 Slika 34 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2002 - 2011.................................... 48 Slika 35 Prijavljeni primeri listerioze in število umrlih med prijavljenimi primeri, Slovenija, 2002 - 2011................ 49 Slika 36 Prijavljeni primeri ostalih črevesnih okužb, Slovenija, 2007 - 2011......................................................... 49 Slika 37 Vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2010 - 2011........................................................................................................................................................... 50 Slika 38 Rota in kalicivirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2011.......................................................51 Slika 39 Primerjava krivulje ČNB neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2011.........52 Slika 40 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2007 - 2011 ........................................................ 52 Slika 41 Prijavljeni primeri šigeloz po mesecih, Slovenija, 2007 - 2011................................................................ 54 Slika 42 Povprečna incidenca na 100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija, 2002 - 2011................................... 56 Slika 43 Gostota pojavljanja po posameznih mesecih, Slovenija, 2002-2011....................................................... 57 Slika 44 Incidenčne stopnje KME po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2011..............................................58 Slika 45 Prijavljeni primeri KME po mesecu obolenja, Slovenija, 2009 - 2011...................................................... 58 Slika 46 Specifična prijavna incidenca Lymske borelioze in KME po regijah, Slovenija, 2011..............................60 Slika 47 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2009 - 2011................................................ 60 Slika 48 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih, Slovenija, 2002 - 2011.................................................... 61 Slika 49 Starostna porazdelitev bolnikov z malarijo v 10-letnem obdobju (2002- 2011), Slovenija........................62 Slika 50 Prijavljeni primeri ošpic v Sloveniji od leta 1949 do 2011.........................................................................64 7 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 51 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1967 - 2011................................................................................. 65 Slika 52 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2011............................................................66 Slika 53 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2007 - 2011............................... 67 Slika 54 Prijavljeni primeri tetanusa in umrli zaradi tetanusa, Slovenija, 2002 - 2011........................................... 67 Slika 55 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2011...............................................................................68 Slika 56 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2011.................................................................70 Slika 57 Invazivni izolati bakterije Streptococcus pneumoniae po starosti in spolu v letu 2011............................. 70 Slika 58 Incidenčne stopnje invazivnih hemofilusnih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2011.......................... 71 Slika 59 Incidenčne stopnje invazivnih meningokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2011...................... 72 Slika 60 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni, po skupinah, Slovenija, 2011.......................................................... 74 Slika 61 Povzročitelji izbruhov nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011........................................................................ 75 Slika 62 Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz po povzročitelju in mesecih, Slovenija, 2011.................. 76 Slika 63 Gibanje izbruhov z norovirusi zadnjih 6 let (2006-2011), Slovenija.......................................................... 78 Slika 64 Gibanje oslovskega kašlja zadnjih 5 let (2007-2011), Slovenija.............................................................. 79 Slika 65 Število primerov invazivnih okužb s prvimi izolati bakterijskih vrst po spolu, EARS-Net Slovenija, 2011 84 Slika 66 Odstotek MRSA izolatov med primeri invazivnih okužb z bakterijo Staphylococcus aureus iz hemokulture, EARS-Net Slovenija, 2006-2011........................................................................................................................... 85 Slika 67 Odstotki primerov s proti vankomicinu odpornim izolatom Enterococcus faecium med vsemi primeri z izolatom E. faecium po letih, EARS-Net Slovenija, 2006-2011............................................................................. 87 Slika 68 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri invazivnih okužb z izolatom Escherichia coli, EARS-Net Slovenija, 2006-2011............................................................................................................................................ 88 Slika 69 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri z izolatom Klebsiella pneumoniae, EARS-Net Slovenija, 2006-2011............................................................................................................................................................. 89 8 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Kazalo tabel Tabela 1 Prijavljene nalezljive bolezni, Slovenija, 2007 - 2011............................................................................. 12 Tabela 2 Hospitalizirani zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011...................................12 Tabela 3 Trendi in incidence izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni 2011.............................................................. 13 Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2007 - 2011........................................................... 14 Tabela 5 Specifična prijavna incidenca prijavljenih primerov tuberkuloze, Slovenija, 2011...................................24 Tabela 6 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija, 2007 - 2011.............................................................................. 24 Tabela 7 Delež okuženih s spolno preneseno okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis med 18 in 49 let starimi prebivalci, Slovenija, 2010.....................................................................................................................................27 Tabela 8 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2006 - 2011........................ 31 Tabela 9 Testiranje na okužbo s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki so bili spolno aktivni v preteklem letu, priložnostni vzorec, Ljubljana, Slovenija, 2006-2011.................................................................... 36 Tabela 10 Delež okuženih med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pacienti s spolno prenesenimi okužbami in nosečnicami, Slovenija, 2002-2011................................... 38 Tabela 11 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2007 - 2011........................... 39 Tabela 12 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011.....................................................41 Tabela 13 Prijavljeni primeri hepatitisa A, Slovenija, 2007 - 2011........................................................................ 41 Tabela 14 Prijavljeni primeri dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2007- 2011........................................................ 42 Tabela 15 Mesto kožne spremembe pri prijavljenih primerih dermatofitoze Slovenija, 2007 - 2011..................... 42 Tabela 16 Prijavljeni primeri E.coli po tipih, Slovenija, 2002 - 2011....................................................................... 43 Tabela 17 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca E. coli, po regijah, Slovenija, 2011.........................44 Tabela 18 Prijavljeni primeri ehinokokoze po regijah, Slovenija, 2002 - 2011...................................................... 44 Tabela 19 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2002 - 2011...................... 46 Tabela 20 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2002 - 2011........................... 47 Tabela 21 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2011 . 47 Tabela 22 Prijavljeni primeri leptospiroze, stopnja incidence, po regijah, Slovenija, 2002 - 2011......................... 48 Tabela 23 Hospitalizirani zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2007 - 2011................................. 50 Tabela 24 Prijavljeni salmonelni enteritisi po mesecih, Slovenija, 2002 - 2011.................................................... 52 Tabela 25 Salmonele po povzročiteljih, incidenčna stopnja, Slovenija, 2011........................................................53 Tabela 26 Prijavljeni primeri šigel, Slovenija, 2007 - 2011.................................................................................... 54 Tabela 27 Prijavljeni primeri tularemije po regijah, Slovenija, 2002- 2011............................................................ 55 Tabela 28 Primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E. coli v letu 2011...................55 Tabela 29 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom po regijah, Slovenija, 2002 - 2011..... 56 Tabela 30 Prijavljeni primeri, incidenčne stopnje in umrli zaradi KME, Slovenija, 2007 - 2011............................. 57 Tabela 31 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje KME po regijah, Slovenija, 2010 - 2011............................... 57 Tabela 32 Prijavljeni primeri Lyme borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2007 - 2011............................. 59 Tabela 33 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca Lymske borelioze, Slovenija, 2010- 2011.............. 59 Tabela 34 Prijavljeni primeri denge od leta 2002 do 2011.....................................................................................61 Tabela 35 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili z malarijo v obdobju od 2002 do 2011. 62 Tabela 36 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje rdečk, Slovenija, 2002 - 2011............................................... 63 Tabela 37 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2002 - 2011........................................... 64 Tabela 38 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2007-2011............................................. 65 Tabela 39 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2002 - 2011............................. 66 Tabela 40 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, incidenčne stopnje, umrli, mortaliteta, Slovenija, 2002 - 2011. 68 Tabela 41 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2007 - 2011................................................................................... 68 Tabela 42 Specifična prijavna incidenca noric po spolu in starosti, Slovenija, 2011..............................................69 Tabela 43 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2011...............................................................................69 Tabela 44 Prijavljeni primeri herpes zostra po regijah, Slovenija, 2011.................................................................69 Tabela 45 Specifična prijavna incidenca herpes zostra po starosti, Slovenija, 2011.............................................69 Tabela 46 Prijavljeni primeri CJB, Slovenija, 2007- 2011..................................................................................... 73 Tabela 47 Izbruhi po skupinah nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011....................................................................... 75 Tabela 48 Prijavljeno število izbruhov in obolelih /100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija 2011.....................80 Tabela 49 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava in regiji, 2011........................................................................80 Tabela 50 Število primerov prvih invazivnih okužb z bakterijskimi vrstami po četrtletjih, EARS-Net Slovenija, 2011 ..............................................................................................................................................................................84 Tabela 51 Število prvih izolatov po bakterijskih vrstah, EARS-Net Slovenija, 2006-2011..................................... 85 Tabela 52 Odpornost prvih izolatov Staphylococcus aureus proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011.........85 Tabela 53 Odpornost prvih izolatov Streptococcus pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011... 86 Tabela 54 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecalis proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011...........86 Tabela 55 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecium proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011...........87 Tabela 56 Odpornost prvih izolatov Escherichia coli proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011.....................88 Tabela 57 Odpornost prvih izolatov Klebsiella pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011..........89 Tabela 58 Odpornost prvih izolatov Pseudomonas aeruginosa proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011.....90 9 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Seznam regij in drugih pomembnih kratic CE Celje GO Nova Gorica KP Koper KR Kranj LJ Ljubljana MB Maribor MS Murska Sobota NM Novo mesto RAVNE Ravne na Koroškem CDC Center for Disease Control and Prevention ECDC European Center for Disease Prevention and Control EFSA European Food Safety Authority EEA/EFTA European Economic Area/European Free Trade Association EMEA Evropska agencija za zdravila ll^ll Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani VURS Veterinarska uprava Republike Slovenije 10 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 1 Uvod 11 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljene nalezljive bolezni v Sloveniji v letu 2011 Nalezljive bolezni so najpogostejše bolezni v populaciji. Ocenjuje se, da prebivalec letno enkrat do desetkrat zboli z akutno okužbo dihal in vsaj enkrat z akutno črevesno okužbo. Vse bolj pomembne in pogoste so transmisivne nalezljive bolezni, ki jih prenaša mrčes. Zaradi številnih potovanj po svetu so vse pogostejše tudi vnesene nalezljive bolezni, ki jih pri nas sicer nimamo. Nalezljive bolezni niso pomembne samo zaradi njihove pogostosti, temveč tudi zaradi možnih trajnih posledic. Agense, ki povzročajo nalezljive bolezni, povezujejo tudi s kroničnimi boleznimi kot reaktivni artritis, rana na želodcu, rakom, neplodnostjo ipd. Center za nalezljive bolezni IVZ preko zavodov za zdravstveno varstvo zbira podatke o nalezljivih boleznih, proučuje epidemiološke značilnosti in determinante, ocenjuje tveganja ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje. V Sloveniji prijavo nalezljivih bolezni predpisuje Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS št. 33/06). Režim prijavljanja določa Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l. RS št. 16/99). Spremljanje nalezljivih bolezni v zadnjih letih pridobiva na pomenu. Številne mreže z mednarodnimi podatki ter sodelovanje v mednarodnih projektih omogočajo izmenjavo podatkov, zaznavanje in obvladovanje nalezljivih bolezni in izbruhov mednarodnih razsežnosti. V letu 2010 smo prejeli 62128 prijav nalezljivih bolezni oziroma 10% manj kot v letu 2009 in za 1,3% manj kot je 5-letno povprečje. V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10: J12, J14-J18), ker so prikazani posebej. Letna stopnja obolevnosti, ocenjena na osnovi prijav, je znašala 3031,7/100.000 prebivalcev. Prijave karantenskih bolezni nismo prejeli, prav tako ni bilo prijav davice, otroške paralize, rdečk, antraks a ter stekline pri ljudeh. Po desetih letih odsotnosti, so se v letu 2010 v Sloveniji spet pojavile ošpice. Incidenčna stopnja ošpic je bila 0,98/1.000.000 prebivalcev. Tabela 1 Prijavljene nalezljive bolezni, Slovenija, 2007 - 2011 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 5-letno povprečje 1 St. prijav Primeri/100.000 65709 3283,6 67491 3342,1 68667 3362,2 62128 3031,7 72903 3551,9 67379,6 3314,3 Tabela 2 Hospitalizirani zaradi desetih najpogostejših nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011 LETO 2011 DIAGNOZA _ St. primerov Incidenca GASTROENTEROKOLITISI NEZNANE ETIOLOGIJE 1369 66,7 ROTAVIRUSNI ENTERITIS 1082 52,7 CAMPYLOBACTER ENTERITIS 479 23,3 NOROVIRUSI 329 16,0 STREPTOKOKNI TONZILITIS 308 15,0 LYMSKA BORELIOZA 284 13,8 KME 239 11,6 NEOPREDELJENA SEPSA 214 10,4 SEPSA ZARADI DRUGIH GRAM NEGATIVNIH MIKROORGANIZMOV 204 9,9 GRIPA 203 9,9 SKUPAJ 4711 229,5 Odstotek hospitaliziranih glede na vse prijavljene NB 6% 12 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 1 Število prijav in hospitalizirani zaradi nalezljive bolezni, Slovenija, 2007 - 2011 200 7 ima loon 1:11 Trendi izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni v 2011 Tabela 3 Trendi in incidence izbranih prijavljivih nalezljivih bolezni 2011 DIAGNOZA Trend Incidenca (na 100.000) RESPIRATORNE BOLEZNI Legioneloza 2,14 SPOLNO PRENESENE BOLEZNI Spolno prenesene klamidijske okužbe N/A Gonoreja N/A Kronični hepatitis C 4,09 Akutni hepatitis B 1 1,22 HIV 1 2,7 AIDS 1 0,7 Sifilis 1 NA BOLEZNI POVEZANE Z HRANO IN VODO IN ZOONOZE Bruceloza 0,05 Kampilobakter 48,04 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) 167,80 E. coli 1 10,52 Ehinokokoza 0,29 Gastroenterokolitisi neznane 655,40 etiologije Hepatitis A 0,64 Leptospiroza 0,44 Listerioza 0,24 Rotavirus 1 107,48 Norovirus 108,70 Salmonela 1 19,20 Šigela 1 0,18 Trihineloza 0,05 Tularemija 0,00 Yersinia 0,78 Botulizem 0,00 13 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Vročica Q ^ 0,00 BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO ČLENONOŽCI IN HEMORAŠKE MRZLICE Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom 0,73 Klopni meningoencefalitis 1 12,03 Lymska borelioza 1 273,81 Malarija 0,34 BOLEZNI, KI JIH PREPREČUJEMO S CEPLJENJEM Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis Invazivne pnevmokokne okužbe Mumps Norice 1 Oslovski kašelj 1 Ošpice 1 Pasavec Rdečke Tetanus ^ 1,07 0,63 12,42 1,07 184,12 0,00 0,00 Izbruhi nalezljivih bolezni V letu 2011 je bilo na območju Slovenije med prijavljenimi izbruhi največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz (82%). Najpogostejši način prenosa je bil kontaktno-aerogeni. Črevesne nalezljive bolezni so se pojavljale skozi vse leto, razen v mesecu juliju. Med vsemi izbruhi omenjenega leta so bili najpogostejši povzročitelji norovirusi. Največ izbruhov se je zgodilo v domovih za starejše občane. V vseh izbruhih v letu 2011 je zbolelo 2628 oseb, 64 oseb se je zdravilo v bolnišnici. Zaradi posledic izbruhov nalezljivih bolezni je v letu 2011 umrlo pet oseb. Število izbruhov na 100.000 prebivalcev je bilo največje v koprski zdravstveni regiji in najmanjše na Ravnah na Koroškem. V tem letu smo zabeležili prvi izbruh zaradi okužbe s Clostridium difficile, ribotip 027 v eni izmed slovenskih bolnišnic. Gre za nevaren, nov sev bakterije, ki je odporen na antibiotike in je smrtonosen. Povprečen čas od začetka izbruha do prijave izbruha na Inštitut za varovanje zdravja je bil 7 dni. Umrli zaradi prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2011 V letu 2011 je bilo v pasivni sistem prijavljanja nalezljivih bolezni - SURVIVAL, prijavljenih 165 smrti zaradi nalezljivih bolezni, za tretjino več kot v letu 2010. Pri 30 umrlih je bila nalezljiva bolezen osnovni vzrok smrti, pri 87 neposredni vzrok smrti, ostali niso bili razvrščeni. V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10:J12, J14-J18). Tabela 4 Število umrlih zaradi nalezljivih bolezni, Slovenija, 2007 - 2011 1 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 5-letno povprečje 1 Št. prijav mt./100.000 160 8,0 135 6,7 81 3,9 115 5,6 165 8,03 130 6,4 Po pregledu zbirke podatkov Zdravniško poročilo o umrli osebi smo ugotovili, da je nalezljiva bolezen kot osnovni vzrok smrti navedena pri 74 bolnikih oziroma 56 ( brez primerov tuberkuloze, HIV, kandidiaznega endokarditisa in invazivne aspergiloze). Od 56 primerov jih je v nacionalno zbirko nalezljivih bolezni (Survival) prijavljenih 11 kot osnovni vzrok. Umrli po diagnozah in regijah so predstavljeni na strani 108. 14 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2 Epidemiologija prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji, 2011 15 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V tem poročilu so predstavljene naslednje skupine nalezljivih bolezni: 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012; Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa; Legioneloza; Tuberkuloza; Škrlatinka 2.2. Spolno prenesene bolezni in okužba s HIV Spolno prenesene okužbe; Spolno prenesena klamidijska okužba; Gonoreja; Sifilis; Genitalne bradavice; Hepatitis B; Hepatitis C; Okužba s HIV; 2.5. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Gastroenterokolitisi neznane etiologije; Salmonela; Tifus; Kampilobakter; Rotavirus; Norovirus; E. coli; Šigela; Akutni hepatitis A; Akutni hepatitis E; Ostale črevesne okužbe; Dermatofitoze; Leptospiroza; Listerioza; Ehinokokoza; Tularemija; Bruceloza; Botulizem; Lamblioza; Toksoplazma; Trakuljavost; Trihineloza; Vročica Q 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoraške mrzlice Klopni meningoencefalitis; Lymska borelioza; Denga; Malarija; Hemoragična mrzlica z realnim sindromom 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke; Ošpice; Mumps; Otroška paraliza; Oslovski kašelj; Tetanus; Norice; Pasavec (herpes zoster); Invazivne pnevmokokne okužbe; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae; Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis; Pasavec (Zoster) 2.6. Vnesene bolezni 2.7. Drugo Creutzfeldt - Jakobova bolezen 2.8. Izbruhi Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah; Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni glede na mesto pojava; Prijavljeni število izbruhov in obolelih po regijah 16 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Abecedno kazalo prijavljenih nalezljivih bolezni: Akutni hepatitis A 41 Akutni hepatitis E 41 Botulizem 41 Bruceloza 41 Creutzfeldt - Jakobova bolezen 73 Črevesne nalezljive bolezni 39 Denga 60 Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) 42 Escherichia coli 43 Ehinokokoza 44 Gastroenterokolitisi neznane etiologije 45 Genitalne bradavice 29 Gonoreja 27 Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom 56 Hepatitis B 31 Hepatitis C 31 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae 71 Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis 71 Invazivne pnevmokokne okužbe 70 Kampilobakter 46 Klopni meningoencefalitis 57 Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa 21 Lamblioza 47 Legioneloza 22 Leptospiroza 48 Listerioza 48 Lymska borelioza 59 Malarija 61 Mumps 64 Norice 68 Okužba s HIV 32 Oslovski kašelj 66 Ostale črevesne okužbe 49 Ošpice 63 Otroška paraliza 65 Pandemska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012 18 Pasavec 69 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah 76 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava 80 Prijavljeno število izbruhov in obolelih po regijah 80 Primoizolacija salmonel pri ljudeh 53 Rdečke 63 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za KME v letu 2011 59 Rotavirus in norovirus 50 Salmonela 51 Sifilis 28 Spolno prenesena klamidijska okužba 25 Spolno prenesene okužbe 25 Šigela 54 Škrlatinka 24 Tetanus 67 Tifus 54 Toksoplazma 54 Trakuljavost 54 Trihineloza 54 Tuberkuloza 23 Tularemija 55 Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih okužb in okužb z E.coli v letu 2011 55 Vročica Q 55 17 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.1. Respiratorne nalezljive bolezni Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012, Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa, legioneloza, tuberkuloza in škrlatinka Maja SOČAN, Andreja PETREVČIČ, Katarina PROSENC TRILAR , Nataša BERGINC, Vesna ŠUBELJ Sezonska gripa in druge akutne okužbe dihal v sezoni 2011/2012 Spremljanje gripe in drugih akutnih okužb dihal temelji na kazalnikih, pridobljenih na vzorcu, ki izhaja iz ambulant osnovnega zdravstvenega varstva. Ambulante (družinske medicine, splošne medicine, pediatrične in šolske ambulante) so približno enakomerno porazdeljene po Sloveniji in oskrbujejo 4 % prebivalstva vseh starostnih skupin. Vsaka ambulanta tedensko posreduje dva podatka: število obiskov zaradi gripi podobne bol ezni, GPB (kodirane po MKB-10 z J10 ali J11) in število obiskov zaradi akutnih okužb dihal, AOD (širok nabor kod, ki zajame praktično vse akutne okužbe dihal, razen izjemno redkih okužb dihal). Podatki o obiskih so porazdeljeni v več starostnih skupin: predšolski otroci (0-7), šolarji in srednješolci (8-14,15-19), odrasli (20-64) in starejši (nad 65 let). Število opredeljenih bolnikov na ambulanto omogoča izračunavanje tedenskih incidenčnih stopenj GPB in AOD, ki sta bila v sezoni 2011/2012 ključna indikatorja pojava in širjenja gripe. Sprotnih podatkov o hospitalizacijah zaradi gripe nismo zbirali. Podatke, ki smo jih zbrali na nacionalnem nivoju, smo sproti poročali v Evropski center za nadzor bolezni (ECDC, European Centre for Disease Control). Podatki o gripi se na evropskem nivoju združujejo v »European Surveillance System (TESSy) database«. Pojavljanje gripe smo ocenjevali še s semikvantitativnimi kazalniki kot so intenziteta, geografska razširjenost in trend. Podatki so dostopni na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja in ECDC-ja. Slika 2 Incidenčne stopnje GPB, število pozitivnih in negativnih vzorcev testiranih na influenco A H1v v sezoni 2011/2012 Sezona gripe 2011/2012 se je začela nekoliko kasneje kot prejšnje leto in postopno dosegla vrh v 9. tednu (od 27. februarja do 4. marca 2012), ko je bila na vzorcu populacije izračunana incidenčna stopnja gripi podobne bolezni 63/100.000. Najvišje incidenčne stopnje GPB so bile pri predšolskih otrocih, sledili so starejši od 65 let, šolarji (714 let) in odrasli (od 15-64 let) (Slika 2). Najvišja incidenčna stopnja akutnih okužb dihal (AOD) je bila v 10. tednu (od 5. marca do 11. marca 2012) (1398/100.000), največ so zbolevali malčki in predšolski otroci, manj šolarji in odrasli. 18 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 3 Tedenska incidenca AOD in GPB v primerjavi s številom obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo, v sezoni 2010/2011 in 2011/2012 V Sliki 3 prikazujemo tedensko incidenco GPB in AOD ter tedensko število obolelih z invazivno pnevmokokno okužbo. Virološko spremljanje Vzorci za virološko spremljanje gripe so izhajali iz dveh skupin bolnikov: bolnikov, ki so bili zdravljeni ambulantno (iste ambulante, ki so posredovale epidemiološke podatke) in bolnikov, zdravljenih v nekaterih, t.i. mrežnih bolnišnicah, ki so prebolevali gripi podobno bolezen. Virus influence smo potrjevali v kužninah nosu in žrela. Hkrati smo zbirali tedenska poročila laboratorijev zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) in Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani (IMI) o številu bolnikov, ki so bili testirani na gripo (in še nekatere druge viruse) in številu pozitivnih vzorcev. Virološko spremljanje kroženja virusov influence poteka skozi vse leto, vendar je intenzivnejše v času porasta obolenj dihal, običajno od začetka oktobra (40. teden) do konca maja (20. teden) naslednje leto. V Laboratoriju za virologijo (IVZ) smo z verižno reakcijo s polimerazo (PCR) v vseh prejetih vzorcih ugotavljali prisotnost virusov influence in nekaterih drugih respiratornih virusov. Virusom influence smo s PCR določili tudi tip (A, B). Pri influenci A smo določali podtipe H1, H3 in Hlpdm-virus, pri influenci B pa podtipa Victoria in Yamagata. Pozitivne vzorce smo nanesli na celično kulturo za izolacijo virusa. Izolate smo fenotipsko tipizirali z ustreznimi antiserumi. Izbor izolatov smo poslali v WHO referenčni center za influenco v Londonu, kot prispevek države k izboru sevov influence za cepivo in v nadaljnjo podrobnejšo analizo. V celotni sezoni 2011/12 smo analizirali 1900 respiratornih vzorcev. Influenco tipa A smo dokazali v 446 vzorcih, influenco B pa v 17. Velika večina influence A so bili virusi podtipa A (H3), le v dveh primerih smo dokazali A(H1)pdm. Polovica virusov influence B je spadala v podtip Victoria in polovica v podtip Yamagata. Prvi primer influence smo zaznali sredi decembra 2011 pri hospitaliziranem bolniku, prvi ambulantni primer pa v prvem tednu januarja 2012. Izrazitejši porast deleža pozitivnih vzorcev smo zaznali v tednu 6/2012, vrh kroženja v tednu 9/2012, kar se ujema z epidemiološkimi podatki. Občuten padec deleža vzorcev pozitivnih na influenco je bil v tednu 13/2012. 19 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 4 Virološki podatki o kroženju influence v Sloveniji v sezoni 2011/2012 Okužbe dihal poleg virusov influence povzročajo še mnogi drugi virusi in bakterije. Nekateri od teh povzročiteljev so zajeti tudi v prikazanem spremljanju. Kot vzrok respiratornih obolenj pri bolnikih obravnavanih v ambulantah primarnega zdravstva je prevladovala okužba z virusi influence. V vseh starostnih skupinah so delež obolenj prispevali tudi adenovirusi, rinovirusi in virusi parainfluence, pri otrocih od 0 do 4 let je bilo precej tudi RSV. Slika 5 Deleži respiratornih viusov v pozitivnih vzorcih iz ambulant primarnega zdravstva Pri hospitaliziranih bolnikih je bilo v starostnih skupinah vse do 19 let v letošnji sezoni veliko potrjenih adenoviroz, pri odraslih in starejših pa so kot vzrok respiratornih obolenj prevladovali virusi influence. Pri otrocih med 0 in 4 let je bil pogost RSV. Rinovirusi so predstavljali pomemben delež pri respiratornih obolenjih hospitalizirani bolnikov vseh starosti. Viruse parainfluence smo pri hospitaliziranih bolnikih dokazali redko. 20 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 6 Okužbe z različnimi respiratornimi virusi pri hospitaliziranih bolnikih v sezoni 2011/2012 V Sloveniji je kroženje virusov influence v sezoni 2011/12 potekalo podobno kot drugod po Evropi, kjer je prav tako prevladoval virus influence A(H3N2) (93,8%), influence B je bilo malo, A(H1N1)pdm so odkrili le v posamičnih primerih. V sezoni je prišlo do odmika krožečega seva A(H3N2) od seva, ki je bil za to sezono zajet v cepivu. V Sloveniji smo dokazali seve podobne A/Alabama/5/2010, A/Hong Kong/3969/21011, A/Stockholm/18/2011, A/Finland/190/2011, A Norway/1789/2011 and A/Berlin/93/2011. Ti sevi se uvrščajo v skupino A/Victoria/208/2009(H3N2) (v cepivu 2011/12 je bil A/Perth/16/2009(H3N2)). Virus iz te nove skupine bo zajet v cepivu za prihodnjo sezono. Sezona 2011/2012 je bila za osnovno zdravstveno varstvo ena najlažjih sezon v zadnjih 10 letih - obiski pri zdravniku zaradi gripe so bili za polovico nižji kot prejšnje leto. Vtis je (s podatki še ne razpolagamo), da je bilo precej več napotitev na sekundarni nivo, posebno starejših od 65 let. Sezono 2011/2012 so zaznamovali izbruhi gripe v domovih za starejše, na IVZ smo prejeli kar osem prijav izbruhov gripe v DSO-jih, kar je precej nad pričakovanim številom. Nepopolno ujemanje cepilnega seva virusa influence A(H3N2) s sevom, ki je krožil v letošnji sezoni, je povzročil relativno nizko zaščitno učinkovitost cepiva. Dokončnih podatkov o precepljenosti proti gripi v Sloveniji še ni, pričakovati je nižjo kot v prejšnji sezoni. Laboratorijsko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) se pojavljajo v jesensko-zimskem času, v nekaterih sezonah segajo celo v pomladanske mesece. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega brohiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka. V sezoni 2011/2012 so Laboratorij za viruse IVZ, laboratorij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Univerze v Ljubljani, mikrobiološki laboratoriji Zavodov za zdravstveno varstvo in laboratorij SB dr. Franca Derganca Nova Gorica tedensko poročali o številu testiranih bolnikov na RSV ter rezultatu testiranja. Od 40. tedna 2011 do 39. tedna 2012 je bilo testiranih 7396 bolnikov. Dobršen delež je prispevalo testiranje na RSV na IVZ v okviru Nacionalnega programa za spremljanje gripe. Vzorci, ki dospejo na IVZ, niso usmerjeni v potrjevanje RSV in so zato večinoma negativni, saj se kužnine odvzamejo bolnikom, ki so zboleli iznenada z visoko vročino in kašljem oz. s klinično sliko podobno gripi. V ostalih laboratorijih (brez IVZ) je bilo testiranih 5465 bolnikov, od tega je bil RSV potrjen pri 873 bolnikih (15,9%). Največji priliv vzorcev je bil na IMI, kjer so testirali 3426 bolnikov in RSV potrdili pri 518 (15,1 %). Sezona RSV-ja se je začela (v skladu z definicijo začetka sezone po priporočilih CDC (Centres for Disease Control and Prevention v Atlanti) v drugem tednu 2012 (9.1.-15.1.2012), dosegla vrh (najvišji odstotek pozitivnih bolnikov) v 10. tednu (5.3-11.3.2012) in se zaključila v 18 tednu (30.4.-6.5.2012). Sezona je trajala 16 tednov. Trajanje in intenziteta sezon 2011/2012 je bila povprečna. 21 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Ugotavljamo, da je tudi letos laboratorijsko spremljanje potekalo zgledno, sodelovanje laboratorijev-poročevalcev je bilo odlično, kar zagotavlja podlago za kvalitetno oceno epidemiološke situacije in določitev začetka aplikacije prvega odmerka palivizuma otrokom, ki jim okužba z RSV pomeni povečano tveganje za težak in zapleten potek bolezni. Slika 7 Tedenska incidenčna stopnja gripi podobne bolezni in drugih akutnih okužb dihal pri majhnih otrocih ter tedensko število testiranih/pozitivnih bolnikov na RSV v sezoni 2011/2012 Legioneloza V letu 2011 je bilo prijavljenih 44 bolnikov (26 moških, 60 % in 18 žensk, 40 %) z Legionarsko boleznijo. Povprečna starost bolnikov je bila 61,5 let (razpon od 30 do 85 let), mediana 62 let. V povprečju so bile starejše ženske: 70,7 let (mediana 72,5 let, razpon 30-85) kot moški (povprečna starost 55,1 leto, mediana 56 let, razpon 33-80 let). Več kot polovica bolnikov (28 bolnikov, 64 %) je zbolela od začetka junija do konca septembra (Slika 12). Večina je bila zdravljena v bolnišnici (40 bolnikov, 91 %), nihče ni umrl. Pri enem bolniku je bila okužba vezana na potovanje v tujino, pri enem bolniku pa je obstajala možnost nozokomialne legioneloze. Sedem bolnikov se je tekom inkubacije kopalo v hotelskih ali zdraviliščnih bazenih, pri nobenem nismo dokazali vzročne povezanosti. Pri vseh bolnikih je diagnostika legioneloze temeljila na pozitivnem antigenu na legionele v urinu, dva pa sta imela še dodatno v izločku dihal pozitivno verižno reakcijo na polimerazo. Vse bolnike smo v skladu z EU definicijo lahko uvrstili kot potrjene primere legioneloze. Incidenčna stopnja legioneloze v 2011 v Sloveniji ostaja ena najvišjih v Evropi, kar pripisujemo dobremu sodelovanju in medsebojni izmenjavi podatkov z laboratoriji, ki diagnostiko legioneloze izvajajo, predvsem z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. 22 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 8 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji po mesecih v letu 2011 Slika 9 Prijavljeni primeri legioneloze v Sloveniji od 1997 do 2011 Tuberkoloza Podatke o zbolelih s tuberkulozo zbira in analizira Register za tuberkulozo, Bolnišnica Golnik, Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo in jih objavi v vsakoletnem poročilu. Povzemamo le nekaj osnovnih podatkov. V letu 2011 je bilo prijavljenih 173 novoodkritih primerov tuberkuloze, od tega 120 avtohtonih in 53 importiranih. Zbolelo je 78 žensk in 106 moških. Najvišja stopnja incidence je bila pri osebah, starih nad 65 let. Zabeleženih je bilo tudi 11 ponovno reaktiviranih primerov tuberkuloze, od tega 7 avtohtonih in 4 importiranih. 23 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 5 Specifična prijavna incidenca prijavljenih primerov tuberkuloze, Slovenija, 2011 STAROSTNE SKUPINE < 1 1-4 5-14 15-24 25-44 45-64 >65 skupaj 1 ženske 0 1 1 1 19 18 38 78 moški 0 0 0 5 45 37 19 106 Št. prijav 0 1 1 6 64 55 57 184 Primeri/100.000 0,00 1,17 0,54 2,65 10,63 9,31 16,71 8,96 VIR: Centralni register za tuberkulozo, Bolnišnica Golnik, maj 2012 Škrlatinka V letu 2011 je bilo prijavljenih 2984 primerov škrlatinke, 1355 žensk in 1629 moških. Večina zbolelih so bili predšolski otroci mlajši od petih let (2005, 67 %). Od januarja do aprila je bilo od 300 do 400 prijav mesečno, preko poletnih mesecev bistveno manj. Več primerov je bilo ponovno v decembru. Tabela 6 Prijavljeni primeri škrlatinke, Slovenija, 2007 - 2011 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 Št. prijav 3831 4186 4084 3269 2984 Primeri / 100.000 191,4 207,3 199,9 159,5 145,3 24 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.2. Spolno prenesene bolezni in okužbe s HIV Spolno prenesene okužbe, spolno prenesena klamidijska okužba, gonoreja, sifilis, genitalne bradavice, hepatitis B, hepatitis C in okužba s HIV Irena KLAVS, Tanja KUSTEC , Zdenka KASTELIC, Marta GRGIČ VITEK Spolno prenesene okužbe V letu 2011 je bilo prijavljenih 961 primerov SPO: 285 primerov genitalnih bradavic, 231 primerov spolno prenesenih klamidijskih okužb, 225 primerov nespecifičnega uretritisa, 79 primerov zgodnjega sifilisa, 27 primerov neopredeljenega sifilisa, pet primerov poznega sifilisa, 83 primerov genitalnega herpesa, 25 primerov gonoreje in en primer izcedka iz sečnice moškega. V poročilu so prikazani podatki o prijavljenih primerih štirih SPO: spolno preneseni klamidijski okužbi, gonoreji, zgodnjem sifilisu in genitalnih bradavicah. Prijavne incidence so prikazane za obdobje zadnjih deset let, od 2002 do 2011 (glej Sliko 10). Ker SPO pogosto niso prepoznane in tudi prepoznane SPO pogosto niso prijavljene, prijavne incidence SPO močno podcenjujejo resnično breme teh okužb v prebivalstvu. Slika 10 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe, genitalnih bradavic, gonoreje in zgodnjega sifilisa, skupaj in po spolu, Slovenija, 2002-2011 Vir podatkov: IVZ 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni, 25. 5. 2012. Spolno prenesena klamidijska okužba Spolno prenesena okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis (klamidijska okužba) pogosto (pri do 70 %žensk in do 50 % moških) poteka brez bolezenskih težav in znakov ter mine brez zapletov. Nezdravljena okužba pa lahko, predvsem pri ženskah, napreduje v resne pozne posledice, kot so vnetja v mali medenici, zunajmaternična nosečnost in neplodnost. Ker okužb pogosto ne prepoznamo, zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic za rodno zdravje žensk. Klamidijska okužba je najpogosteje prijavljena bakterijska SPO v Sloveniji. V letu 2011 je bilo prijavljenih 231 primerov (11,3/100.000 prebivalcev), 30 % več kot v letu 2010. Letne prijavne incidence za zadnjih deset let so prikazane na Sliki 10. 25 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Podatki o prijavni incidenci močno podcenjujejo breme okužb v prebivalstvu. Manjša nihanja prijavne incidence so predvidoma posledica nihanj v obsegu testiranja in doslednosti pri prijavljanju in ne sprememb v pogostosti okužb med prebivalstvom. Kako nedosledno zdravniki prijavljajo klamidijske okužbe pove podatek, da so v obdobju od 2007 do 2010 prijavili le 35,8 % okužb, ki so bile prepoznane z mikrobiološkimi preiskavami na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Med 231 prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2011 je bilo 160 primerov med moškimi (15,8/100.000 moških) in 71 med ženskami (6,8/100.000 žensk). Prijavne incidence po spolu za obdobje 20022011 so prikazane na Sliki 10. Starostno specifične prijavne incidence v letu 2011 so bile najvišje v starostni skupini 20-24 let (43,0/100.000 žensk in 66,0/100.000 moških). Slika 11 prikazuje starostno specifične prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe za moške in ženske v obdobju 2002-2011. Slika 11 Prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011 ¿001 2003 iOOJ 200S ¡006 2007 1MH 2HB 2010 2011 Vir podatkov: IVZ 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni, 25. 5. 2012. V letu 2011 so veliko večino primerov spolno prenesene klamidije prijavili dermatovenerologi (82 %), sledijo ginekologi (10 %), epidemiologi (4 %) in specialisti splošne medicine (2 %) ter infektolog, urolog, proktolog in mikrobiolog (s po manj kot 1 %). Tako pri ženskah (58 %) kot pri moških (93 %) so največ primerov prijavili dermatovenerologi. Neenakomerna porazdelitev prijavljenih primerov po spolu pri različnih specialistih nakazuje na slabosti pri obveščanju in obravnavi heteroseksualnih spolnih partnerjev okuženih. Najvišja prijavna incidenca spolno prenesene klamidije po regiji bivanja je bila v mariborski zdravstveni regiji (19,8/100.000 prebivalcev), enako med ženskami (17,1/100.000 žensk), medtem ko je bila med moškimi najvišja prijavna incidenca v ljubljanjski zdravstveni regiji (23,1/100.000 moških). Med prijavljenimi primeri spolno prenesene klamidijske okužbe v letu 2011 je bilo sedem tujih državljanov (trije državljani in državljanka BiH, dve državljanki Rusije in državljan Hrvaške). Enajst slovenskih državljanov in tri slovenske državljanke so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerkami oziroma partnerji iz tujine. Dva moška sta navedla po enega spolnega partnerja iz tujine v zadnjih treh mesecih. V Sloveniji naredimo zelo malo laboratorijskih preiskav na klamidijske okužbe. V letu 2011 so v javnozdravstvenih mikrobioloških laboratorijih opravili le 170 testov na 100.000 prebivalcev. Stopnja testiranja je bila v primerjavi z letom 2010 višja za 2 %. Ker so stopnje testiranja na klamidijske okužbe v Sloveniji nizke, zamujamo priložnosti za prepoznavanje, zdravljenje in preprečevanje poznih posledic okužbe predvsem za reproduktivno zdravje žensk. Slika 12 prikazuje spreminjanje stopnje testiranja na klamidijsko okužbo in prijavne incidence spolno prenesene klamidijske okužbe v Sloveniji in v zdravstveni regiji Nova Gorica za obdobje zadnjih deset let. Izrazit porast stopnje testiranja in števila prepoznanih okužb v goriški regiji in v Sloveniji v letu 2005 je bil posledica projekta »Varovanje rodnega zdravja mladih žensk« v goriški regiji, kjer so od aprila do septembra 2005 rutinsko ponujali prostovoljno zaupno testiranje na spolno preneseno klamidijsko okužbo vsem ginekološkim pacientkam, starim 18-30 let. Od žensk, vključenih v omenjeni projekt, je bilo v starosti 18-30 let okuženih 1,7 % (95 % IZ: 0,8-2,6 %), največ v starosti 18-20 let, 3,0 % (95 % IZ: 0,4-5,6 %). 26 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 12 Stopnja testiranja na spolno preneseno klamidijsko okužbo in prijavna incidenca spolno prenesene klamidijske okužbe, Slovenija, Nova Gorica, 2002-2011 Vir podatkov: Poročila laboratorijev o številu opravljenih testiranj in prijav SPO, 2012. Zanesljive ocene o bremenu spolno prenesene klamidijske okužbe smo pridobili z nacionalno prečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000 na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih 18-49 let (9). Ocenili smo, da je okuženih 1,6 % žensk (95 % interval zaupanja (IZ): 1,0-2,7 %) in 3,0 % moških (95 % IZ: 1,9-4,6 %). Po tej oceni naj bi bilo v Sloveniji med osebami, starimi 18-49 let, okuženih približno 7.300 žensk (najmanj 4.550 in največ 12.300, če upoštevamo nezanesljivost ocen zaradi vzorčenja) in približno 15.000 moških (najmanj 9.500 in največ 23.000). Tabela 7 prikazuje ocenjene deleže okuženih žensk in moških v različnih starostnih skupinah. Delež okuženih je najvišji med starimi 20-24 let, med ženskami 5,1% in med moškimi 4,6 %. Iz tega sledi, da naj bi bilo med prebivalci Slovenije v starosti 20-24 let okuženih približno 3.290 žensk in 3.360 moških. Tabela 7 Delež okuženih s spolno preneseno okužbo z bakterijo Chlamydia trachomatis med 18 in 49 let starimi prebivalci, Slovenija, 2010 Starost 18-19 20-24 25-29 30-49 Skupaj Ženske Prevalenca % (p vrednost*) 95% IZ Baze NUS US Moški Prevalenca % (p vrednost*) 95% IZ Baze NUS US 1.5 5,1 1,0 0,9 1.6 0,2 - 10,0 2,7 - 9,4 0,1 - 6,7 0,3 - 2,4 1,0 - 2,7 (0,29) 65 200 97 402 764 43 2,8 110 4,6 105 4,6 459 2,2 718 3,0 0,7 - 10,8 2,3 - 9,0 1,7 - 11,8 1,1 - 4,5 1,9 - 4,6 (<0,01) 75 177 90 341 683 45 115 109 462 730 Test statistično značilne povezanosti. IZ - interval zaupanja, NUŠ - neuteženo število, UŠ - uteženo število. Vir podatkov: Nacionalna prečna raziskava na verjetnostnem vzorcu slovenskih prebivalcev, 2000. V številnih razvitih državah poleg promocije varnejšega spolnega vedenja in kakovostne obravnave bolnikov s prepoznano klamidijsko okužbo priporočajo oportunistično testiranje ali presejanje spolno aktivnih žensk, mlajših od 25 let, brez bolezenskih težav in znakov spolno prenesene klamidijske okužbe ter preprečujejo pozne posledice za rodno zdravje. V Sloveniji, kjer večine klamidijskih okužb ne prepoznamo, s čimer zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic za reproduktivno zdravje žensk, moramo razmisliti o javnozdravstveni upravičenosti oportunističnega testiranja ali presejanja mladih žensk. Pripraviti bi morali tudi nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja spolno prenesenih klamidijskih okužb. Gonoreja V letu 2011 je bilo prijavljenih 25 primerov gonoreje (1,2/100.000 prebivalcev), kar je 43 % manj kot v letu 2010. Med 25 prijavljenimi primeri jih je bilo 23 pri moških (2,3/100.000 moških) in le dva pri ženskah (0,2/100.000 žensk). Letne prijavne incidence za vse prebivalce, moške in ženske, za zadnjih deset let so prikazane na Sliki 10. Ti podatki podcenjujejo breme gonoreje v prebivalstvu. Breme gonoreje je nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V letu 2011 je bilo med 23 prijavljenimi primeri pri moških 8 primerov, pri katerih je bolnik navedel vsaj enega moškega spolnega partnerja v zadnjih treh mesecih. 27 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Starostno specifična prijavna incidenca je bila v letu 2011 najvišja v starostni skupini 25-29 let (5,6/100.000 prebivalcev), enako pri moških (10,7/100.000 moških), medtem ko je bila pri ženskah najvišja v starostni skupini 30-34 let (1,3/100.000 žensk). Slika 13 prikazuje starostno specifične prijavne incidence za moške in ženske v obdobju 2002-2011. Slika 13 Prijavne incidence gonoreje po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011 Ženske Moški 2002 2003 2004 200S 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir podatkov: IVZ 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni, 25. 5. 2012. V letu 2011 so 22 primerov gonoreje prijavili dermatovenerologi, dva primera infektologa in en primer ginekolog. Po en primer gonoreje pri ženskah sta prijavila ginekolog in dermatovenerolog. Pri moških so 21 primerov prijavili dermatovenerologi. Najvišje prijavne incidence gonoreje po regiji bivanja v letu 2011 so bile v koprski zdravstveni regiji (2,7/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (5,5/100.000 moških), medtem ko pri ženskah v kranjski zdravstveni regiji (1,0/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri gonoreje v letu 2011 so bili vsi državljani Slovenije in nihče ni navedel spolnih odnosov s partnerkami oziroma partnerji iz tujine v zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze. Sifilis V letu 2011 je bilo prijavljenih 79 primerov zgodnjega sifilisa (3,8/100.000 prebivalcev), kar je največ po letu 1976. Povišano število prijavljenih primerov po letu 2003 je predvsem posledica povečanega števila primerov med moškimi. Letne prijavne incidence za obdobje zadnjih deset let so prikazane na Sliki 10. V letu 2011 je bilo prijavljenih še pet primerov poznega sifilisa (en pri moških in štirje pri ženskah) in 27 primerov neopredeljenega sifilisa (16 pri moških in 11 pri ženskah). Od 79 prijavljenih primerov zgodnjega sifilisa v letu 2011 jih je bilo 70 pri moških (6,9/100.000 moških) in devet pri ženskah (0,9/100.000 žensk). Prijavne incidence po spolu za obdobje 2002-2011 so prikazane na Sliki 10. Breme zgodnjega sifilisa je bilo nesorazmerno veliko pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. V letu 2011 je bilo med 70 prijavljenimi primeri pri moških 45 primerov, kjer so okuženi navedli podatek o najmanj enem moškem spolnem partnerju v treh mesecih pred postavitvijo diagnoze, od tega jih je bilo štirinajst znano okuženih s HIV. Starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2011 so bile najvišje med 30-34 let starimi ženskami (5,3/100.000 žensk) in 25-29 let starimi moškimi (20,0/100.000 moških). Slika 13 prikazuje starostno specifične prijavne incidence zgodnjega sifilisa za moške in ženske v obdobju 2002-2011. V letu 2011 so 50 primerov zgodnjega sifilisa prijavili dermatovenerologi, 22 primerov infektologi, tri primere proktologi, dva primera ginekologa in po en primer specialist splošne medicine in specialist medicine dela. Petinštirideset primerov zgodnjega sifilisa pri moških in pet pri ženskah so prijavili dermatovenerologi. Prijavne incidence zgodnjega sifilisa v letu 2011 so se razlikovale po regijah prijave. 28 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 14 Prijavne incidence zgodnjega sifilisa po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011 Najvišja prijavna incidenca zgodnjega sifilisa po regiji bivanja v letu 2011 je bila v mariborski zdravstveni regiji (6,5/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (11,9/100.000 moških), medtem ko je bila med ženskami najvišja prijavna incidenca v goriški zdravstveni regiji (1,9/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri zgodnjega sifilisa v letu 2011 sta bila dva tuja državljana (državljan BiH in državljanka Dominikanske Republike). V zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze so spolne odnose s partnerji iz tujine navedli štirje slovenski državljani, s partnerkami iz tujine pa dva slovenska državljana. Zadnji otrok s kongenitalnim sifilisom v Sloveniji je bil rojen leta 1986. Okužbe s HPV in genitalne bradavice Spolno prenosljive okužbe s HPV so zelo pogoste. Povzroča jih približno 40 od več kot 150 različnih genotipov HPV, ki lahko povzročajo različne okužbe človeka. Več kot 50 % spolno aktivnih oseb naj bi se v svojem življenju okužilo z vsaj enim spolno prenesenim genotipom HPV. Večina teh okužb ni prepoznanih in spontano minejo v nekaj mesecih, redke pa so dolgotrajne in privedejo do različnih bolezenskih sprememb pri moških in ženskah, predvsem do genitalnih in analnih rakov, predrakavih sprememb in anogenitalnih bradavic. Raziskave so pokazale, da je dolgotrajna okužba z vsaj enim od najmanj 12 visokorizičnih (onkogenih) genotipov HPV nujen vzrok za nastanek raka materničnega vratu. Ocenjujejo, da sta v Evropi genotipa 16 in 18 skupno povezana s 73 % raka na materničnem vratu. Podobno je tudi v Sloveniji. Okužbe z visoko rizičnimi genotipi HPV pa so povezali tudi z rakom zadnjika, penisa, nožnice in ženskega zunanjega spolovila ter z rakom v ustni votlini. Dva od nizkorizičnih (neonkogenih) HPV genotipov (6 in 11) pa povzročata skoraj vse genitalne bradavice. V okviru epidemiološkega spremljanja spolno prenesenih okužb ne zbiramo podatkov o novih diagnozah okužbe s HPV. Prvo relativno zanesljivo oceno pogostosti okužb z visokorizičnimi genotipi HPV med žens kami v Sloveniji smo dobili s presečno raziskavo, ki smo jo izvedli na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v letu 2010. Priložnostni vzorec 4.431 žensk, starih 20-64 let, presejanih na raka materničnega vratu, smo zaporedno vključili v 16 ginekoloških ambulantah iz vseh delov Slovenije. Prevalenca okužb materničnega vratu s 14 genotipi HPV (od tega 12 visokorizičnih) je bila 12,9 %, s HPV16 3,5 % in s HPV18 1,0 %. Delež okuženih je bil najvišji med ženskami, starimi 20-24 let. Prevalenca HPV16 je bila najnižja med ženskami brez znakov bolezni materničnega vratu in najvišja (41,9 %) pri ženskah s ploščatoceličnimi intraepitelijskimi lezijami visoke stopnje. V okviru epidemiološkega spremljanja spolno prenesenih okužb zbiramo podatke o genitalnih bradavicah, ki so najpogosteje prijavljene virusne SPO v Sloveniji. V letu 2011 je bilo prijavljenih 285 primerov genitalnih bradavic (13,9/100.000 prebivalcev), 9 % manj kot v letu 2010 in približno dvakrat več kot v kateremkoli letu v obdobju od 2002 do 2008 (glej Sliko 10). Velik porast je verjetno posledica večje ozaveščenosti laične in strokovne javnosti ob uvedbi cepljenja proti HPV. Prijavne incidence po spolu za obdobje 2002-2011 so prikazane na Sliki 10. Podatki o prijavni incidenci genitalnih bradavic zagotovo močno podcenjujejo breme genitalnih bradavic v prebivalstvu. Starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic v letu 2011 so bile najvišje v starostni skupini 20-24 let (74,8/100.000 prebivalcev, 104,1/100.000 žensk in 47,6/100.000 moških). Slika 15 prikazuje starostno specifične prijavne incidence genitalnih bradavic za moške in ženske v obdobju 2002-2011. 29 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 15 Prijavne incidence genitalnih bradavic po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2002-2011 Ženske Moški 2002 2003 2004 2005 200Í 2007 2008 2009 2010 2011 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2003 2009 2010 2011 V letu 2011 so 58 % genitalnih bradavic prijavili ginekologi, 40 % dermatovenerologi in 2 % infektologi ter po en primer proktolog in specialist splošne medicine. Največ primerov genitalnih bradavic pri ženskah so prijavili ginekologi (89 %) in pri moških dermatovenerologi (94 %). Najvišja prijavna incidenca genitalnih bradavic po regiji bivanja je bila v koprski zdravstveni regiji (27,3/100.000 prebivalcev), enako med moškimi (25,9/100.000 moških), med ženskami pa v ljubljanski zdravstveni regiji (31,1/100.000 žensk). Med prijavljenimi primeri genitalnih bradavic v letu 2011 je bilo sedem tujih državljanov (dve državljanki in državljan iz Srbije, po en državljan iz Bolgarije, BiH in Makedonije ter državljanka iz Romunije). Štirje slovenski državljani in dve slovenski državljanki so navedli heteroseksualne spolne odnose s partnerji oziroma partnerkami iz tujine. En slovenski državljan je navedel spolne odnose s partnerjem iz tujine v zadnjih treh mesecih pred postavitvijo diagnoze. Prvo nacionalno oceno bremena genitalnih bradavic na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih 18-49 let smo pridobili s prečno raziskavo, ki je bila izvedena leta 2000. V vprašalniku, ki so ga anonimno izpolnili sami, smo anketirane vprašali, če jim je zdravnik kdaj povedal, da imajo genitalne bradavice. Da so jih že imeli, je poročalo 0,4 % moških (95 % IZ: 0,0-1,6 %) in žensk (95% IZ: 0,1-1,4 %). Ker kumulativno tveganje za genitalne bradavice raste z leti spolne aktivnosti oziroma s starostjo, je v starostni skupini 40-49 let poročalo, da so že imeli genitalne bradavice 0,7 % (95 % IZ: 0,0-4,5 %) moških in 0,8 % (95 % IZ: 0,2-3,3 %) žensk, kar odgovarja približno 1.220 žensk in 1.130 moških. Še neobjavljeni preliminarni rezultati v letu 2010 izvedene presečne raziskave v priložnostnem vzorcu 4.431 slovenskih žensk, starih 20-64 let, presejanih na raka materničnega vratu, pa kažejo na veliko večjo pogostost genitalnih bradavic. Med 20-24 let starimi jih je kar 3,3 % (95 % IZ: 1,8-4,8 %) imelo genitalne bradavice. Evropska agencija za zdravila (EMEA) je izdala dovoljenje za promet za štirivalentno in dvovalentno cepivo proti okužbi s HPV. Štirivalentno se uporablja pri starih 9 let in več za preprečevanje predrakavih genitalnih lezij (na materničnem vratu, zunanjega spolovila, nožnice) in raka materničnega vratu, vzročno povezanih z nekaterimi onkogenimi genotipi HPV, ter genitalnih bradavic (condilomata acuminata), vzročno povezanih s specifičnimi genotipi. Dvovalentno se uporablja pri starih 9 let in več za preprečevanje predrakavih lezij na materničnem vratu in raka materničnega vratu, vzročno povezanih z nekaterimi onkogenimi genotipi HPV. V Sloveniji je samoplačniško cepljenje proti HPV s štirivalentnim cepivom na voljo od konca leta 2006 in z dvovalentnim cepivom od leta 2007. V šolskem letu 2009/10 smo razširili program imunoprofilakse in kemoprofilakse z rutinskim neobveznim brezplačnim cepljenjem proti HPV s štirivalentnim cepivom za deklice, stare 11 ali 12 let. Cepljene so ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. V šolskem letu 2011/12 so se lahko ob sistematskem pregledu v 8. razredu prvič brezplačno cepile tudi zamudnice, stare 13 ali 14 let. V šolskem letu 2009/10 je precepljenost s tremi odmerki cepiva proti HPV med deklicami v 6. razredu osnovne šole znašala 48,7 %, v šolskem letu 2010/11 pa se je povišala na 55,2 %. Med kohortami, ki jim je omogočeno brezplačno cepljenje, najprej pričakujemo manj genitalnih bradavic. Na voljo je tudi samoplačniško cepljenje z obema cepivoma. Za poučeno odločanje o varnem in učinkovitem rutinskem cepljenju proti HPV in sledenje učinkov cepljenja potrebujemo čim boljše podatke o epidemiologiji okužb s HPV v Sloveniji. 30 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Hepatitis B V letu 2011 je bilo prijavljenih 25 primerov (1,2/100.000 prebivalcev) akutnega hepatitisa B (Tabela 8). Zbolelo je 7 žensk in 18 moških. Več kot dve tretjini prijavljenih bolnikov (64 %) je bilo iz starostne skupine 25 do 44 let. Trije oboleli so bili iz starostne skupine 15 do 24 let, vendar nihče od njih iz generacij, ki so že bile cepljene proti hepatitisu B po programu (stari so bili 22 do 24 let). Ena oseba je umrla zaradi kroničnega hepatitisa B. Tabela 8 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje akutnega hepatitisa B, Slovenija, 2006 - 2011 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 - Št. prijav 16 17 14 7 25 Primeri /100.000 0,8 0,8 0,7 0,3 1,2 V letu 2011 je bilo največ prijavljenih primerov (12) iz ljubljanske regije, najvišja prijavna incidenčna stopnja pa na Koroškem (2,8/100.000 prebivalcev) z dvema prijavljenima primeroma in v kranjski regiji (2,0/100.000) s štirimi prijavljenimi primeri. Prijavljenih je bilo tudi 44 primerov kroničnega hepatitisa B, 11 pri ženskah in 33 pri moških ter 51 nosilcev HBsAg, 19 žensk in 32 moških, večina (42; 82 %) v starosti 25 do 64 let. Hepatitis C V letu 2011 je bilo prijavljenih 11 primerov (0,5/100.000) akutnega hepatitisa C, 5 pri ženskah in 6 pri moških ter 84 primerov (4,1/100.000) kroničnega hepatitisa C, 25 pri ženskah in 59 pri moških (Slika 16). Najvišja prijavna incidenčna stopnja kroničnega hepatitisa C je bila v kranjski in novomeški regiji (v obeh 6,4/100.000 prebivalcev), sledili sta koprska (6,2/100.000) in goriška regija (5,9/100.000), najnižja incidenčna stopnja (0,8/100.000) pa je bila v murskosoboški regiji z enim prijavljenim primerom kroničnega hepatitisa C. Obolevajo predvsem mlajši odrasli. Skoraj polovica (40 primerov; 47,6%) prijavljenih primerov kroničnega hepatitisa C je bila iz starostne skupine 25 do 34 let. Ena oseba je umrla zaradi kroničnega hepatitisa C. Slika 16 Prijavljeni primeri kroničnega in akutnega hepatitisa C, Slovenija, 2002 -2011 31 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Okužba s HIV Diagnosticirani primeri V letu 2011 je bilo v Sloveniji prepoznanih 55 primerov novih diagnoz okužbe s HIV (26,8/1.000.000 prebivalcev), 48 med moškimi (47,3/1.000.000 moških) in sedem med ženskami (6,7/1.000.000 žensk). Na osnovi zakonske obveze so bile prijavljene Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. V obdobju zadnjih desetih let (2002-2011) je bilo v Sloveniji prepoznanih skupno 353 primerov novih diagnoz okužbe s HIV. Letna incidenca novih diagnoz okužbe s HIV se je dvignila s 7,0/1.000.000 prebivalcev (leto 2003) na 26,8/1.000.000 prebivalcev (leto 2011) (Slika 17). To je v primerjavi z večino držav Evropske Unije še vedno relativno malo. Ker je veliko diagnoz okužbe s HIV postavljenih relativno pozno, podatki o prijavljenih novih diagnozah okužbe s HIV podcenjujejo dejansko breme. Slika 17 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV, aidsa in smrti po diagnozi aidsa, Slovenija, 2002-2011 3002 1003 2004 200S 2006 2007 2MB 2003 2010 2011 Leto Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012 * Incidenčne stopnje so izračunane na podlagi števila prebivalcev v letu 2011. Med 47 primeri novih diagnoz okužbe s HIV med odraslimi moškimi v letu 2011 jih je bilo 35 med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (34,5/1.000.000 moških), več kot v kateremkoli letu doslej. Dva moška sta se predvidoma okužila s heteroseksualnimi spolnimi odnosi (eden s spolnimi odnosi z žensko iz države z visokim deležem okuženega prebivalstva in drugi z žensko z znano okužbo s HIV), deset jih nismo mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem. Šest žensk se je predvidoma okužilo s heteroseksualnimi spolnimi odnosi (tri s spolnimi odnosi z znano okuženimi moškimi, ena prihaja iz države z visoko prevalenco, ena je imela spolne odnose z injicirajočim uživalcem prepovedanih drog in ena se je najverjetneje okužila s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, a ni bilo podatka o partnerju iz skupine z višjim tveganjem za okužbo s HIV oziroma z že znano okužbo). Ene ženske nismo mogli uvrstiti v nobeno od znanih skupin z višjim tveganjem. V letu 2011 je bil prijavljen primer okužbe dečka, ki se je rodil materi okuženi s HIV, ki izvira iz države z visokim deležem prebivalcev okuženih s HIV. Gre za prvi primer okužbe prenesene z matere na otroka po letu 2004. Med injicirajočimi uživalci drog nismo zabeležili nobene okužbe (Sliki 18 in 19). Tudi v obdobju 2002-2011 je bil največji delež novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in izrazito povišana incidenca novih diagnoz okužbe s HIV po letu 2003 je predvsem posledica velikega števila novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (Sliki 18 in 19). Zadnja diagnoza okužbe s HIV med injicirajočimi uživalci prepovedanih drog je bila postavljena leta 2001 in zadnja diagnoza pri otroku, rojenem s HIV okuženi materi, v letu 2004. 32 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 18 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti po letih, Slovenija, 20022011 Med moškimi, ki so se v obdobju 2002-2011 okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, prevladujejo moški, ki so imeli spolne odnose z ženskami iz držav z visokim deležem okuženega prebivalstva in moški, ki so se najverjetneje okužili s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, a ni podatka o pripadnosti partnerke skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV ali podatka o potrjeni okužbi partnerke. Sledijo moški, ki so imeli spolne odnose z ženskami z znano okužbo s HIV in en moški, ki prihaja iz države z visoko prevalenco. Med ženskami je večina okužb posledica spolnih odnosov z znano okuženimi moškimi, sledijo ženske, ki prihajajo iz držav z visoko prevalenco, ženske, ki so imele spolne odnose z injicirajočimi uživalci prepovedanih drog, ženske s spolnimi odnosi z moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in ženski s spolnimi odnosi z moškimi, ki prihajajo iz držav z visoko prevalenco, ter ženska, ki se je najverjetneje okužila s heteroseksualnimi spolnimi odnosi, a ni podatka o pripadnosti partnerja skupini z višjim tveganjem za okužbo s HIV ali podatka o potrjeni okužbi partnerja (Slika 20). V letu 2011 je bila najvišja incidenčna stopnja novih diagnoz okužbe s HIV zabeležena v koprski zdravstveni regiji (8,2/100.000 prebivalcev), enako tudi v obdobju 2002-2011 (2,2/100.000 prebivalcev) (Slika 21). V letu 2011 je bilo največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi starimi 20-29 let in v obdobju 20022011 med moškimi starimi 30-39 let (Slika 22). Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bilo v letu 2011, prvič v obdobju zadnjih deset let, največ primerov novih diagnoz okužbe s HIV med starimi 20-29 let in ne med starimi 30-39 let (Slika 23). 33 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 19 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede kategorij izpostavljenosti, skupaj in v 2011, Slovenija, 2002-2011 Slika 20 Diagnosticirani heteroseksualno pridobljeni primeri okužbe s HIV glede vrste partnerjev, Slovenija, 2002-2011 Skupaj (44) Moški (17) Ženske (27) 34 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 21 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede regije bivanja ob diagnozi, Slovenija, 2002-2011 Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012. CE-Celje, KP-Koper, KR-Kranj, LJ-Ljubljana, MB-Maribor, MS-Murska Sobota, NG-Nova Gorica, NM-Novo mesto, RA-Ravne na Koroškem, SLO-Slovenija. Slika 22 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV glede na spol in starost ob diagnozi, Slovenija, 2002-2011 2002-2011 Ženske (43)/Moški (310) 2011 Ženske (7)/Moški (48) Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012.Pri enem moškem (leto 2006) ni bilo zabeleženega podatka o starosti. Slika 23 Diagnosticirani primeri okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi glede na starost ob diagnozi, Slovenija, 2002-2011 2002-2011 (246) 2011 (35) H 34 60 59 1 Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012.Pri enem moškem (leto 2006) ni bilo zabeleženega podatka o starosti. V Sloveniji je v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami obseg diagnostičnega testiranja relativno majhen, vendar se je v obdobju zadnjih deset let povečal (Slika 24). 35 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 24 Število diagnostičnih testov na okužbo s HIV, Slovenija, 2002-2011* Vir podatkov: Poročilo laboratorijev o opravljenem številu testov na okužbo s HIV, 2012 *Izključeno je število testov, opravljenih zaradi zagotavljanja varne krvi in pripravkov iz krvi ter nevezanih anonimnih testov, opravljenih za namene epidemiološkega spremljanja spreminjanja deleža okuženih s HIV. V letu 2011 je bilo na 100 prebivalcev opravljenih 1,9 testa, 3 % več kot v letu 2010. Na 1.000 opravljenih diagnostičnih testiranj na okužbo s HIV v letu 2011 sta bila v povprečju dva pozitivna rezultata. Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, smo v manjših priložnostnih vzorcih, zajetih v Ljubljani, v okviru epidemiološkega spremljanja tveganih vedenj v letu 2003 začeli spremljati tudi spreminjanje deleža letno testiranih na okužbo s HIV. V obdobju 2006-2011 se je delež moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in so poročali, da so bili v preteklem letu testirani na okužbo s HIV, gibal med 27 % (v letu 2007) in 40 % (v letu 2009 in 2010 ) (Tabela 9). Manjši delež testiranih je navajal testiranje v tujini. Nekaj moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, je poročalo tudi o testiranju ob darovanju krvi. Ta delež se je v obdobju 2006-2011 gibal med 4 % (v letu 2010 in 2011) in 10 % (v letu 2006). To bi lahko nakazovalo na probleme pri izločanju krvodajalcev z visokotveganimi vedenji (6) ali pa na nerazumevanje vprašanja »Ali si se v preteklem letu testiral na HIV (virus, ki povzroča aids)?« in enega izmed ponujenih odgovorov, ki se je glasil »Da, ko sem daroval kri«. Tabela 9 Testiranje na okužbo s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, ki so bili spolno aktivni v preteklem letu, priložnostni vzorec, Ljubljana, Slovenija, 2006-2011 Leto V Sloveniji V tujini V Sloveniji in/ali v tujini Število MSM Število Delež Število Delež Število Delež 2006 18 27 % 4 6 % 22 33 % 68 2007 26 25 % 2 2 % 28 27 % 105 2008 42 34 % 6 5 % 47 38 % 124 2009 38 38 % 4 4 % 40 40 % 99 2010 33 34% 5 5% 38 40% 96 2011 25 28% 4 4% 28 31% 90 Vir podatkov: Epidemiološko spremljanje tveganih vedenj, ki je priključeno nevezanemu anonimnemu testiranju v priložnostnih vzorcih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, za namene epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV, 2012. Število MSM - število moških, ki so v preteklem letu imeli spolne odnose z moškimi in so odgovorili na vprašanje o testiranju. Ker gre za zelo majhne priložnostne vzorce moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi težko zaključili, da je v zadnjih letih prišlo do zelo izrazite spremembe obsega testiranja v opazovani skupini. V Sloveniji že od leta 1986 na okužbo s HIV testiramo vso darovano kri. Med 99.377 testiranimi enotami darovane krvi v letu 2011 sta bili 2 pozitivni (2,0/100.000 enot darovane krvi). V obdobju zadnjih deset let 2002-2011 se je število testiranih darovanih enot krvi gibalo med 84.586 (v letu 2007) in 99.377 (v letu 2011) in število pozitivnih darovanih enot krvi med 0 (v letih 2003, 2006, 2008 in 2009) in 3 (3,3/100.000 enot darovane krvi v letu 2002). Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in praviloma uspešnejše zdravljenje, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje. V letu 2011 je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena prepozno pri 32 osebah (58 %), ki so ob diagnozi okužbe s HIV imele tako prizadetost imunskega sistema (manj kot 350 CD4 celic/mm3), da bi že morale prejemati 36 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 protiretrovirusna zdravila. Diagnoza je bila postavljena zelo pozno pri 20 osebah (36 %), ki so imele že zelo hudo prizadetost imunskega sistema (manj kot 200 CD4 celic/mm3) in sočasno z diagnozo aidsa pri 15 osebah (20 %). Spreminjanje deleža oseb s pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 2002-2011 je prikazano na Sliki 25. Spreminjanje deleža moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, s pozno diagnozo okužbe s HIV v obdobju 20022011 je prikazano na Sliki 26. Slika 25 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV, Slovenija, 2002-2011 Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012. Slika 26 Delež poznih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, Slovenija, 2002-2011 Vir podatkov: IVZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 1. 3. 2012. 37 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Delež okuženih v skupinah z različnimi tveganimi vedenj V lahko dostopnih priložnostnih vzorcih treh skupin z visoko tveganim vedenjem (injicirajoči uživalci drog, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, in pacienti s spolno prenesenimi okužbami pregledani v veneroloških dispanzerjih, pri katerih je bilo naročeno testiranje na sifilis) in priložnostnem vzorcu skupine z relativno nizko tveganim vedenjem, nosečnicah, ki so presejane na sifilis, spremljamo spreminjanje deleža okuženih s HIV z nevezanim anonimnim testiranjem. Tabela 10 prikazuje spreminjanje deleža okuženih v vseh štirih skupinah za obdobje zadnjih deset let. Tabela 10 Delež okuženih med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pacienti s spolno prenesenimi okužbami in nosečnicami, Slovenija, 2002-2011 Število mest Število testiranih Število okuženih s HIV Odstotek okuženih s HIV Leto Moških Žensk Moških Žensk Moških Žensk 2002 2 141 41 0 0 0 % 0 % 2003 2 253 79 0 0 0 % 0 % 2004 3 173 59 0 0 0 % 0 % 2005 3 137 57 0 0 0 % 0 % IUD 2006 3 125 35 0 0 0 % 0 % 2007 3 130 44 0 0 0 % 0 % 2008 3 142 34 0 0 0 % 0 % 2009 3 127 32 0 0 0 % 0 % 2010 4 179 74 1 0 0.6 % 0 % 2011 4 136 50 1 0 0,7 % 0 % 2002 1 113 / 0 / 0 % / 2003 1 101 / 1 / 0,9 % / 2004 1 79 / 2 / 2,5 % / 2005 1 82 / 3 / 3,7 % / MSM 2006 1 94 / 2 / 2,1 % / 2007 1 124 / 3 / 2,4 % / 2008 1 137 / 3 / 2,2 % / 2009 1 117 / 1 / 0,9 % / 2010 1 114 / 3 / 2,6 % / 2011 1 105 / 8 / 7,6 % / 2002 7 334 201 1 1 0,3 % 0,5 % 2003 7 267 200 1 0 0,4 % 0 % 2004 7 328 148 5 0 1,5 % 0 % 2005 7 403 170 1 1 0,2 % 0,6 % Bolniki s SPO 2006 7 420 211 10 0 2,4 % 0 % 2007 7 484 257 11 0 2,3 % 0 % 2008 7 677 264 23 2 3,4 % 0,8 % 2009 6 422 185 13 0 3,1 % 0 % 2010 7 525 199 9 0 1,7 % 0 % 2011 7 434 198 9 0 2,1 % 0 % 2003 8 / 7544 / 0 / 0 % 2005 8 / 8008 / 1 / 0,01 % Nosečnice 2007 8 / 8963 / 0 / 0 % 2009 6 / 8072 / 1 / 0,01 % 2011 7 / 7231 / 2 / 0,03 % 38 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze Gastroenterokolitisi neznane etiologije, salmonela, tifus, kampilobakter, rotavirus, norovirus, E.coli, šigela, akutni hepatitis A, akutni hepatitis E, ostale črevesne okužbe, dermatofitoze, leptospiroza, listerioza, ehinokokoza, tularemija, bruceloza , botulizem, lamblioza, toksoplazma, trakuljavost, trihineloza, vročica Q Eva GRILC, Andreja PETREVČIČ, Marija TRKOV Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno pa se prenašajo tudi na ljudi. V skupino spada 61% vseh znanih povzročiteljev in 75% znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku. Na pojav porajajočih se zoonoz vplivajo številni dejavniki: mikrobiološke značilnosti povzročiteljev, lastnosti gostiteljev, ekološki in podnebni dejavniki in drugi. Med pomembnejše zoonoze uvrščamo večinoma tudi povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni. Podatki ECDC in EFSE kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša zoonoza v evropskih državah kampilobakterioza. V letu 2011 je bilo prijavljenih 22335 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 10% več kot v letu 2010, ko smo prejeli 20373 prijav. Največji delež prijavljenih ČNB, 70%, tako kot lani, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ rotavirusnih in kampilobaktrskih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v novogoriški, kranjski in murskosoboški regiji. ČNB tako kot vsa leta prijavljamo v skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10): A00-A09 in B15 in po povzročiteljih. Tabela 11 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2007 - 2011 VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 in B15) ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE (A09, A04.9, A05.9, A08.4) DELEŽ ČNB Z NEZNANO ETIOLOGIJO salmonelami (A02) rotavirusi (A08.0) adenovirusi (A08.2) d) c d) >o o Si o Cp B N Č d) C Cp tn E E D E CH CL O E. coli (A04.0 -A04.4) paraziti5 (A07) Y. enterocolitica (A04.6) šigelami (A03) virusom hepatitisa A (B15) Cl. difficile (A04.7) norovirusi (A08.1) Drugimi _ opredeljenIMI ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) 2007 2008 2 009 2010 2 011 2007 -2011 Št prijav Primeri/ 100000 Št prijav Primeri/ 100000 Št prijav Primeri/ 100000 Št prijav Primeri/ 100000 Št prijav Primeri/ 100000 Primeri/ 100000 20942 1046,5 22581 1118,2 19122 936,3 20373 994,2 22335 1088,2 1036,68 14090 704,1 15965 790,6 13591 665,5 14217 693,8 15611 760,6 722,92 0,67 0 ,71 C ,71 0,70 0 ,70 0,70 1345 67,2 1090 54,0 626 30,6 347 17,0 400 19,5 37,7 1783 89,1 2070 102,5 1644 80,5 159 3 77,7 2206 107,5 91,5 1075 53,7 888 44,0 921 45,1 999 48,7 986 48,0 47,9 240 12,0 357 17,7 237 11,6 349 17,0 197 9,6 13,6 117 5,9 113 5,6 157 7,7 139 6,8 216 10,5 7,3 19 1,0 20 1,0 15 0,7 29 1,4 51 2,5 1,3 32 1,6 31 1,5 27 1,3 16 0,8 16 0,8 1,2 39 1,9 44 2,2 42 2,1 31 1,5 20 1,0 1,7 15 0,8 17 0,8 12 0,6 9 0,4 12 0,6 0,6 18 0,9 39 1,9 44 2,2 73 3,6 135 6,6 3,0 1094 53,64 1043 51,06 1393 68,21 201 2 98,18 2231 108,69 75,95 2142 107,0 1837 91,0 403 19,7 358 17,5 224 10,9 49,2 39 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 27 Trend vseh prijav CNB (A00-A09 In B15) in CNB neznane etiologije (A09, A04.9, A05.9, A08.4), treh najpogostejših opredeljenih ČNB v zadnjih 10 letih (salmoneloz (A02), rotaviroz (A08.0) in kampilobakterioz (A04.5)) ter ČNB, prijavljenih kot druge opredeljene ČNB ( A04.8, A05.8, A08.3, A08.5), Slovenija, 2002 - 2011 : VSE PRIJAVE CNB - ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) Salmoneloze (A02) - Rotaviroze (A08.0) - Kampilobakterioze (A04.5) - Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2010 in 2011 ostaja enak: ČNB neznane etiologije enterokolitisi, druge opredeljene ČNB ter kampilobaktrski in salmonelni enteritisi. sledijo rotavirusni V primerjavi z letom 2010 se je povečalo število prijav okužb z rotavirusi (za 38%), E.coli (55%) in paraziti. Število prijav salmoneloz se je povečalo za 13%, prijave kampilobaktrskih enterokolitisov ostajajo na skoraj enaki ravni kot v letu 2010 oziroma so se zmanjšale za 1 %. Število hospitaliziranih je v primerjavi z letom 2010 ostalo enako, oziroma je za 1% nižje. (tabela 12). Zmanjšal se je delež hospitaliziranih zaradi okužb z adenovirusi ( za 43%), rotavirusi (za 29%), norovirusi (23%). Povečal se je delež hospitaliziranih zaradi okužb z E.coli ( za 65%), Clostridium difficile ( za skoraj 100%). Delež hospitaliziranih zaradi kampilobaktrskih in salmonelnih okužb ostaja enak. Prijave ČNB so zmerno naraščale vse od leta 1998 (531/100.000 prebivalcev), najbolj izrazito pa v letu 2002 (1002/100.000 prebivalcev), ko je v primerjavi s predhodnim letom (2001; 679/100.000 prebivalcev) število prijav naraslo za 47%. Ker je število prijav tudi v kasnejših letih ostalo na višji stopnji (nad 814/100.000 prebiv alcev), v primerjavi z obdobjem do leta 2002 in ker so se povečale prijave večine najpogosteje prijavljenih diagnoz ČNB (salmoneloz, rotaviroz, drugih opredeljenih ČNB in predvsem ČNB neznane etiologije), bi bilo naraščanje prijav, do vključno leta 2002, poleg drugih dejavnikov lahko posledica objave Pravilnika o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur list RS št. 16/1999). Po letu 2003 je število prijav salmoneloz podobno kot v drugih državah EU upadalo, naraščale pa so prijave virusnih črevesnih okužb. Dejanska incidenca ČNB ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave ČNB zajemajo samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč in se jih prijavi. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave ČNB, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC-ja (Center for Disease Control) v Atlanti je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB, prebivalstva. Če primerjamo število prvih obiskov pri zdravniku zaradi neopredeljenega gastroenterokolitisa (A09) (podatki zbirke ZUBSTAT) s podatki zbirke nalezljivih bolezni (podatki so na voljo za leto 2010), je število prijav v sistemu ZUBSTAT skoraj dvakrat višje. Upoštevati je treba tudi, da so v sistemu ZUPSTAT zajeti tudi primeri, ki niso posledica akutne okužbe. 1200 1000 S 800 600 400 200 0 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 40 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 12 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011 2011 Št. prijav Primeri/100000 prebivalcev VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 in B15) 3947 192,30 ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE1 (A09, A04.9, A05.9, A08.4) 1428 69,57 d) C d) rotavirusi (A08.0) 1082 52,72 >o o kampilobaktri (A04.5) 479 23,34 Si o CP norovirusi (A08.1) 329 16,03 B salmonelami2 (A02); tifus in paratifus (A01) 197 9,60 N Č (D E. coli (A04.0 - A04.4) 116 5,65 C Cl. difficile (A04.7 ) 112 5,46 CP m adenovirusi (A08.2) 106 5,16 E N E J L E šigelami (A03) 8 0,39 Y. enterocolitica (A04.6) 5 0,24 O virusom hepatitisa A (B15) 3 0,15 E CH CL tn O N paraziti3 (A07) 10 0,49 DRUGE OPREDELJENE CNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) 60 2,92 Akutni hepatitis A Število prijavljenih primerov oziroma incidenca hepatitisa A se v Sloveniji v zadnjih letih znižuje. Od leta 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, je število prijav iz leta v leto nižje. V letu 2010 smo zabeležili tri vnesene primere, potovali so po Egiptu in Boliviji. Ena oseba se je verjetno okužila med potovanji po Evropi. Ponavadi oboleli ne vedo, kje oziroma kako so se okužili. Povprečna starost obolelih v letu 2011 je znašala 42 let, povprečna starost v zadnjih petih letih pa 25 let. Slovenskim potnikom, ki potujejo v kraje, kjer je okužba s hepatitisom A pogostejša oziroma endemična, se svetuje predhodno cepljenje. Izbruhov, povzročenih z virusom hepatitisa A, tako kot prejšnja leta, nismo zaznali. ECDC poroča, da je povprečna letna incidenca hepatitisa A v državah EU 3,34 / 100 000 prebivalcev. Najpogosteje obolevajo otroci od 5 do 14 leta. Največ prijav obolenj je poleti in zgodaj jeseni. Tabela 13 Prijavljeni primeri hepatitisa A, Slovenija, 2007 - 2011 2007 2008 2009 2010 2011 5-LETNO POVPREČJE 1 Hepatitis A 15 17 12 9 12 13,0 Primeri /100.000 0,8 0,8 0,6 0,4 0,6 0,64 Akutni hepatitis E V letu 2011 nismo zabeležili primera hepatitisa E. Botulizem V letu 2011 primera botulizma nismo zabeležili. V letu 2010 smo prejeli prijavi vnesenega botulizma. Zbolela sta 23 in 25-letni moški. Oba sta se okužila z uživanjem mesnih izdelkov iz (dveh) kmetij v Bosni. Bruceloza V letu 2011 smo prejeli prijavo bruceloze. Zbolel je 51 -letni moški, ki se je okužil verjetno v Bosni, kjer je bil v stiku z ovcami. Prijav bruceloze v letu 2011 nismo prejeli. V letu 2009 sta se okužili dve osebi. Bolnica se je verjetno okužila v Bosni, izvor okužbe pri drugem bolniku ni znan. 41 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Bolezen se najpogosteje pojavlja v mediteranskih državah. Največ obolelih in okuženih je v Grčiji, Italiji, Spaniji in na Portugalskem. (letno poročilo ECDC, 2008). Dermatofitoze (mikrosporija, trihofitija in druge) Stevilo prijav dermatofitoz je bilo v primerjavi z letom 2010 višje za 12%(Tabela 14). Največ prijavljenih primerov je bilo v starostni skupini od 5 - 14. Tabela 14 Prijavljeni primeri dermatofitoz po regijah, Slovenija, 2007- 2011 CE NG KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Primeri/ 100.000 2007 83 169 135 1006 541 209 117 202 125 2587 129,3 2008 789 146 111 1126 653 30 170 259 104 3388 167,8 2009 700 293 180 149 551 781 264 149 134 3201 156,7 2010 585 487 203 10 532 767 238 147 108 3077 150,2 2011 732 510 248 13 450 909 279 175 128 3444 167,8 5-LETNO POVPREČJE 577,8 321 175,4 460,8 545,4 539,2 224,5 186,4 119,8 3139,4 153,0 5-LETNO POVPREČJE Primeri/100.000 191,34 313,45 119,89 226,78 85,11 166,96 188,10 133,56 164,76 153,20 Najbolj pogosta lokacija dermatofitoze je na nogah (Tabela 14 in Slika 28). Slika 28 Specifična prijavna incidenca primerov dermatofitoze po regijah, Slovenija, 2011 Tabela 15 Mesto kožne spremembe pri prijavljenih primerih dermatofitoze Slovenija, 2007 - 2011 LOKALIZACIJA/LETO 2007 2008 2009 2010 2011 BRADA, GLAVA 324 327 271 273 247 ROKE 168 188 298 308 320 NOGE 576 633 661 696 722 TRUP 288 323 322 405 414 DRUGO 25 34 50 53 73 NEOPREDELJENA 1206 1883 1599 1342 1668 2587 3388 3201 3077 3444 42 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Escherichia coli Bakterije Escherichia coli so za kampilobaktri in salmonelami tretji najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk. Razlikujemo več skupin E. coli, ki povzročajo driske (DEC). To so enteropatogene (EPEC), enterotoksigene (ETEC), enteroinvazivne (EIEC), enteroagregativne (EAEC), difuzno adherentne (DAEC) in E. coli, ki izdelujejo Šigove toksine ali verotoksigene E. coli (VTEC/STEC), med katere sodijo tudi enterohemoragične E. coli (EHEC). Zbolevajo vse starostne skupine. Najvišja incidenca na osnovi prijav je bila v novogoriški regiji ( 41,01 / 100 000 prebivalcev), sledita celjska (25,16 / 100 000 prebivalcev) in kranjska regija (15,71 / 100 000 prebivalcev). Glede na prijave (10-letno povprečje) prevladujejo med posameznimi skupinami enteropatogene E. coli. Število vseh prijav v letu 2011 je za 55% višje kot v letu 2010 in za 33% višje od 10-letnega povprečja. Dejansko število okužb z E. coli je verjetno večje. Število prijav je podcenjeno ne le zaradi slabe prijave, temveč tudi zaradi tega, ker zdravniki ne naročajo tovrstnih preiskav. Vendar se diagnostika posameznih skupin DEC z leti izboljšuje. Zaradi črevesne okužbe z E. coli od leta 2008 do 2010 ni umrl nihče. V letu 2011 smo zabeležili smrtni primer zaradi hemolitično uremičnega sindroma, ki se je razvil ob okužbi z VTEC. Na osnovi laboratorijskega spremljanja VTEC smo v skladu z laboratorijskimi merili EU v letu 2011 potrdili 26 verotoksigenih E.coli iz iztrebkov 25 bolnikov. (En bolnik je bil namreč okužen z dvema različnima VTEC sevoma). V letu 2010 smo potrdili 20 primerov okužb z VTEC. Pri vseh sevih v letu 2011 smo ugotovili prisotnost genov za vtx1 in / ali vtx2 in tudi sposobnost izdelovanja verotoksinov (VT1 in / ali VT2). Vzorci petnajstih bolnikov (60 %) so bili odvzeti v ljubljanski regiji, petih v kranjski, treh v celjski, po eden pa v novogoriški in mariborski regiji. Sedem izolatov je pripadalo serološki skupini O157, štirje O26, po dva O177, O146 in O84, po en pa O91, 0103, O153, O113 in O6. Štirje izolati niso aglutinirali z razpoložljivimi antiserumi, vendar nobeden ni pripadal serološki skupini O104, ki je povzročila epidemijo v Nemčiji. Največ bolnikov je bilo mlajših od petih let (13 oz. 52 %), od teh jih je bilo sedem mlajših od enega leta. Trije so bili stari 5-14 let, po dva 15-24 let in 25-44 let, štirje 45-64 let, eden pa nad 65 let. Večina bolnikov je zbolela junija in septembra (po štirje), po trije pa julija, avgusta, oktobra in novembra. Pet bolnikov iz ljubljanske regije je zbolelo s hudo klinično sliko (hemolitično uremičnim sindromom). Dva bolnika sta bila mlajša od enega leta, serološka skupina povzročitelja pri obeh bolnikih je bila 0177, seva sta imela gene eae, ehxA in vtx2, podtipa vtx2c. Epidemiološka povezanost med obema primeroma ni bila ugotovljena. Preostali trije bolniki so bili odrasli, stari 44, 53 in 67 let, pri enem bolniku je bila ugotovljena serološka skupina VTEC 0153, pri dveh pa ni bila določena. Pri nobenem sevu nismo ugotovili gena za intimin, vsi pa so imeli gen za vtx2. Eden od bolnikov, pri katerem je prišlo do zapleta HUS, je umrl. V začetku maja 2011 so v Nemčiji zabeležili izbruh okužb s sevom E. coli 0104:H4, za katerega so ugotovili, da je enteroagregativna E.coli, ki je pridobila gene za verotoksine. Med testiranimi humanimi vzorci v Sloveniji nismo ugotovili okužbe s sevom, ki je povzročil izbruh v Nemčiji. Vse VTEC izolate, osamljene v letu 2010 in 2011, smo testirali tudi glede prisotnosti genov, značilnih za enteroagregativne E. coli, vendar smo zgolj pri enem sevu ugotovili prisotnost gena, ki je značilen samo za EAEC. To potrjuje, da je šlo pri nemškem sevu za zelo redko in neobičajno kombinacijo dejavnikov virulence. Zadnja izbruha, povzročena z E. coli, smo zabeležili leta 2007. Eden od izbruhov je bil hidričen, pri drugem je šlo za okužbo s hrano. V okviru rednega monitoringa, ki ga je v letu 2011 opravila Veterinarska uprava RS je bila prisotnost verotoksične E.coli (VTEC) ugotovljena v analiziranem vzorcu mletega mesa (prisotnost serološke skupine O 103 in netoksigenega seva O 157). Zaradi pojava okužb ljudi z verotoksično E.coli v Evropi, pa je VURS v letu 2011 opravil tudi uradno vzorčenje v okviru posebnega nadzora izredni nadzor, kjer je bila VTEC ugotovljena v dveh vzorcih živil živalskega izvora (v enem vzorcu serološka skupina O 157 in v drugem uradnem vzorcu serološka skupina 0 8). Tabela 16 Prijavljeni primeri E.coli po tipih, Slovenija, 2002 - 2011 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 10-LETN0 POVPREČJE ENTEROPATOGENA E.coli PMTPROTni^CiirSPM A F rr\H 34 37 47 41 32 27 27 15 39 24 32 16 38 16 63 17 44 17 52 75 40,8 28 5 ENI CROI OKSIG ENA c.cull ENTEROINVAZIVNA E.coli PMTPPni-IPMnRAmrMA Frr\ii 1 53 1 58 5 78 5 48 3 30 3 44 0 19 1 24 3 14 10 37 3,2 ENI CROnCMURnGIčNn C.cUli OSTALE INFEKCIJE Z E.coli 27 22 11 22 25 22 40 52 61 42 40,5 32,4 SKUPAJ 152 169 153 117 121 117 113 157 139 216 145,4 43 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 17 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca E. coli, po regijah, Slovenija, 2011 CE GO KP KR LJ MB NM RAVNE SKUPAJ Primeri/100.000 ENTEROPATOGENA E.coli 4 25 2 5 5 3 8 0 52 2,53 ENTEROTOKSIGENA E.coli 58 0 1 12 3 0 0 75 3,65 ENTEROINVAZIVNA E.coli 0 6 0 0 1 3 0 0 10 0,49 ENTEROHEMORAGIČNA E.coli 9 10 0 3 11 2 0 2 37 1,80 OSTALE INFEKCIJE Z E.coli 5 0 10 23 3 0 0 1 42 2,05 SKUPAJ 76 42 12 32 32 11 8 3 216 10,52 Primeri/100.000 8,94 26,37 13,67 10,83 2,81 5,57 0,72 8,25 6,78 Slika 29 Prijavljeni primeri E. coli po mesecih, Slovenija, 2009 ter povprečje 2002 - 2011 35 -i 30 - I 2011 lO-LETNO POVPREČJE 25 - 2 UJ S >-< ...... o: 20 H a. hH Z UJ □ 5 15 H § a. 10 5 - JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Serotipi E. coli, ki so se pojavljali v Sloveniji v letu 2005 (laboratorijski podatki): O1, O2, O4, O5, O6, O8, O15, O25, O26, O44, O62, O75, O78, O91, O103, O111, O112, O118, O119, O124, O125, O126, O127, O128, O142, O144, O145, O157, O164. 0 Ehinokokoza Zabeležili smo 8 prijav ehinokokoze. Primeri med seboj niso povezani, za izvor okužbe ne vedo. Zbolele so 4 ženske in 4 moški. Povprečna starost obolelih je 32 let. Tabela 18 Prijavljeni primeri ehinokokoze po regijah, Slovenija, 2002 - 2011 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 10-LETN0 povprečje CE NG KP 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 1 0 1 0,80 0,00 0,10 0,26 0,00 0,07 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 0,40 0 1 0 0 0 0 2 1 1 3 0,80 1 0 1 8 0 1 3 4 2 1 2,10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0,10 0 0 0 0 0 0 1 1 1 0 0,30 RAVNE 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0,10 SKUPAJ 1 1 1 8 3 1 7 9 8 8 4,88 Primeri/ 100.000 0,05 0,05 0,05 0,4 0,15 0,05 0,35 0,44 0,39 0,39 0,23 10-LETNO POVPREČJE Primeri/100.000 0,20 0,12 0,65 0,08 0,21 0,14 NM 0,24 44 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 30 Primeri ehinokokoze po prijavi v sistemu nacionalnega spremljanja, po mesecih, Slovenija, 2011 Ehinokokoza je redka bolezen v državah EU, najvišjo incidenco so zabeležili v Bolgariji (letno poročilo ECDC, 2008). Gastroenterokolitisi neznane etiologije Med prijavljenimi ČNB je še vedno največji delež ČNB, pri katerih etiologija ni navedena. V letu 2010 in 2011 smo prejeli 70% oziroma 15611 prijav (v letu 2010 14217). Največ prijav je bilo pri otrocih do petega leta starosti (Slika 31). Predvidevamo, da večji del neopredeljenih ČNB povzročajo virusi. Slika 31 Specifična prijavna incidenca obolelih zaradi ČNB neznane etiologije (A09, A04.9, A05.9, A08.4), po spolu in starosti, Slovenija, 2011 Med regijami so po številu prijav ČNB neznane etiologije nad slovenskim povprečjem tako kot leta 2010 novogoriška, kranjska in murskosoboška regija. 45 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 32 Specifična prijavna incidenca ČNB neznane etiologije po regijah, Slovenija, 2010 - 2011 Kampilobakter Kampilobakter je bil v letu 2011 podobno kot v številnih državah EU najpogostejši bakterijski povzročitelj enteritisov tudi v Sloveniji. Število prijav, 986, je glede na leto 2010 manjše za 1% in je za 2 %nižje od 10-letnega povprečja. Pri ljudeh je najpogostejši Campylobacter jejuni, ki predstavlja (89% prijav), Campylobacter helveticus (5,4%), Campylobacter coli (2,7%), Campylobacter laridis (1%) in drugi. Letna incidenca kampilobakterskih okužb je znašala 48,7/100.000 prebivalcev in je 2, 2 krat višja od 10-letnega povprečja. Najvišja incidenca je bila v ljubljanski (89,4/100.000 prebivalcev), sledita mariborska (56,95 / 100 000 prebivalcev) in celjska zdravstvena regija (56,29/100.000 prebivalcev). 25% prijavljenih obolelih je bilo mlajših od pet let. Izbruhov gastroenterokolitisov, povzročenih s kampilobaktrom, v zadnjih letih nismo zaznali. Umrl ni nihče. Tabela 19 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2002 - 2011 LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC SKUPAJ 2002 36 42 51 51 182 138 165 168 158 102 75 59 1227 2003 2004 59 26 27 22 22 33 42 56 82 68 81 121 128 113 120 148 119 178 80 103 89 93 41 102 890 1063 2005 2006 29 57 25 28 38 29 46 33 102 113 120 136 139 97 148 123 189 120 85 86 85 71 82 51 1088 944 2007 2008 55 45 39 43 41 48 64 42 128 117 121 114 152 126 137 128 117 84 85 49 100 51 36 41 1075 888 2009 2010 43 59 39 43 41 66 55 58 106 110 88 154 143 117 117 134 94 97 65 60 77 64 53 37 921 999 2011 54 41 57 54 96 143 137 143 83 76 59 43 986 10-LETNO POVPREČJE 46,3 34,9 42,6 50,1 110,4 121,6 131,7 136,6 123,9 79,1 76,4 54,5 1008,1 V okviru uradnega vzorčenja, ki ga je opravila Veterinarska uprava RS je bilo ugotovljeno, da je stanje glede kampilobaktra v živilih živalskega izvora podobno kot v preteklih letih, kjer je bil največji delež pozitivnih vzorcev, ugotovljen pri perutninskem mesu. Tudi v letu 2011 je bila pri vzorčenju perutninskega mesa in mesnih pripravkov ugotovljena prisotnost baterije Campylobacter spp. pri nekaj več kot 40% vzorcev, pri preiskavi istih vzorcev s števno metodo pa je bilo število pozitivnih vzorcev manjše. 46 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 20 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom, po tipih, Slovenija, 2002 - 2011 LETO/TIP C. coli C. fetus C. jejuni C.laridis C. sputorim C. hyointestinalis C. upsaliensis C. helvetic us C. curvus C.spp. SKUPAJ 2002 37 0 1119 7 1 0 0 63 0 0 1227 2004 45 0 934 29 0 0 0 55 0 0 1063 2006 41 0 852 16 2 0 0 33 0 0 944 1075 2008 35 1 812 19 2 0 1 18 0 0 888 2010 30 0 893 10 1 0 0 65 0 0 999 2011 27 0 887 11 0 0 0 54 1 6 986 10-LETNO POVPREČJE 40,8 0,2 900,0 17,1 0,9 0,1 0,1 48,2 0,1 0,6 1008,1 Tabela 21 Prijavljeni enteritisi, povzročeni s kampilobaktrom in incidenčna stopnja, po regijah, Slovenija, 2011 Campylobacter jejuni Campylobacter sp. Campylobacter coli Campylobacter laridis Campylobacter curvus Campylobacter helveticus SKUPAJ CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ INC./100.000 PREBIVALCE V 160 31 46 96 258 152 57 62 25 887 54 43,28 7 0 2 0 6 10 2 0 0 27 2,64 1,32 0 6 0 0 0 0 0 0 0 6 0,29 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0,05 170 65 50 99 270 172 69 63 28 986 48,11 56,29 21,52 16,56 32,78 89,40 56,95 22,85 20,86 9,27 326,48 15,93 10-LETNO POVPREČJE Slika 33 Prijavljeni primeri enteritisa, povzročenega s kampilobaktrom, po mesecih, Slovenija, 2010 -2011, ter 10-letno povprečje Zaradi kampilobaktrskega enteritisa je bilo hospitaliziranih 479 oseb (v letu 2010 478 ). Lamblioza Prejeli smo 32 prijav. Povprečna starost obolelih je znašala 33,5 let. V enem primeru je bila okužba verjetno vnesena iz Bosne. V državah EU je leta 2009 incidenca bolezni znašala 5,6 / 100 000 prebivalcev. 47 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Leptospiroza Povprečna letna incidenčna stopnja leptospiroze v zadnjih 10 letih je bila 0,39/100.000 prebivalcev. Najvišjo povprečno 10-letno incidenco ima vsa leta murskosoboška regija. Incidenca znaša 2,5/100.000 prebivalcev in je 6-krat višja kot znaša povprečje za vso Slovenijo (Slika 22). Tabela 22 Prijavljeni primeri leptospiroze, stopnja incidence, po regijah, Slovenija, 2002 - 2011 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Primeri/ 100.000 2002 3 1 0 0 2 2 11 0 0 19 0,95 2004 1 0 0 0 2 3 5 0 0 11 0,55 2005 2006 1 1 0 0 0 1 1 0 3 0 0 1 3 2 0 0 0 0 5 0,25 2008 3 0 0 0 0 1 0 2 0 6 0,3 2009 2010 0 1 0 0 0 0 1 0 0 2 1 2 0 3 0 0 0 1 9 0,44 10-LETN0 POVPREČJE 1,3 0,2 0,1 0,2 1,6 1,3 3,0 0,3 0,1 8,3 1,7 10-LETN0 POVPREČJE Primeri/100.000 0,4 0,2 0,1 0,1 0,2 0,4 2,5 0,2 0,2 0,4 Slika 34 Regijska porazdelitev prijavljenih primerov leptospiroze, Slovenija, 2002 - 2011 Leptospiroza je redka bolezen v državah EU. Listerioza V letu 2011 smo prejeli 5 prijav listerioze Umrl ni nihče. Oboleli so bili stari od 47 do 73 let, povprečna starost je znašala 60 let ( mediana 63 let). V državah EU za listeriozo zbolevajo zlasti osebe, starejše od 64 let in otroci, mlajši od 5 let. 48 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 35 Prijavljeni primeri listerioze in število umrlih med prijavljenimi primeri, Slovenija, 2002 - 2011 ECDC (letno poročilo za leto 2008) poroča, da se večina prijavljenih primerov listerioze pojavlja pri osebah, starejših od 64 let in otrocih, mlajših od 5 let. Osebe se večinoma okužijo z živili, ki jih kupijo v (domačih) trgovinah. Število prijav je višje med junijem in oktobrom. Ostale črevesne okužbe Slika 36 Prijavljeni primeri ostalih črevesnih okužb, Slovenija, 2007 - 2011 Prejeli smo 16 prijav okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica. Vir okužbe pri večini je neznan. V letu 2011 smo prejeli 10 prijav sporadične okužbe z Bacillus cereus (v letu 2010, 8) in 17 primerov zastrupitve s stafilokokom (Staphylococcus aureus). V zadnjih letih beležimo naraščanje števila prijav akutnih gastroenterokolitisov, katerih povzročitelj je Clostridium difficile. Število prijav ostaja sicer nizko, vendar vztrajno narašča. Od leta 1999, ko smo prejeli dve prijavi letno, je v letu 2011 naraslo na 135. Okužbe se pojavljajo pri bolnikih z običajnimi dejavniki tveganja (starejše osebe, 49 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 osebe s kroničnimi boleznimi, osebe, ki so se zdravile v bolnišnici, osebe, ki so prejemale antibiotike) verjetno pa tudi pri drugih osebah. Rotavirus in norovirus Najpogostejši virusni povzročitelji drisk so rotavirusi in norovirusi, ki se zaradi velike kužnosti zelo pogosto pojavljajo v obliki manjših in večjih izbruhov. Vse pomembnejši povzročitelji drisk so tudi pri starejših. V letu 2008 smo prvič poleg norovirusnih zabeležili tudi izbruhe rotavirusnih gastroenterokolitisov v domovih za starejše občane. Po zimi 2001/2002, ko smo beležili izbruh rotavirusnih drisk v ljubljanski regiji, se je število prijav v letih 2003 do 2005 zmanjševalo. Število prijav se je v letu 2006 ponovno povečalo za 9,3%, vendar ni doseglo incidenčne ravni med izbruhom leta 2001 oziroma 2002. Leta 2007 se je število prijav zmanjšalo za 2,3% in ponovno povečalo leta 2008 za 16%. Zlasti je poraslo število obolelih v začetku leta 2008, ko smo zabeležili tri izbruhe rotavirusnih okužb v domovih za starejše občane, incidenca rotavirusnih enteritisov je znašala 102,5/100.000 prebivalcev. Do tedaj tovrstnih izbruhov v DSO nismo zabeležili, pretežno so se pojavljali v predšolskih in šolskih kolektivih. Leta 2011 je število prijav znašalo 2206 in je poraslo za 38% glede na leto 2010. Incidenčna stopnja je bila 17% nad petletnim povprečjem (v letih 2007 -2011). Zabeležili smo 13 rotavirusnih izbruhov. Tabela 23 Hospitalizirani zaradi rotavirusnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2007 - 2011 1 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 5-letno povprečje 1 Št. prijav Primeri/100000 1510 74,8 1400 69,3 1049 51,4 915 44,7 1082 52,7 5956 58,6 Slika 37 Vse prijavljene črevesne nalezljive bolezni, rotavirusne in kalicivirusne okužbe po mesecih, Slovenija, 2010 - 2011 Leta 2011 smo prejeli za 6% več prijav (2231 prijav) norovirusnih drisk kot leta 2010. Zabeležili smo 33 norovirusnih izbruhov, (v letu 2010, 51). Štiri izbruhe so povzročili hkrati norovirusi in rotavirusi. 50 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 38 Rota in kalicivirusne driske po starostnih skupinah, Slovenija, 2011 Salmonela Salmonela je po Gramu negativna, nesporotvorna enterobakterija. Znanih je več kot 2500 serotipov. Povzroča okužbe pri živalih in ljudeh. Okužbe, ki jih povzroča, uvrščamo med zoonoze. Salmonele povzročajo sporadične okužbe, izbruhe in epidemije. Število prijav salmoneloz v Sloveniji je naraslo v letih 1999 in 2000, zelo visoko pa je bilo v letih 2002 do 2004. Prijave so dosegle vrh v letu 2003, ko je incidenca znašala 201/100.000 prebivalcev. S tem se je Slovenija uvrstila med države z najvišjo incidenco salmoneloz v Evropi. Natančen vzrok za povečano število prijav salmoneloz, med leti 2002 in 2004, ni znan. Tudi v nekaterih drugih evropskih državah so v tem obdobju zaznali zvečano incidenco salmoneloz pri ljudeh. Podobno kot v večini držav Eu je incidenca humanih salmoneloz po letu 2003 upadala. Število prijav je znatno upadlo leta 2009 (za 43% v letu 2008) in za skoraj 100% v letu 2010). 5-letna povprečna incidenca (od leta 2006 do 2010) je znašala 48,92. Med prijavami je 21% obolelih mlajših od 5 let. V zadnjih letih oziroma do leta 2009 je bila salmonela najpogostejši bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov v Sloveniji. Od leta 2009 dalje se najpogosteje pojavlja kampilobakter. Incidenca salmoneloz v letu 2009 (na osnovi prijav) je znašala 30,6/100.000 prebivalcev, v letu 2010 17 / 100 000 predivalcev, v letu 2011 se je povečala za 13% in je znašala 19,5/ 100 000 prebivalcev. Najvišja incidenca (na osnovi prijav) je bila v Kranju (40,25/100.000 prebivalcev), Murski Soboti (26,86/100.000 prebivalcev), Mariboru (20,13/100.000 prebivalcev). Zaradi salmonelnega enteritisa je bilo v letu 2011 hospitaliziranih 194 oseb (v letu 2010 195). Umrle so tri osebe (na zaradi driske, dve zaradi sepse). Salmoneloza je zoonoza. Pomemben dejavnik tveganja za okužbo je uživanje kontaminiranih živil, zlasti perutnine in jajc. Primerjava poročila EFSa (European Food Safety Authority) o prevalenci salmonele med nesnicami v evropskih državah in bremenom salmonelnih okužb med ljudmi, je pokazala linearno korelacijo med obema (EFSA poročilo 2005/2006). Veterinarska uprava RS ugotavlja, da je situacija glede prisotnosti salmonel v krmi in v živilih živalskega izvora tudi v letu 2011 ugodna, saj pri izvajanju uradnega nadzora prisotnost bakterije Salmonella spp. ni bila ugotovljena pri nobenem izmed analiziranih vzorcev živil živalskega izvora in krme za živali. Tudi na področju spremljanja salmonel v jatah nesnic, jatah brojlerjev in jatah puranov ocenjujemo stanje kot ugodno, saj je RS pri vseh navedenih vrstah perutnine dosegla predpisan cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti salmonel. Za salmoneloze je značilno sezonsko nihanje števila obolenj glede na zunanje temperature. Največ obolenj je v toplejših mesecih (Slika 39). 51 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 39 Primerjava krivulje ČNB neznane etiologije in salmonelnih gastroenterokolitisov, Slovenija, 2011 Tabela 24 Prijavljeni salmonelni enteritisi po mesecih, Slovenija, 2002 - 2011 LETO / MESEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC SKUPAJ 2002 2003 53 56 45 57 75 58 113 80 270 400 340 401 355 844 454 694 295 579 265 406 359 251 101 179 2725 4005 2004 2005 76 46 77 58 92 28 180 70 176 89 261 172 321 218 511 224 548 239 394 149 220 100 451 126 3307 1519 2006 2007 41 28 43 33 38 33 57 45 228 50 233 153 174 205 226 356 183 209 134 105 91 62 71 67 1519 1346 2008 2009 35 42 24 42 40 70 29 39 64 48 123 34 221 74 152 82 204 71 106 47 57 38 35 28 1090 615 2010 17 13 23 19 30 34 31 51 51 29 32 17 347 2011 21 10 17 14 32 36 46 38 76 47 52 11 400 10-LETNO POVPREČJE 47,1 47,4 54,3 76,6 165,6 214,6 301,5 337,4 291,0 200,8 147,3 132,3 2015,8 Slika 40 Trend salmonelnih enteritisov po mesecih, Slovenija, 2007 - 2011 KM _J 2 £L 1 HM - \j vaa v \ 2»? HHte -HsHd-l-H-M^ 10» 2410 -H^d-HiN^ 2:11 52 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Sezonsko pojavljanje salmoneloz je pogojeno z zunanjimi temperaturami. V raziskavi Londonske šole za higieno in tropsko medicino in Svetovne zdravstvene organizacije so preiskovali in potrdili odvisnost humanih salmonelnih okužb od zunanje temperature v 10 evropskih državah. Uporabili so Poissonovo regresijsko analizo, s katero so primerjali spremembo števila salmonelnih gastroenterokolitisov pri spremembi zunanje temperature za stopinjo Celzija. Kot pražno zunanjo temperaturo so definirali +6 stopinj C. Dokazali so linearno povezavo med zunanjo temperaturo in številom prijavljenih salmonelnih okužb nad t.i. pražno temperaturo. Povezava je bila najmočnejša za starostno skupino od 15 do 64 let, povišanje zunanje temperature pa je imelo največji učinek teden d ni pred začetkom obolenja. Raziskava o sezonskem pojavljanju salmonelnih okužb v Avstraliji je podobno pokazala, da so največje število prijav zabeležili mesec dni potem, ko so zunanje temperature dosegle najvišjo letno vrednost. Primoizolacija salmonel pri ljudeh Primoizolacijo salmonel izvajajo laboratoriji območnih zavodov za zdravstveno varstvo ter Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V letu 2011 je bila kot običajno najpogosteje izolirana salmonela Salmonella enteritidis, ki je predstavljala 56% vseh izoliranih salmonel, v letu 2010 53%. Delež salmonele Salmonella typhimurium je znašal 11% ( leta 2010 13%). Deleža salmonel Salmonella java in Salmonella coeln znašata 3,8% prijav. Ostali serotipi salmonel so se pojavljali redkeje oziroma v manj kot 3%. Tabela 25 Salmonele po povzročiteljih, incidenčna stopnja, Slovenija, 2011 CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne Skupaj Primeri/ 100.000 28 10 2 18 50 30 40 4 2 184 8,98 Salmonella Enteritidis Salmonella Typhi murium 5 0 2 2 3 4 5 0 6 12 9 4 2 4 0 3 2 44 20 2,15 0,98 Salmonella Java 1 Salmonella Coeln 3 1 0 0 0 1 0 1 2 5 0 0 5 1 2 0 0 12 10 0,59 0,49 Salmonella * 1 Salmonella iz grupe B 3 0 0 0 1 0 0 0 1 4 4 3 0 0 0 0 0 0 9 7 0,44 0,34 Salmonella Kottbus Salmonella Thompson 0 0 0 2 1 3 1 0 1 0 1 0 0 0 2 0 0 0 6 5 0,29 0,24 Salmonella Mbandaka Salmonella Stanleyville 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 4 3 0,20 0,15 Salmonella Infantis 1 1 1 Salmonella Saint paul 1 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 3 3 0,15 0,15 Salmonella Typhi 1 Salmonella Stanley 0 0 0 0 0 1 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 3 3 0,15 0,15 Salmonella spp. 1 Salmonella Ferruch 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 0 0 0 0 0 0 3 2 0,15 0,10 Salmonella Muenchen 1 1 Salmonella Kentucky 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0,10 Salmonella Senftenberg 1 1 Salmonella Bispebjerg 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 2 0,10 0,10 Salmonella iz grupe D1 Salmonella Manhattan 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0,05 0,05 Salmonella Branderup 1 Salmonella Monntevideo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella iz grupe A 1 Salmonella Paratyphi A 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella Agona 1 Salmonella Enterica sub. Salamae 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 Salmonella Derby 0 0 0 0 0 1 0 0 0,05 Salmonella iz grupe C 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella iz grupe C 1* 1 Salmonella Tennessee 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella litchfield 1 Salmonella Umbilo 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0,05 0,05 Salmonella Virchow 1 SKUPAJ 58 10 22 82 93 65 32 30 8 400 19,49 PRIMERI/100.000 19,20 9,76 15,00 40,25 14,45 20,13 26,86 21,48 11,03 19,49 21% prijavljenih obolelih s salmonelno okužbo je bilo mlajših od pet let. Zabeležili smo pet izbruhov salmoneloz. Štiri je povzročila Salmonella enteritidis, eno Salmonella java. Izbruha salmonelnega gastroenterokolitisa v letu 2010 nismo zaznali. Zaradi salmonelne okužbe so umrle tri osebe: zaradi akutnega gastroenterokolitisa ena in dve zaradi sepse. 53 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 ECDC poroča, da incidenca prijavljenih salmoneloz v državah EU od leta 2004 dalje upada. Najpogosteje oboleajo otroci, mlajši od 5 let. Salmonele so še vedno pomemben povzročitelj izbruhov. V letu 2009 je bilo v EU 324 izbruhov, v katerih je zbolelo 4500 ljudi. Šigela V letu 2011 smo prejeli 17 prijav griže. Najpogostejša povzročiteljica griže (82%) je bila Shigella sonnei. Izbruha griže tako kot v prejšnjih letih nismo zabeležili. V državah EU je griža pogosto vnesena nalezljiva bolezen. Najpogosteje zbolevajo otroci, mlajši od 5 let. Tabela 26 Prijavljeni primeri šigel, Slovenija, 2007 - 2011 2007 2008 2009 2010 2011 5-LETNO POVPREČJE Shigella dysenteriae 1 3 4 0 0 1,6 Shigella flexneri 2 7 9 3 2 4,6 Shigella sonnei 32 30 25 27 14 25,6 Shigella boydii 1 0 0 0 0 0,2 DRUGE ŠIGELE 0 1 2 0 0 0,6 NEDOLOČENE 3 3 2 1 1 2,0 SKUPAJ 39 44 42 31 17 39,0 Slika 41 Prijavljeni primeri šigeloz po mesecih, Slovenija, 2007 - 2011 Tifus V letu 2011 nismo prejeli nobene prijave tifusa, v letu 2010 dve. Zboleli sta potnici, ki sta potovali po Indiji. Proti tifusu nista bili cepljeni. V zadnjih desetih letih (2001 - 2011) smo zabeležili od 0 (2005, 2011) do 4 primere tifusa (2006) letno. Povprečna starost oseb ob okužbi je znašala 32 let. Toksoplazmoza V letu 2011 smo prejeli 21 prijav. Kongenitalne toksoplazmoze nismo zasledili. V državah EU je redko prijavljena bolezen. Incidenca je leta 2009 znašala 0,01 / 100 000 prebivalcev. Trakuljavost V letu 2011 smo prejeli 15 prijav, največ (6 prijav) sta bili v ljubljanski zdravstveni regiji. Trihineloza Je redka črevesna parazitarna bolezen. V letu 2011 smo prejeli prijavo pri 66 letni ženski. V državah EU je leta 2009 znašala incidenca 0,15/100 000 prebivalcev (90% prijav je iz Bolgarije in Romunije). 54 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tularemija V letu 2011 in 2010 nismo zabeležili nobenega primera tularemije. V letu 2009 je bil prijavljen en primer, v letu 2008 pa dva primera tularemije (ulceroglandularna in nespecifična oblika). V 10-letnem obdobju je bilo prijavljenih 8 primerov tularemije, 4 od teh iz murskosoboške regije (Slika 27). ECDC, Evropski center za nalezljive bolezni, v letu 2009 poroča o incidenci 0,18 / 100.000 prebivalcev v državah EU. Tabela 27 Prijavljeni primeri tularemije po regijah, Slovenija, 2002- 2011 KP KR LJ MB MS SKUPAJ INC./100.000 2002 0 0 0 0 0 0 0,00 2003 0 1 0 0 0 0,05 2004 0 0 0 0 1 0,05 2005 0 0 0 0 1 0,05 2006 0 0 0 0 1 0,05 2007 0 0 0 0 1 0,05 2008 0 0 1 1 0 2 0,10 2009 1 0 0 0 0 1 0,05 2010 0 0 0 0 0 0 0,00 2011 0 0 0 0 0 0 0,00 10-LETNO POVPREČJE 0,1 0,1 0,1 0,1 0,5 0,8 0,04 10-LETN0 POVPREČJE INC./100.000 0,08 0,05 0,02 0,03 0,42 0,04 Vročica Q V letu 2011 nismo zabeležili nobenega primera vročice Q. V letu 2010 smo zabeležili primer vročice Q pri 55-letnem moškem iz celjske zdravstvene regije. Okužil se je verjetno med bivanjem v Bosni. Vneseni primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E.coli v letu 2011 Od januarja do decembra 2011 smo prejeli 345 anket, ki so jih prostovoljno in anonimno izpolnili bolniki z akutnim salmonelnim ali kampilobaktrskim ali šigeloznim ali gastroenterokolitisom, povzročenim z E. coli iz cele Slovenije. Zanimalo nas je, kolikšen delež bolnikov se je morda okužil med potovanjem v tujini. Rezultati kratke ankete so podani v razpredelnici. Največ bolnikov se je domnevno okužilo na Hrvaškem, kamor slovenski državljani tudi najpogosteje potujejo (Tabela 28). Tabela 28 Primeri salmonelnih, kampilobakterskih, šigeloznih okužb in okužb z E. coli v letu 2011 BOLNIKI S KAMPILOBAKTERSKIM GEK BOLNIKI S SALMONELNIM GEK BOLNIKI S ŠIGELOZNIM GEK BOLNIKI Z E.coli GEK DELEŽ BOLNIKOV, PRI KATERIH BI BILA 28% (23 potnikov) 20% (37 potnikov) 78% (7 potnikov) 28% (20 potnikov) OKUŽBA LAHKO VNESENA IZ TUJINE NAJPOGOSTEJŠI MOŽNI KRAJI OKUŽBE Hrvaška 52% Bosna 22% Drugo 1 Hrvaška 62% Bosna 13% Grčija 5% Srbija 5% Drugo 2 Indija 22% Kenija 22% Tanzanija 14% Brazilija 14% Turčija 14% Hrvaška 45% Turčija 10% Kosovo 10% UŽIVANJE HRANE PRI POULIČNI 3% 2% 11% 20% PRODAJALCIH PITJE VODOVODNE VODE 90% 91% 78% 89% KOPANJE V REKAH, JEZERIH, BAZENIH 83 % 30 % - 14 % 1 Potniki s salmonelnim GEK so potovali še po: Srbiji, Črni Gori, Grčiji, Egipt, Kosovo, Turčija. 2 Potniki s kapilobakterskim GEK so potovali še po: Italiji, Bolgariji, Tanzaniji. 55 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoraške mrzlice Klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, malarija, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom in denga Maja SOČAN, Andreja PETREVČIČ, Marta GRGIČ VITEK V skupino prijavljivih bolezni, ji jih prenašajo členonožci, uvrščamo klopni meningoencefalitis, Lymsko boreliozo, malarijo in dengo. V poglavje smo dodali še hemoragično mrzlico z renalnim sindromom. Med boleznimi, katerih povzročitelje prenašajo klopi, se v Sloveniji najpogosteje pojavljat a Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) V letu 2010 je število prijav ponovno naraslo, v letu 2011 je število prijav ostajalo na skoraj enaki ravni kot leta 2010. Najpogostejši povzročitelji so bili Hanta oziroma Puumala virusi. Bolniki so se okužili pri delu na kmetiji (4 primeri), v gozdu (2 primera), na kmetiji in v gozdu (2 primera), delu pri hiši (2 primera), v skladišču (1 primer), ostali ne vedo, kjer so se okužili. Največ obolelih se je okužilo na področju Prekmurja (7). Zbolela je ena žensk in 14 moških. Povprečna starost je znašala 40,9 let. ECDC poroča, da je bolezen razširjena po Evropi, zlasti v predelu Skandinavije, manj v mediteranskem predelu. Primeri se pojavljajo celo leto, vendar pogosteje od julija do decembra. Tabela 29 Prijavljeni primeri hemoragične mrzlice z renalnim sindromom po regijah, Slovenija, 2002 -2011 CE NG KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Primeri/ 100.000 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 10-LETN0 POVPREČJE 1 2 1 1 4 7 0 11 0 27 1,35 2 4 0 0 2 3 3 0 0 14 20 0,7 1 0 0 0 1 2 0 0 0 0 3 0,15 0 2 0 0 0 0 1 1 2 21 1 3 7 8 3 10 0 0 45 2,2 0 1 0 0 0 0 1 0 3 4 3 2 8 7 2 1 0 0 17 15 0,83 0,8 0,6 0,2 0,6 4,9 2,2 3,6 3,5 0,0 16,4 0,73 0,8 10-LETN0 POVPREČJE Primeri/100.000 0,3 0,6 0,1 0,3 0,8 0,7 3,0 2,5 0,0 0,8 Slika 42 Povprečna incidenca na 100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija, 2002 - 2011 R/MJE;Ci,0 MS; 3,0 56 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 43 Gostota pojavljanja po posameznih mesecih, Slovenija, 2002-2011 Klopni meningoencefalitis (KME) V Evropi je danes znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME). Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. V letu 2011 je bilo število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa blizu povprečja za predhodnih 10 let (okrog 260 prijav letno). Prijavljenih je bilo 247 primerov klopnega meningoencefalitisa, 12,0/100.000 prebivalcev. Večina prijavljenih zbolelih (97%) je bila hospitaliziranih. V letu 2011 ni bila zabeležena nobena smrt kot posledica klopnega meningoencefalitisa (Tabela 30). Tabela 30 Prijavljeni primeri, incidenčne stopnje in umrli zaradi KME, Slovenija, 2007 - 2011 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI 199 251 304 166 247 Primeri/100.000 9,9 12,4 14,9 8,1 12,0 Št. umrlih 2 0 110 Primere klopnega meningoencefalitisa smo beležili v vseh regijah. Najvišja obolevnost je bila tako kot vsako leto v kranjski regiji in na Koroškem, kjer je incidenca znašala 32,4 oz. 17,9/100.000 prebivalcev (Tabela 31). Tabela 31 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje KME po regijah, Slovenija, 2010 - 2011 SLOVENIJA 166 8,1 247 12,0 Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. V letu 2011 je bilo med prijavljenimi primeri 57,5 % moških in 42,5 % žensk. 57 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa se obolevnost premika v višje starostne skupine. Skoraj četrtina zbolelih (65) je bila iz starostne skupine 55-64 let, skoraj polovica (46 %) zbolelih je bila starejših od 55 let. Zbolelo je 5 otrok mlajših od pet let ter 17 otrok v starosti od 5 do 14 let. Incidenčne stopnje so bile najvišje v starostnih skupinah 55 do 74 let (Slika 44). Slika 44 Incidenčne stopnje KME po spolu in starostnih skupinah, Slovenija, 2011 Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko, največ od meseca maja do oktobra, kar je povezano z biološko aktivnostjo klopov. Največ prijav klopnega meningoencefalitisa je bilo tudi v letu 2011 v poletnih mesecih, z vrhom v juliju. Slika 45 Prijavljeni primeri KME po mesecu obolenja, Slovenija, 2009 - 2011 Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa iz leta v leto niha, od najmanj 80 prijavljenih primerov v letu 1992 do 532 prijavljenih primerov v letu 1994, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 20 letih. Kljub naraščajočemu številu porabljenih odmerkov cepiva proti klopnemu meningoencefalitisu v zadnjih letih, je delež cepljenih proti tej težki bolezni v Sloveniji še vedno zelo nizek (najmanj en odmerek je prejelo okrog 12 % prebivalcev). V Avstriji, ki ima podobno sliko razširjenosti bolezni kot pri nas, so z zelo odmevno promocijo cepljenja uspeli zvišati delež cepljenih s 6% v letu 1980 na več kot 80% v zadnjih letih (88% celotne popul acije je prejelo najmanj en odmerek cepiva, 58% se redno cepi), obenem pa se je močno znižalo število zbolelih. 58 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Rezultati poizvedovanja pri zbolelih za klopnim meningoencefalitisom v letu 2011 Vsem 247 osebam, ki so v letu 2011 zbolele za klopnim manigoencefalitisom, je bil poslan vprašalnik. Vrnjenih je bilo 56,3% (139) izpolnjenih vprašalnikov. Enake vprašalnike prejmejo zboleli zaradi klopnega meningoencefalitisa že od leta 1998 dalje. Dejavnik tveganja za okužbo predstavlja stalno bivanje na endemičnem področju. Kar 80,6 % oseb sodelujočih v anketi meni, da so se okužili na območju, kjer stalno živijo. Največ oseb se je predvidoma okužilo ob zadrževanju v gozdu (53,1 %), sledijo obiski travnikov in delo na vrtu. Prisesanega klopa je opazilo 84,7% oseb, ostale pa se ugriza klopa ne spominjajo ali ga niso opazile. Od tistih, ki so opazili prisesanega klopa, jih je 22% opazilo klopa v manj kot 6 urah, 27,5% pa v 6 do 12 urah. S poizvedovanjem, ali so bili oboleli cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, smo ugotovili, da se jih večina (93,8%) ni nikoli cepila, trije so navedli, da so bili popolno osnovno cepljeni z vsaj enim poživitvenim odmerkom, dva sta bila popolno osnovno cepljena (3 odmerki), ena oseba je bila v letu 2011 cepljena z dvema odmerkoma (zadnji odmerek prejela en mesec preden je zbolela), dve osebi pa sta prejeli le po en odmerek cepiva. Pri šestih osebah, ki so navedle, da so prejele dva ali več odmerkov, so se klinični znaki in simptomi bolezni pojavili pred terminom za naslednji odmerek. Lymska borelioza V Sloveniji je Lymska borelioza (LB) najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Obvezna prijava LB poteka od leta 1986. Od leta 1990 se prijavljajo posamezni stadiji bolezni ločeno. V letu 2011 je bilo prijavljenih 5620 bolnikov ( 3195 žensk in 2425 moških) z LB, največ bolnikov je imelo erythema migrans (EM) (tabela 37). 1120 bolnikov (20%) z LB je bilo v starostni skupini 45-64 let. Lymski meningitis je imelo 10 otrok, mlajših od 15 let. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je bilo v bolnišnicah zdravljenih 350 bolnikov z LB (3195 žensk in 2425 moških). Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 126 otrok (do 15 leta) z LB (36% vseh hospitaliziranih). Tabela 32 Prijavljeni primeri Lyme borelioze (po kliničnih simptomih), Slovenija, 2007 - 2011 ERYTHEMA MIGRANS MENINGITIS POLINEVROPATIJA ARTROPATIJA 3773 32 27 30 5092 27 24 17 6220 22 49 13 4917 22 36 28 5552 25 31 12 SKUPAJ 3862 5160 6304 5003 5620 Porazdelitev prijav po regijah je navedena v tabeli 33. Najvišja prijavna incidenca je v Gorenjski regiji (kot že vrsto let), sledi novogoriška regija. Tabela 33 Prijavljeni primeri in specifična prijavna incidenca Lymske borelioze, Slovenija, 2010- 2011 LETO 2010 LETO 2011 OBMOČJE ŠT. PRIJAV PRIMERI/100.000 ŠT. PRIJAV PRIMERI/100.000 CELJE 918 304,00 874 289,4 NOVA GORICA 317 309,6 437 426,7 KOPER 257 175,7 316 215,4 KRANJ 729 358,8 993 487,5 LJUBLJANA 1396 217,9 1492 231,9 MARIBOR 679 210,3 674 208,8 MURSKA SOBOTA 267 223,7 283 237,5 NOVO MESTO 340 243,6 335 239,8 RAVNE 100 137,5 216 297,8 SLOVENIJA 5003 244,1 5620 273,8 59 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 46 Specifična prijavna incidenca Lymske borelioze in KME po regijah, Slovenija, 2011 Slika 47 Prijavljeni primeri Lymske borelioze po mesecih, Slovenija, 2009 - 2011 Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je tako kot pri klopnem meningoencefalitisu v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov (slika 47). Denga Število bolnikov z dengo v svetu narašča. Evropska zakonodaja denge ne uvršča med bolezni, ki jih je potrebno prijaviti. Podatki o številu importiranih primerov denge v Evropo so dostopni na TropNetu (http://www.tropnet.net/). V Sloveniji je bilo v letu 2011 prijavljenih osem bolnikov z dengo, od teh anketiranih šest bolnikov. Vseh 8 bolnikov, starih od 25-47 let, je bilo skupaj na delovišču od 5.8. do 17.9. 2011 (nekateri do 24.9.) v Mumbaju, Indija. Obolevali so od 10.9.-23.9.2011. Trije bolniki so bili nekaj dni hospitalizirani, ostalih pet je bilo obravnavanih ambulantno. Zapleti niso bili opisani, vsi bolniki so ozdraveli brez posledic. 60 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 34 Prijavljeni primeri denge od leta 2002 do 2011 CE NG KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ 2002 0 0 0 0 2 2 0 0 1 5 2003 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 2004 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2005 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 2006 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2007 0 0 1 0 0 1 0 1 0 3 2008 1 0 1 0 3 0 0 1 0 6 2009 0 1 0 0 1 0 0 0 1 3 2010 1 1 2 1 0 2 0 1 0 8 2011 8 0 0 0 0 0 0 0 0 8 10-letno povprečje 0,9 0,2 0,2 0,1 0,8 0,3 0 0,3 0,3 3,1 Malarija Število prijavljenih primerov importirane malarije v Sloveniji ostaja tudi v 2011 zelo majhno. Prijavljenih je bilo zgolj sedem bolnikov. Šest bolnikov je bilo anketiranih: • 55-letna bolnica, ki se je s parazitom malarije (Plasmodium falciparum) okužila na potovanju po Gani. Kemoprofilakse ni jemala. • 48-letni bolnik, ki jemal kemoprofilakso (doksiciklin) med bivanjem v Gani, ne pa predpisan čas po vrnitvi iz malaričnega območja. Kemoprofilakso je samovoljno prekinil, ker je menil, da mu poslabšu je njegovo osnovno bolezen. Povzročitelj malarije je bil P. falciparum. • 22-letni bolnik, ki je potoval po Madagaskarju, kemoprofilakse ni jemal, povzročitelj malarije je bil P. falciparum. • 49-letna bolnica, ki je potovala po Ruandi in Ugandi, kemoprofilakse je jemala (meflokin) in kljub temu zbolela je z malarijo, ki jo je povzročil P. falciparum. • 27-letni bolnik, ki je približno 2 meseca potoval po Senegalu, Gambiji, Gvineji Bissau, Gvineji in Mavretaniji, na koncu še po Maroku, je jemal kemoprofilakso ves čas potovanja (meflokin) in kljub temu zbolel z malarijo, ki jo je povzročil P. falciparum. Zdravil se je v Gvineji. Istočasno je zbolel še njegov sopotnik, ki pa ni slovenski državljan. • 30-letni bolnik, ki je potoval po Tajski in Indoneziji, kemoprofilakse ni jemal. Zbolel je z malarijo, ki jo je povzročil Plasmodium vivax. Ni natančnejših podatkov, katere indonezijske otoke je obiskal. • 21-letna bolnica, prijavljena kot primer malarije, ki jo je povzročil P. falciparum. Anketirana ni bila, zato država okužbe ni poznana. Slika 48 Deleži malarije po posameznih povzročiteljih, Slovenija, 2002 - 2011 61 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 49 Starostna porazdelitev bolnikov z malarijo v 10-letnem obdobju (2002- 2011), Slovenija Na sliki 49 prikazujemo povzročitelje malarije po deležih pri bolnikih z malarijo od 2002 do 2011. Tabela 35 Države, kjer so se slovenski potniki po vsej verjetnosti okužili z malarijo v obdobju od 2002 do 2011 FILIPINI INDIJA NEPAL PAPUA NOVA GVINEJA PAKISTAN TAJSKA, INDONEZIJA GANA KENIJA, UGANDA OSTALA AFRIKA MADAGASKAR NIGERIJA BURKINA FASO ZAMBIJA GAMBIJA CENTRALNOAFRIŠKA REPUBLIKA ANGOLA NAMIBIJA ZAIRE - KONGO TANZANIJA HONDURAS BRAZILIJA NI PODATKA 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 SKUPAJ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 7 2 0 1 0 3 0 0 0 0 0 1 0 •i 0 n 0 0 n 0 n 0 0 n 1 n 0 n 0 5 1 1 0 o 0 0 •1 1 1 n 0 2 n 0 0 •1 2 1 •1 0 3 n 0 0 n 0 4 n 1 2 n 5 13 2 0 n 1 0 0 0 0 0 n 1 0 n 1 2 0 0 n 0 3 n 0 2 n 0 1 ■ 00 5 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 4 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 n 0 0 n 0 n 0 n 0 n 0 n 0 n 0 n 0 n 2 0 0 0 n 1 0 n 0 1 n 0 0 n 0 0 n 0 0 n 0 0 n 0 0 0 0 n 0 0 n 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 62 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.5. Bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem Rdečke, ošpice, mumps, otroška paraliza, oslovski kašelj, tetanus, invazivne pnevmokokne okužbe, invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae in invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis, norice in pasavec Marta GRGIČ VITEK, Andreja PETREVČIČ, Katarina PROSENC, Metka PARAGI, Alenka KRAIGHER, Veronika UČAKAR Analiziranje podatkov epidemiološkega spremljanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, je pomembno za zaznavanje izbruhov, nepričakovanega naraščanja ali upadanja pojavnosti, spremljanje trendov teh bolezni in ocenjevanje učinkovitosti programov za obvladovanje, predvsem programa cepljenja. Rdečke V letu 2011, tako kot že od leta 2008, v Sloveniji ni bilo prijavljenega primera rdečk (Tabela 36). V Evropi je bilo v tem letu prijavljenih 3442 primerov rdečk, večina iz Romunije, iz ostalih držav pa le posamezni primeri. Tabela 36 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje rdečk, Slovenija, 2002 - 2011 LETO 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Št. prijav 3 9 1 0 1 1 0 0 0 0 Primeri/100.000 0,15 0,4 0,05 0 0,05 0,05 0 0 0 0 Glede na cilj Svetovne zdravstvene organizacije, da do leta 2015 odpravi kongenitalne rdečke v Evropi, je nujna laboratorijska potrditev vsakega prijavljenega primera. Potrditev je še posebej pomembna takrat, ko naj bi se rdečke pojavile kljub cepljenju. Potrebno je tudi sledenje otrok mater, ki so v nosečnosti prebolele rdečke. Ošpice V Sloveniji se je po uvedbi cepljenja v letu 1968 incidenca ošpic bistveno zmanjšala v primerjavi z obdobjem pred cepljenjem. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe rojene pred letom 1969 praviloma prejele en odmerek cepiva, rojeni 1969 in kasneje pa dva odmerka cepiva proti ošpicam. Od uvedbe cepljenja incidenca ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/77, 1984 in 1994/95, ko so bili ponovno zabeleženi prehodni epidemični skoki. Zmanjšala se je obsežnost epidemij in obdobja med epidemijami so se podaljšala (Slika 50). V zadnjih desetletjih je bila incidenca ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa nismo zabeležili nobenega primera. Po desetih letih odsotnosti so se ošpice spet pojavile v letu 2010. Od treh prijavljenih primerov je bil eden (indeksni) pri tujcu -vnesen, dva sekundarna primera pa pri naših državljanih (<0,1/100.000). Šlo je za prenos v bolnišničnem okolju*. * Grgič-Vitek M, Frelih T, Učakar V, Prosenc K, Tomažič J, Petrovec M, Kraigher A. Spotlight on measles 2010: A cluster of measles in a hospital setting in Slovenia, March 2010. Euro Surveill 2010; 15(20). pii: 19573. V letu 2011 smo zabeležili 22 primerov ošpic pri naših državljanih, en primer pa pri tujem državljanu, tako je bila prijavna incidenčna stopnja ošpic 1,1/100.000 prebivalcev Slovenije. Šest primerov od teh (22) je bilo vnesenih iz tujine (Francija, Italija, Romunija, Nemčija), ostali zboleli pa so prišli v stik z njimi v Sloveniji. Večina od teh bolnikov (81%) je bila starih 30-49 let. Vsi oboleli, razen dveh, so bili iz ljubljanske regije. V nobenem izbruhu ni obolelo več kot 10 oseb. Po vnosu ošpic iz tujine, so se pojavili le posamezni sekundarni primeri, le v primeru vnosa virusa ošpic iz Italije (genotip d8), ko je bil bolnik pregledan na splošni nujni medicinski pomoči, je bilo 9 sekundarnih primerov, ki so se tam okužili. Med okuženimi so bili zdravstveni delavci, drugi pacienti in njihovi spremljevalci. Genotipi ošpic, ki smo jih določili pri bolnikih v naši državi so: prevladujoči D8, nekaj primerov D4 in en primer B3. V Evropi je bilo v letu 2011 nekaj izbruhov povzročenih z genotipom D8, ki so bili povezani z množičnimi prireditvami. Tudi genotipa D4 in B3 sta se v tem letu v Evropi redno pojavljala. V Evropi je bilo v letu 2011 prijavljenih več kot 30.000 primerov ošpic, podobno kot v letu 2010, kar je petkratno povečanje v primerjavi z letnim povprečjem za predhodnih pet let. Približno polovica primerov je bila prijavljena iz Francije, veliko število primerov so zabeležili še v Italiji, Romuniji, Španiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Največ bolnikov je zbolelo med februarjem in junijem. Za razliko od Slovenije so bile najvišje incidenčne stopnje pri dojenčkih, s starostjo so se nižale. 63 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 50 Prijavljeni primeri ošpic v Sloveniji od leta 1949 do 2011 Laboratorijsko spremljanje vročinske bolezni z izpuščajem v laboratoriju za virologijo IVZ Pregledanih je bilo 37 serumov. Ugotavljali smo prisotnost IgG in IgM protiteles proti virusom ošpic, rdečk, EBV in Parvo B19. Akutne okužbe z virusom rdečk nismo ugotovili v nobenem primeru. Pri enem smo dokazali akutno okužbo z virusom ošpic. Izkazalo se je, da gre za kontakt dokazanega primera. V dveh primerih smo z diferencialno diagnostiko dokazali, da je vročinsko bolezen z izpuščajem povzročil EBV, v drugih dveh p rimerih pa Parvovirus B19. Mumps V letu 2011 so bili prijavljeni 4 bolniki z mumpsom (0,2/100.000), vsi štirje pri moških (Tabela 37). Dva prijavljena primera sta bila iz starostne skupine 5 do 9 let, dva pa sta bila odrasla (19 in 34 let). Eden od otrok je bil zdravljen v bolnišnici. Po podatkih s prijavnic je bila le pri dveh prijavljenih primerih diagnoza laboratorijsko potrjena. En primer (potrjen) je bil vnesen iz tujine (Nemčija), za ostale ni podatka, da bi bili v stiku z zbolelo osebo. Med prijavljenimi sta bila 2 bolnika (iz starostne skupine 5 do 9 let) cepljena proti mumpsu (1-krat). Prijave primerov mumpsa so posredovali iz kranjske (2), celjske (i), in mariborske regije (1). Po uvedbi cepljenja proti mumpsu je letno število prijavljenih primerov hitro upadlo, zadnja leta se pojavljajo le posamezni primeri (Slika 51). Tabela 37 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje mumpsa, Slovenija, 2002 - 2011 LETO 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Št. prijav 36 44 22 13 23 19 32 27 5 4 Primeri/100.000 1,8 2,2 1,1 0,6 1,1 1,0 1,6 1,3 0,2 0,2 Laboratorijsko spremljanje sumljivih primerov mumpsa v Laboratoriju za virologijo IVZ Testiranih je bilo 21 vzorcev bolnikov s sumom na okužbo z virusom mumpsa. V nobenem primeru ni bila dokazana prisotnost protiteles razreda IgM proti virusu mumpsa, ki bi kazala na akutno okužbo. Protitelesa razreda IgG so bila dokazana v 20 serumih, dva seruma sta bil negativna. Šlo je za osebi stari 62 in 52 let (rojeni pred uvedbo cepljenja proti OMR v program imunoprofilakse za otroke). 64 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Diferencialno diagnostično so bila pri nekaterih bolnikih s sumom na okužbo z virusom mumpsa, kjer pa okužba ni bila potrjena, dokazana protitelesa razreda IgM in/ali IgA proti drugim virusom, ki lahko povzročajo podobno simptomatiko: v enem primeru proti virusu Coxsackie A, v dveh primerih proti virusu parainfluence tipa 1. Slika 51 Prijavljeni primeri mumpsa, Slovenija, 1967 - 2011 Otroška paraliza V Sloveniji je od zadnje prijave bolnika z otroško paralizo minilo že več kot 30 let. Zadnja dva primera bolezni sta bila zabeležena v letu 1979. Laboratorijsko spremljanje enterovirusnih okužb v Laboratoriju za virologijo IVZ in program eradikacije otroške paralize Od leta 1988 poteka pod vodstvom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) globalna svetovna kampanja z namenom izkoreninjenja otroške paralize. Od začetka te kampanje se je število zbolelih po vsem svetu zmanjšalo za več kot 99%. Vendar bolezen še vedno ostaja endemična v nekaterih delih osrednje Afrike in v J Aziji (Nigerija, Afganistan in Pakistan). SZO v okviru svojega programa eradikacije otroške paralize državam članicam predpisuje smernice in aktivnosti za spremljanje pojavljanja te bolezni. Kljub temu, da je bila Evropa leta 2002 razglašena za regijo brez otroške paralize, so evropske države dolžne na tem geografskem področju kontinuirano laboratorijsko dokazovati odsotnost virusov povzročiteljev bolezni v populaciji in zagotavljati laboratorijsko diagnostiko za detekcijo in tipizacijo virusov otroške paralize, v primeru, da bi se le-ti pojavili med prebivalstvom. Pri tem je poleg pravočasnega zaznavanja in etiološkega pojasnjevanja akutnih flakcidnih paraliz (AFP) (Tabela 38), zelo pomembno tudi (nadomestno) epidemiološko spremljanje enterovirusnih (in poliovirusnih) okužb v vzorcih iztrebkov otrok do 15 let starosti. Laboratorij za virologijo IVZ izvaja laboratorijsko podporo programu eradikacije otroške paralize v Sloveniji. V februarju smo prejeli vzorec enega primera AFP. Pridobili smo ustrezne mikrobiološke vzorce v pravilnem časovnem zaporedju, izvedli postopke po algoritmu in ovrgli okužbo s poliovirusi. Obveščanje SZO smo izvedli po algoritmu. V sklopu epidemiološkega spremljanja enterovirusnih (in poliovirusnih) okužb v vzorcih iztrebkov otrok do 15 let starosti je bilo testiranih 75 vzorcev, ki so jih kot rezidualne vzorce posredovali mikrobiološki laboratoriji območnih zavodov za zdravstveno varstvo in bakteriološki laboratorij IVZ. Dodatno je bilo testiranih še 2300 vzorcev (respiratornih brisov) iz mreže za spremljanje influence in akutnih respiratornih infektov. V 153 vzorcih so bili z molekularnimi metodami dokazani enterovirusi, ki so bili nadalje izolirani in tipizirani v celičnih kulturah. V nobenem od prejetih vzorcev niso bili dokazani poliovirusi. Dokazana pa je bila prisotnost različnih enterovirusov: ECHO 2 in 3, COXACKIAE A9, COXACKIAE B1, B2, B3, B4, B5 in B6. Tabela 38 Prijavljeni primeri akutnih flakcidnih paraliz (AFP), Slovenija, 2007-2011 1 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 Št. prijav 1 0 0 3 0 65 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Oslovski kašelj V letu 2011 je bilo prijavljenih 284 primerov (13,8/100.000 prebivalcev) oslovskega kašlja. V primerjavi z letom 2010 gre za precejšen upad prijavljenih primerov. Od leta 1988, ko se je število prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem zmanjšalo pod 100 na leto, je bilo do leta 2002 število prijav zelo nizko, od najmanj 23 v letu 1999 do največ 96 v letu 1994. V letu 2003 se je število prijavljenih primerov prvič spet opazno povečalo, od takrat se visoke incidenčne stopnje izmenjujejo z nižjimi na 2 do 3 leta (Tabela 36). V letu 2011 je bilo med prijavljenimi 158 (56 %) žensk in 126 (44 %) moških. Večina prijavljenih obolelih (71%) je bila mlajših od 15 let, 23 obolelih je bilo mlajših od enega leta. Skoraj tretjina (92) prijavljenih primerov je zbolela v januarju (Slika 52). Najvišje stopnje obolevanja so bile zabeležene pri otrocih starih 11 do 15 let (Slika 53). Po podatkih s prijavnic je bilo 176 (62 %) primerov oslovskega kašlja laboratorijsko potrjenih, 111 oseb (39 %) popolno cepljenih (ali revakciniranih) proti oslovskemu kašlju, 85 bolnikov (30 %) pa zdravljenih v bolnišnici. Vsi primeri mlajši od enega leta, razen enega, so bili hospitalizirani. Najvišja incidenčna stopnja oslovskega kašlja v letu 2011 je bila v mariborski regiji (33/100.000 prebivalcev), sledile so kranjska (20/100.000) in celjska regija (16/100.000). V letu 2011 nismo zabeležili nobene smrti zaradi oslovskega kašlja. Pri epidemiološkem spremljanju oslovskega kašlja je laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov (v skladu z definicijami za prijavo) zelo pomembno. Le tako lahko poučeno načrtujemo ukrepe ali ocenjujemo učinke uvedenih ukrepov. Glede na to, da smo v zadnjih letih beležili premik prijavljenih obolelih z oslovskim kašljem v višje starostne skupine, je zelo pomembno laboratorijsko potrjevanje pri vsakem sumu na oslovski kašelj tudi pri odraslih. Tabela 39 Prijavljeni primeri in incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2002 - 2011 1 LETO 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Št. prijav 30 182 113 85 551 708 181 442 611 284 Primeri/100.000 1,5 9,1 5,7 4,2 27,5 35,4 9,0 21,6 29,8 13,8 Slika 52 Prijavljeni primeri oslovskega kašlja po mesecih, Slovenija 2011 Glede na prijavne starostno specifične stopnje obolevanja v starosti do 15 let v zadnjih letih smo v letu 2008 podali predlog razširitve programa cepljenja z dodatnim poživitvenim odmerkom proti oslovskemu kašlju pri otrocih starih 8 let (3. razred OŠ), kar se je začelo izvajati v šolskem letu 2009/2010 tako, da je ta odmerek priključen cepljenju proti davici in tetanusu, ki se tudi izvaja v tej starosti. Prva generacija, ki je bila cepljena s poživitvenim odmerkom proti oslovskemu kašlju, je bila v letu 2011 stara 10 let, druga pa 9 let (Slika 53). 66 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 53 Starostno specifične incidenčne stopnje oslovskega kašlja, Slovenija, 2007 - 2011 Laboratorijsko potrjevanje oslovskega kašlja na Oddelku za medicinsko mikrobiologijo IVZ Povzročitelja oslovskega kašlja (bakterijo Bordetella pertussis) dokazujemo s hitro in občutljivo molekularno diagnostiko, posredno s serološko diagnostiko ter s klasično bakteriološko diagnostiko. V letu 2010 smo prejeli 719 vzorcev brisov za molekularno diagnostiko, 298 serumov in 137 vzorcev brisov za klasično diagnostiko, od skupaj 823 bolnikov. Pozitivnih je bilo 273 bolnikov (33,2 %). Največ pozitivnih smo dokazali z molekularno diagnostiko; od 719 je bilo pozitivnih 214 (29,8 %). Dodatno serološko smo potrdili še 59 primerov akutne okužbe z bakterijo Bordetella pertussis. Samo v treh primerih smo izolirali bakterijo v kulturi. Tetanus V letu 2011 smo po dveh letih odsotnosti spet zabeležili 2 primera tetanusa (Slika 54). Povprečna letna incidenčna stopnja tetanusa je bila tako v zadnjih 10 letih 0,1/100.000 prebivalcev (Tabela 40). Zadnji smrtni primer tetanusa je bil zabeležen leta 2002. Slika 54 Prijavljeni primeri tetanusa in umrli zaradi tetanusa, Slovenija, 2002 - 2011 67 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 40 Prijavljeni primeri tetanusa po regijah, incidenčne stopnje, umrli, mortaliteta, Slovenija, 2002 -2011 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ Primeri/ 100.000 UMRLI Umrli/ 100.000 2002 0 1 1 n 1 1 0 1 1 0 n 1 n 0 n 0 1 n 1 n 5 •2 0,25 n 1 r 1 n 0,05 n 0 2003 2004 OfifiR I 1 n 0 0 n 1 0 n 0 n 0 0 1 0 1 n 0 n 0 0 n 0 0 1 3 2 0 0, 1 5 0,10 n in 0 0 n 0 n 2005 2006 0 1 n 0 0 n 0 0 n 0 1 n 0 1 1 n 0 0 1 0 0 n 0 0 1 n 1 0 n 2 4 1 1 0,10 0,20 n riR 0 0 n 0 0 n 0 200/ 2008 onno 0 0 n 0 0 n 0 0 n 0 n 0 0 0 n 1 0 n 0 n 0 0 0 n 0 1 n 1 n 0 0,05 0,05 n 0 0 n 0 n 0 2009 2010 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2011 1 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0,10 0 0 10-LETNO POVPREČJE 0,3 0,1 0,2 0,2 0,3 0,3 0 0,2 0,3 2,0 0,10 0,1 0,005 Norice V letu 2011 je bilo prijavljenih 12.306 primerov noric (6031 žensk in 6275 moških). 8546 (69 %) prijavljenih primerov noric so bili otroci, mlajši od petih let. Večina prijav so bile norice brez zapletov. Norice z zapleti je imelo 43 bolnikov: štirje bolniki so imeli varičelno pljučnico, en bolnik varičelni meningitis in dva bolnika varičelni encefalitis, pri 36 bolnikih so se pojavili drugi, neopredeljeni zapleti. Trije bolniki z resnimi zapleti (dva s pljučnico in eden z encefalitisom) so bili odrasli, ostali štirje (dva s pljučnico, en z encefalitisom in en z meningitisom) pa so bili mlajši od 6 let. V letu 2011 ni nihče umrl zaradi noric. Tabela 41 Prijavljeni primeri noric, Slovenija, 2007 - 2011 1 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 ST. prijav Primeri/100.000 13361 667,7 10697 529,7 13060 639,5 9087 443,4 12306 599,6 V bolnišnici se je zdravilo 120 bolnikov (67 žensk in 53 moških). 69% hospitaliziranih bolnikov je bilo mlajših od 5 let. Najmanj primerov noric smo zabeležili avgusta in septembra, največ januarja in aprila. Slika 55 Prijavljeni primeri noric po mesecih, Slovenija, 2011 68 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 42 Specifična prijavna incidenca noric po spolu in starosti, Slovenija, 2011 SPOL / STAROST < 1 1 2 3 4 5 6 7-9 10-14 15-19 20-29 > 30 SKUPAJ ŽENSKE 2721,8 7390,2 10697,5 11157,3 8093,1 6488,4 3481,8 1186,6 591,1 73,5 115,1 23,3 581,5 MOŠKI 2716,0 6921,1 10303,5 10581,8 8923,5 6266,8 3560,5 1135,9 610,9 94,4 88,5 29,1 618,0 SKUPAJ 2716,3 7143,2 11011,7 11555,4 9048,0 6500,2 3613,6 1154,3 595,6 81,5 98,1 26,3 600,5 Tabela 43 Prijavljeni primeri noric po regijah, Slovenija, 2011 VARICELNI MENINGITIS VARIČELNI ENCEFALITIS VARIČELNA PLJUČNICA NORICE Z DRUGIMI KOMPLIKACIJAMI NORICE BREZ KOMPLIKACIJ SKUPAJ CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 0 2 3 0 0 1 0 0 0 0 0 4 4 4 6 3 17 0 0 1 1 36 2250 696 664 1723 3594 1919 488 649 280 12263 2257 700 670 1728 3612 1919 489 650 281 12306 747,33 683,52 456,79 848,29 561,30 594,41 410,42 465,35 387,47 599,56 Primeri/100.000 Pasavec (herpes zoster) V letu 2011 je bilo prijavljenih 3779 bolnikov s pasavcem, od tega 1478 moških in 2301 ženska. Večina prijavljenih primerov ni imela zapletov, prijavljenih je bilo 5 primerov zoster meningitisa (3 ženske in dva moška, vsi starejši od 35 let) in 3 primeri zoster encefalitisa (dva moška, ena ženska, vsi starejši od 45 let). Incidenčna stopnja pasavca s starostjo narašča in je bila pričakovano najvišja po 75 letu. Zaradi pasovca je bilo hospitalno obravnavanih 41 bolnikov (27 žensk in 14 moških), največ je bilo starejših od 75 let. V letu 2011 ni nihče zaradi pasavca umrl. Primeri pasovca so se razporejali preko celega leta brez značilnega vrha. Tabela 44 Prijavljeni primeri herpes zostra po regijah, Slovenija, 2011 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ HERPES ZOSTER BREZ ZAPLETA 505 326 301 457 811 741 266 185 173 3765 ZOSTER Z DRUGIMI ZAPLETI 0 2 1 2 0 0 0 0 1 6 MENINGITIS ZARADI ZOSTRA 2 0 0 1 1 0 0 0 1 5 ENCEFALITIS ZARADI ZOSTRA 1 0 1 0 1 0 0 0 0 3 SKUPAJ 508 328 303 460 813 741 266 185 175 3779 Primeri/100.000 168,21 320,28 206,58 225,82 126,34 229,52 223,26 132,44 241,31 184,12 Tabela 45 Specifična prijavna incidenca herpes zostra po starosti, Slovenija, 2011 STAROSTNE SKUPINE 0-4 5-14 15-24 25-34 35-44 45-54 55-64 65-75 >75 1 SKUPAJ ŽENSKE 18 96 107 147 150 345 512 420 506 2301 MOŠKI 18 66 103 170 112 200 316 273 220 1478 SKUPAJ 36 162 210 317 262 545 828 693 726 3779 Primeri/100.000 33,35 87,94 92,69 105,40 86,99 175,60 295,45 382,15 454,18 184,12 69 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 56 Prijavljeni primeri herpes zostra po mesecih, Slovenija, 2011 400 330 300 _ _ 1 250 ■ - se £L 5 300 -i 2 130 ¡L 1100 30 o -M—Li-I—L-i-l—L-r-l-——'—Lr-I—Li-I—L^J-L^J-L^J—L^J—L,-- JAM FEB MAR APR MAJ JUH JUL AVG SEPT CKT NW DEC Invazivne pnevmokokne okužbe V letu 2011 je bilo mikrobiološko potrjenih 255 primerov invazivnih pnevmokoknih okužb (12,4/100.000 prebivalcev), večinoma je šlo za pljučnice z bakteriemijo. Med primeri invazivnih pnevmokoknih okužb jih je bilo 138 pri moških in 117 pri ženskah. Skoraj četrtina primerov (62) je bila pri otrocih mlajših od 15 let. Najvišji stopnji obolevanja sta bili, kot običajno, v starostni skupini mlajših od 5 let (52,8/100.000) in pri starih 65 let ali več (29,3/100.000) (Slika 57). Najvišja incidenčna stopnja invazivnih pnevmokoknih okužb v letu 2011 je bila v koroški regiji (17,9/100.000 prebivalcev), sledila je kranjska (16,7/100.000), najnižja stopnja obolevanja pa je bila v goriški regiji (7,8/100.000). Slika 57 Invazivni izolati bakterije Streptococcus pneumoniae po starosti in spolu v letu 2011 r° ri i- ■ -I____jjl 0-4 5-H 1S-M 15-44 4S-&4 S5-64 £tjr*>xtnE skuDinfr Najpogostejša kužnina, iz katere je bil osamljen pnevmokok, je bila kri (241 primerov), sledi likvor in kri hkrati (6 primerov), likvor (6 primerov) ter 2 punktata. Vsi invazivni izolati so bili serotipizirani. Pri odraslih je bil najpogostejši serotip 14 (30 primerov), sledijo serotipi 3 (26 primerov), serotip 9V (19 primerov), serotip 4 (15 primerov), serotip 7F (14 primerov) serotip 23F (11 primerov), serotip 1 (10 primerov), ostali tipi predstavljajo manjše deleže. Pri otrocih je bil najpogostejši serotip 14 (23 primerov), sledi serotip 6A ( 7 primerov), 23F (5 primerov), serotipi 4, 6B, 9V in 19A (4 primeri) ter ostali tipi, ki predstavljajo manjše deleže. V letu 2011 je bil delež invazivnih pnevmokoknih okužb povzročen s serotipi, ki so v 10 - oz. 13-valentnem pnevmokoknem konjugiranem cepivu pri otrocih (<15 let) zelo visok (76 % oz. 95%). Pri odraslih (15 let in več) je bilo s serotipi prisotnimi v 13-valentnem cepivu povzročenih 77 %, s serotipi prisotnimi v 23-valentnem polisaharidnem cepivu pa 85 % invazivnih pnevmokoknih okužb (pri starih 50 let in več sta bila ustrezna deleža ■ ientke ■ M«Sc< 70 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 80 % in 86 %).V primerjavi z evropskimi državami , kjer je bila prijavna incidenčna stopnja potrjenih primerov invazivne pnevmokokne bolezni 4,3/100.000 prebivalcev (poročilo ECDC 2011, podatki za leto 2009), so pri nas incidenčne stopnje precej višje, posebej visoke pa so v starostni skupini 0 do 4 leta, kjer je incidenčna stopnja skoraj 10-krat višja kot v povprečju v evropskih državah (Slika 57). Uvedba konjugiranega pnevmokoknega cepiva v program cepljenja otrok v številnih evropskih državah je zelo znižala incidenčne stopnje invazivnih pnevmokoknih okužb pri otrocih, indirektno (kolektivna imunost) pa tudi pri starejših. Poleg visokih incidenčnih stopenj predstavlja velik javnozdravstveni problem tudi naraščanje odpornosti pnevmokokov proti številnim antibiotikom. V letu 2011 je bilo npr. na penicilin odpornih in vmesno odpornih 12,9 % izolatov, na eritromicin 24,3 % (6 % več kot lani), na trimetoprim s sulfometoksazolom 20,8 %, na tetraciklin pa 8,6 % (4,8 % več kot lani). Zaskrbljujoče je zlasti naraščanje makrolidne odpornosti pri otrocih, ki znaša kar 44,3 % za eritomicin (10% več kot lani). Uvedba cepljenja proti pnevmokoknim okužbam v program za otroke bi gotovo pripomogla tudi k zmanjševanju odpornosti proti antibiotikom. Zato je bil v letu 2011 na Zdravstveni svet naslovljen predlog vključitve cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam v letni Program cepljenja in zaščite z zdravili. Dolgoletno spremljanja pnevmokoknih okužb, serotipov in odpornosti na antibiotike nam omogoča poučeno načrtovanje ukrepov, priporočil za cepljenje in izbiro cepiva, zato je potrebno čim aktivnejše spremljanje tudi v prihodnje. Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Haemophilus influenzae V letu 2011 je bilo mikrobiološko potrjenih 22 primerov invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Haemophilus influenzae (1,1/100.000), od tega 15 pri ženskah (1,4/100.000) in 7 (0,7/100.000) pri moških. Trije bolniki (14%) so bili otroci iz starostne skupine 0 do 4 leta, eden iz starostne skupine 5 do 9 let, ostali so bili odrasli, večinoma (12 primerov) stari več kot 65 let. Najvišje starostno specifične incidenčne stopnje so bile pri starejših od 65 let in pri otrocih mlajših od 5 let (Slika 58). Najvišja obolevnost je bila zabeležena v mariborski (2,2/100.000) in celjski regiji (2,0/100.000). Najpogostejša kužnina, iz katere so bili osamljeni povzročitelji, je bila kri (21 primerov). Vsi sevi so bili nekapsulirani oziroma NT. Serotipa b v opazovanem obdobju nismo zasledili. V Evropi je bila prijavna incidenčna stopnja invazivnih okužb povzročenih s H. influenzae 0,4/100.000 prebivalcev (podatki za leto 2009). Slika 58 Incidenčne stopnje invazivnih hemofilusnih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2011 ■ 4,0 U S-H 1S-M Ž4-J4 3S-IM 4514 feS* SicsiiM itunlite Invazivne okužbe, povzročene z bakterijo Neisseria meningitidis V letu 2011 je bilo mikrobiološko potrjenih 13 primerov (0,6/100.000) invazivnih obolenj, povzročenih z bakterijo Neisseria meningitidis, dva primera od teh sta bila le molekularno potrjena. V večini primerov je šlo za meningokokni meningitis. Osem primerov je bilo pri moških (0,8/100.000), 5 pa pri ženskah (0,5/100.000). Pet primerov (38 %) je bilo pri otrocih mlajših od 15 let, 6 (46 %) pa iz starostne skupine 15 do 24 let. Le dva bolnika sta bila stara več kot 25 let. Najvišja starostno specifična incidenčna stopnja je bila pri otrocih mlajših od 5 let (Slika 59). 71 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 59 Incidenčne stopnje invazivnih meningokoknih okužb po starosti in spolu, Slovenija, 2011 Najvišja obolevnost je bila zabeležena v novomeški regiji (2,1/100.000), nekaj nižja pa v celjski (1/100.000) in murskosoboški regiji (0,8/100.000). Ena oseba mlajša od enega leta je zaradi invazivne meningokokne okužbe umrla. Meningokoki so bili osamljeni iz krvi (5 primerov), likvorja (4 primeri) ter iz krvi in likvorja hkrati (2 primera). Vsi izolati so bili serotipizirani. Beležili smo 9 primerov obolenj z grupo B, 2 primera z grupo Y, 1 primer z grupo C, v enem primeru pa je bil izolat meningokoka netipabilen (NT). Proti penicilinu je bilo vmesno odpornih 5 izolatov (od enajstih). Cefalosporini tretje generacije v tem letu ne kažejo odpornih oz. vmesno odpornih izolatov. Hkrati so bili vsi izolati občutljivi na rifampicin. V Evropi je bila prijavna incidenčna stopnja potrjenih primerov invazivne meningokokne bolezni 0,9/100.000 prebivalcev (podatki za leto 2009). 2.6. Vnesene (importirane) bolezni V letu 2011 smo prejeli naslednje prijave vnesenih nalezljivih bolezni: • vročica Q • malarija • denga Bolezni so podrobneje opisane v posameznih skupinah nalezljivih bolezni, pod katere jih razvrščamo. 72 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.7. Drugo Prijavljeni primeri Creutzfeld-Jakobove bolezni Nuša ČAKŠ JAGER, Alenka KRAIGHER Prionske bolezni so redke nevrodegenerativne bolezni, ki nastanejo zaradi kopičenja prionov v osrednjem živčevju. Prion je beljakovinski kužni delec s fizikalno-kemičnimi lastnostmi amiloida. Pri človeku so doslej opisali štiri oblike prionskih bolezni, Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJB), Gerstman-Straussler-Scheinkerjev sindrom (GSS), Kuru in smrtna družinska nespečnost (ali fatalna familiarna insomnia - FFI). Pri človeku je CJB najpogostnejša prionska bolezen oziroma prenosljiva spongiformna encefalopatija (TSE). V svetu se pojavlja z incidenco 0,5 do 1,7 primerov na milijon prebivalcev na leto in predstavlja 80% vseh primerov Prenosljivost in resnost prionskih bolezni narekuje potrebo po učinkovitem epidemiološkem spremljanju bolezni, z glavnim namenom prepoznave variantne oblike Creutzfeldt-Jacobove bolezni (vCJB). Obstaja tudi tveganje za iatrogeni prenos bolezni s humanimi organi, tkivi, krvjo in krvnimi proizvodi ter zdravili, izdelanimi iz humanih in bovinih materialov. Osnova učinkovitega sistema spremljanja predstavlja intenzivno in usklajeno interdisciplinarno delo nevrologov, psihiatrov, epidemiologov, patologov, transfuziologov, infektologov in družinskih zdravnikov. Slovenija, kot članica EU, sodeluje v evropskem sistemu sledenja vseh oblik CJB. V skladu z evropskimi priporočili je sprejela pravne podlage in leta 2007 ustanovila strokovno interdisciplinarno skupino za koordinacijo sledenja, klasifikacijo in obvladovanje te nalezljive bolezni. Z namenom enotne klinične obdelave sumov na CJB in klasifikacije bolezni so bili na nacionalnem nivoju imenovani centralni koordinatorji s področja nevrologije in psihiatrije. iVz pa je centralna točka zbiranja prijav in koordinacije zbiranja epidemioloških in drugih podatkov. Slovenija aktivno spremlja CJB od leta 1995 dalje in je kot polnopravna članica Evropske unije sodelovala v projektu EUROCJD. Z letom 2012 je spremljanje CJB in koordinacijo aktivnosti držav članic prevzel ECDC. Zanesljive diagnoze CJB oziroma druge prionske bolezni v času življenja bolnika ni možno vedno postaviti. Vse oblike CJB so neozdravljive, zdravljenje je le simptomatsko. Dokončno potrditev bolezni zagotovimo samo z opravljeno obdukcijo, ki je po zakonu obvezna za vse umrle, pri katerih je bil postavljen klinični sum na CJB. Glede na status prijave, le-te označujemo kot zanesljive, možne ali verjetne. Na osnovi klinične slike in ustreznih diagnostičnih preiskav lečeči zdravniki opredelijo spremembo prijavljene oblike bolezni iz možne v verjetno. Dokončno diagnozo potrdimo ali ovržemo samo z opravljeno obdukcijo po smrti bolnika. Če obdukcija ni opravljena, zabeležimo v bazi primer kot sum brez opravljene obdukcije . V letu 2011 smo prejeli šest prijav sumov na sporadično obliko CJB. Zabeležili smo en, z obdukcijo potrjen primer sporadične oblike, dva suma iz prejšnjih let sta bila z obdukcijo v letu 2011 ovržena. Na žalost smo v letu 2011 ponovno zabeležili primer s sumom na CJB, pri katerem ob smrti ni bila opravljena obdukcija. Tabela 46 Prijavljeni primeri CJB, Slovenija, 2007- 2011 LETO 2007 2008 2009 2010 2011 Inc. (št. / milijon prebivalcev na leto) POTRJENA SPORADIČNA CJB 2 3 2 1 1 0,9 NEOBDUCIRANI SUMI sCJB 0 0 0 0 1 OVRŽENI SUMI sCJB 3 2 1 1 2 GSS 1 0 0 0 0 0,1 Razen sporadične CJB in enega primera GSS, v Sloveniji druge prionske bolezni niso bile diagnosticirane. Povprečna incidenca prijavljenih zanesljivih sporadičnih CJB je bila v zadnjih petih letih 0,9 na milijon prebivalcev na leto. Število prijavljenih sumov v Sloveniji upada. Kljub vzpostavljenem sistemu zaznavanja in spremljanja primerov s sumom na CJB, ne zagotavljamo striktnega izpolnjevanja pravnih obveznosti prijavljanja in obvezne obdukcije sumov, nekaj na osnovi nepoznavanja, delno pa tudi objektivno zaradi težkega in dolgotrajnega diagnostičnega postopka. Število primerov je zato verjetno podcenjeno. 73 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 2.8. Izbruhi Tatjana FRELIH, Sandra KOSMAČ Uvod Izbruh je pojav več primerov nalezljive bolezni, kot je bilo pričakovano v določeni populaciji v določenem geografskem območju in v določenem časovnem obdobju. Pri izbruhu običajno predpostavljamo, da imajo primeri skupen vir okužbe oziroma, da so med seboj povezani. Lahko se pojavi v družini, ustanovah, v lokalni skupnosti, regiji ali drugje. Ob pojavu suma oziroma ob izbruhu je zdravnik dolžan v roku treh do šestih ur obvestiti regionalni Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) in sodelovati pri njegovem obvladovanju. ZZV mora o izbruhu takoj obvestiti zdravstveno inšpekcijo, v primeru zoonoze pa veterinarsko inšpekcijo in Inštitut za varovanje zdravja. V letu 2011 je bilo na območju Slovenije prijavljenih 70 različnih izbruhov nalezljivih bolezni. Največje število izbruhov so obravnavali na ZZV Ljubljana (14) in ZZV Maribor (14), sledijo ZZV Koper (10) in ZZV Celje (10), ZZV Kranj (8), ZZV Novo mesto (6), ZZV Murska Sobota (4) in ZZV Gorica (3) in ZZV Ravne (1). Med prijavljenimi izbruhi smo zabeležili največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni (82%), sledijo izbruhi bolezni katerih povzročitelj ni bil ugotovljen (10%), izbruhi respiratornih nalezljivih bolezni (4%), izbruhi nalezljivih bolezni proti katerim cepimo (3%) ter izbruhi kožnih nalezljivih bolezni (1%) (Slika 60). Slika 60 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni, po skupinah, Slovenija, 2011 Med povzročitelji izbruhov nalezljivih bolezni je bil najpogostejši: • norovirus in sicer v 33 izbruhih, • sledijo rotavirus v 13 izbruhih, • Salmonella enteritidis v 4 izbruhih, • norovirusi in rotavirusi v 4 izbruhih, • virus influence A(H1N1) v 3 izbruhih, • Bordetella pertussis v 2 izbruhih, • po en izbruh so povzročili: - Staphylococcus aureus - Salmonella java, - Sarcoptes scabiei - Clostridium difficile, • v 7-ih izbruhih povzročitelj ni bil dokazan. 74 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 61 Povzročitelji izbruhov nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011 V vseh izbruhih v letu 2011 je zbolelo 2628 oseb, od tega 803 moški in 1526 žensk. Hospitaliziranih je bilo 64 oseb, 5 oseb je umrlo. 2 osebi sta umrli zaradi okužbe z bakterijo Salmonella java, 2 osebi zaradi okužbe z bakterijo Salmonella enteritidis ter ena oseba zaradi okužbe z norovirusi (Tabela 47). Najpogosteje so se izbruhi pojavljali v Domovih starejših občanov (Tabela 49). V teh izbruhi je zbolelo 1120 varovancev, 9 varovancev je bilo hospitaliziranih, pet oseb je umrlo (Tabela 49). Tabela 47 Izbruhi po skupinah nalezljivih bolezni, Slovenija, 2011 Skupina Bolezen Način prenosa Povzročitelj Izpostavljeni Zboleli Hospitali-zirani Umrli noroviroza kontaktno- norovirusi 8785 1402 18 1 rotaviroza aerogeni (46*) rotavirusi 2001 431 6 0 virusna črevesna rotavirusi in 145 208 2 0 okužba norovirusi preko vode rotavirusi, norovirusi 5450 172 1 0 gastroenteritis (2*) ČREVESNE ni opredeljen 5000 91 8 0 enterokolitis zaradi CDI kontaktni (1*) Clostridium difficile 40 9 9 0 S. Enteritidis 590 36 6 2 salmonelni enteritis preko živil (8*) S.Java 205 3 1 2 noroviroza norovirusi 140 25 0 0 stafilokokna zastrupitev Staphyloccocus aureus 60 31 6 0 RESPIRATORNE gripa kapljični (3*) Virus influence A (H1N1) 242 48 4 0 BOLEZNI PROTI KATERIM CEPIMO aerogeni (2*) oslovski kašelj Bordetella pertussis 683 27 1 0 KOŽNE garje kontaktni (1*) Sarcoptes scabies 64 12 0 0 respiratorna okužba kapljični (1*) 165 31 1 0 NI UGOTOVLJENO kontaktni (5*) preko vode Ni ugotovljeno 1498 102 1 0 gastroenteritis 5000 91 8 0 SKUPAJ 25068 2628 64 * število izbruhov 5 75 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Prijavljeni izbruhi nalezljivih bolezni po skupinah Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz Črevesne nalezljive bolezni so bolezni pri katerih njihovi povzročitelji vstopajo v telo skozi prebavni trakt. Zoonoze so bolezni, ki so skupne ljudem in živalim. Vir okužbe je človek ali žival z izraženimi znaki bolezni ali klicenosec. Prenos okužbe je lahko direkten preko tesnega stika ali indirektno preko različnih nosilcev kot so okužena hrana, voda in različni predmeti. Za preprečevanje črevesnih nalezljivih bolezni je najpomembnejša osebna higiena in predvsem umivanje rok, preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo in hrano. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni so leta 2011 predstavljale 82% vseh prijav (57 izbruhov). Najpogostejši način prenosa je bil kontaktno-aerogeni. Med povzročitelji so bili najpogostejši norovirusi v 33 primerih (58%),v 13 primerih so bili povzročitelji rotavirusi (21%), v 4 primerih Salmonella enteritidis, v 4 primerih rotavirus in norovirus skupaj, ter po en primer Salmonella java, Staphylococcus aureus ter Clostridium difficile (Tabela 47). V izbruhih črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz je skupno zbolelo 2317 oseb, kar predsta vlja 88% obolelih v vseh izbruhih leta 2011. Pogosteje so obolevale osebe ženskega spola. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni so se pojavljali skozi celo leto, razen meseca julija (slika 62). Hospitaliziranih je bilo 49 oseb, 5 oseb je umrlo (Tabela 47). Slika 62 Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz po povzročitelju in mesecih, Slovenija, 2011 ■ Clostridial {iffidle ■ Sta|)lity1ococcus auetis. ei*. D □ Salmonella s|jp. □ Norovirusi ■ Rotavirus! □ Norouimsi in rotavirusi Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni povzročeni s hrano Do okužb in zastrupitev z živili najpogosteje prihaja zaradi nepravilnosti v postopku priprave živil, predvsem pri križanju nečistih in čistih poti ter naknadne okužbe toplotno že obdelanih živil. Dejavniki, ki dodatno pripomorejo k hitrejšim okužbam so predvsem priprava hrane vnaprej, hranjenje živil pri sobni temperaturi, nezadostno kuhanje živil, nezadostno ohlajevanje živil, neustrezno ponovno pogrevanje živil in odtajevanje živil, priprava zelo velikih količin hrane ob pomanjkanju osebja. Pri preprečevanju okužb in zastrupitev z živili je potrebno zagotoviti izvajanje osnovnih higienskih načel : 1. Vzdrževanje higiene, 2. Ločevanje živil (surova in kuhana), 3. Toplotna obdelava živil, 4. Shranjevanje živil pri ustrezni temperaturi, 5. Uporaba zdravstveno ustrezne vode in surovih (svežih) živil. Poleg zgoraj naštetega je pri rokovanju z živili pomembno, da vzdržujemo osebno higieno, predvsem higieno rok. Roke si umijemo pred začetkom priprave živil, pogosto med samo pripravo, posebej po uporabi stranišča. V letu 2011 je bilo prijavljenih 8 izbruhov črevesnih obolenj, pri katerih je bil nosilec okužbe živilo, kar je 1-krat več kot leta 2010. V 4 primerih je bila povzročiteljica bakterija Salmonella enteritidis, v 2 primerih norovirusi ter po enkrat Salmonella java in Staphylococcus aureus (enterotoksin D). V vseh izbruhih okužb s hrano je zbolelo 95 oseb, od tega je bilo 13 oseb hospitaliziranih, 4 osebe so umrle (Tabela 47). Izbruhi so se pojavili v domu starejših občanov, družinskem okolju, kolektivu, gostinskem obratu ter med udeleženci sindikalne zabave. V petih izbruhih vir okužbe ni bil ugotovljen, v dveh izbruhih je možen vir okužbe torta ter le v enem primeru dokazan nosilec - pecivo. 76 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni povzročeni z vodo Tveganje za pojav hidričnega izbruha se običajno poveča ob obilnem, dolgotrajnem deževje, po kratkotrajnih nalivih, taljenju snega, ki imajo za posledico dokazano povečano motnost, ali mikrobiološko neskladnost pitne vode, kjerkoli v sistemu brez priprave ali kjerkoli v omrežju po pripravi pitne vode. Dodatni dejavniki tveganja so posegi v okolje, poškodbe in popravila na omrežju, nepravilno vzdrževanje vodovodnega sistema. Preko pitne vode se lahko prenašajo bakterije, virusi, praživali in paraziti. Viri okužb so okuženi ljudje ali živali in njihovi iztrebki, ki pridejo v vodo. Do okužbe pride direktno s pitjem okužene vode ali pa posredno z živili, ki prihajajo v stik z onesnaženo vodo. V letu 2011 so območni zavodi prijavili 3 hidrične izbruhe, pri katerih je zbolelo 263 oseb, od tega je bilo 9 oseb hospitaliziranih. V dveh izbruhih sta bila povzročitelja norovirus in rotavirus, v enem primeru povzročitelj ni bil opredeljen (Tabela 47). Izbruhi preko vode niso vezani na sezono, nastanejo lahko v vsakem letnem času. Izbruhi omenjenega leta so se pojavili v mesecu februarju, juniju ter septembru. Preprečevanje hidričnih izbruhov je zelo pomembno, saj so posledice z javnozdravstvenega in ekonomskega vidika lahko zelo velike in hude. V letu 2011 je med hidričnimi izbruhi najbolj izstopal izbruh, ki se je zgodil v mesecu septembru na območju Gorenjske, epidemiološko preiskavo izbruha je opravil ZZV Kranj. Pri internem nadzoru vodovoda, ki oskrbuje območje izbruha so ugotovili indikatorje fekalnega onesnaženja (prisotnosti koliformnih bakterij in E. coli). S pomočjo vprašalnikov, ki so jih razdelili med uporabnike vodovoda in s pomočjo epidemiološkega anketiranja obolelih, so ugotavljali izpostavljenost različnim dejavnikom tveganja. Na podlagi zbranih informacij naj bi se na tem območju v istem času odvijala dva izbruha - izbruh neopredeljene črevesne okužbe in salmonelozni enteritis. Med izpostavljenostjo različnim dejavnikom tveganja so identificirali dva in sicer uživanje pitne vode iz vodovoda na tem območju, ter uživanje živil v določenem gostinskem obratu. Za ovrednotenje povezave med izpostavljenostjo posameznemu dejavniku tveganja in boleznijo so opravili dve raziskavi primerov s kontrolami. V prvi raziskavi so dokazali, da je pri ljudeh, ki so uživali pitno vodo iz omenjenega vodovoda verjetnost, da bodo zboleli za neopredeljeno črevesno okužbo statistično značilno večja kot pri ljudeh, ki te vode niso uživali. V drugi raziskavi pa so dokazali statistično značilno povezanost med prehranjevanjem v določenem gostinskem lokalu in salmoneloznim enteritisom. Glede na to, da sta se izbruha pojavila v istem obdobju na istem območju, kjer je preskrba s pitno vodo iz istega vodnega vira obstaja hipotetična možnost, ki pa ni bila dokazana, da sta bila izbruha med seboj povezana. Onesnažena pitna voda bi lahko bila poleg drugih povzročiteljev, nosilec tudi bakterije S. enteritidis, ki bi se v omenjenem gostinskem lokalu zaradi ugodnih pogojev razmnožila in posledično okužila tam pripravljena živil a in zaposlene. Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni povzročeni s kontaktno-aerogenim prenosom Norovirusi so bili najpogostejši povzročitelji med kontaktno-aerogenimi izbruhi v letu 2011. Norovirusi so v zadnjih letih prepoznani kot najpogostejši povzročitelji prebavnih okužb. Virus so prvič izolirali v epidemiji nebakterijskega enteritisa na neki šoli v Norwalku, zato je staro ime zanj Norwalk virus. Norovirusi so RNA virusi in spadajo v družino kalicivirusov, so odporni, brez ovojnice in prenesejo segrevanje do 60°C, zamrzovanje in koncentracije hipoklorita do 10 ppm (part per million). Virus je zelo virulenten, za okužbo zadošča že od 10-100 virusnih delčkov. Norovirusna okužba povzroči po 12-48 urni inkubaciji nenaden izbruh bolezni z eksplozivnim bruhanjem in drisko. Virusi se izločajo v velikem številu med boleznijo, izločanje se pogosto nadaljuje tudi tedne po prenehanju kliničnih znakov, kar je pomembno za sekundarni prenos med družinskimi člani in pri ljudeh, ki delajo s hrano. Noroviruse dokazujemo z različnimi metodami, kjer dokazujemo nukleinske kisline virusa (ELISA, pCr). Zaradi velike različnosti med sevi in pomanjkljive imunosti se ponavljajoče okužbe lahko pojavljajo vse življenje. Specifičnega zdravljenja norovirusnih okužb ni. Norovirusne driske neposredno niso povezane s smrtjo, čeprav med izbruhi v domovih za ostarele posamezniki umrejo. Raziskave potekajo v smeri iskanja snovi, ki bi preprečile vezavo virusa na celice. V letu 2011 beležimo največ izbruhov z norovirusi v Domovih starejših občanov (14), sledijo zdravilišče (5), OŠ in VVZ (3), družine (2) ter ostalo. Omenjenega leta je zaradi norovirusnih okužb skupno zbolelo 1402 oseb, od tega je bilo 18 oseb hospitaliziranih in 1 oseba je umrla (tabela 47). 77 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 63 Gibanje izbruhov z norovirusi zadnjih 6 let (2006-2011), Slovenija 60 >1/1 L) 200 7 ZDDB 2009 2J1J ZLU L Izbruhi črevesnih nalezljivih bolezni povzročeni s kontaktnim prenosom V letu 2011 smo prejeli prvo prijavo izbruha, v katerem so potrdili kot povzročitelja bakterijo C. difficille. zbruh se je zgodil v eni izmed slovenskih bolnišnic, kjer je od 40 izpostavljenih oseb 9 oseb zbolelo. Izbruh se je širil kontaktno. Izbruh je povzročil ribotip 027. C. difficile je Gram pozitivna, anaerobna, sporogena, paličasta, bakterija. Pri ljudeh povzroča blago drisko, ki kmalu mine, lahko pa tudi hudo drisko, psevdomembranozni kolitis, toksični megakolon, sepso in smrt. Prenaša se fekalno-oralno preko onesnaženih površin, predmetov in preko kontaminiranih rok zdravstvenega osebja. 3-5 %zdravih odraslih ljudi je koloniziranih s C. difficile, 15 - 75% zdravih novorojenčkov (običajno pri njih ne povzroča obolenja), 30% asimptomatskih nosilcev pri hospitaliziranih bolnikih. Bakterijo najdemo tudi pri živalih (prašiči, teleta, piščanci), kjer je samo kolonizirana, lahko pa tudi pri živalih povzroča obolenja. Prisotna je tudi v okolju (zemlja, voda). Spore (infektivna oblika) preživijo na okuženih predmetih in v okolju več mesecev. Največji dejavnik tveganja za okužbo je zdravljenje z antibiotiki, drugi dejavniki tveganja so: starost, spremljajoče bolezni, zdravljenje v bolnišnici ipd. C. difficile je odgovoren za 5-20 % drisk pridobljenih v bolnišnici (hospital aquired). V zadnjem času narašča število okužb, ki so pridobljene v domačem okolju (community acquired) - zdrave osebe, porodnice, brez predhodne hospitalizacije ali antibiotične terapije. Leta 2003 se je v Kanadi in ZDA pojavil nov epidemični sev bakterije C. difficille (ribotip BI/NAP1/027) s povečano virulenco, odpornostjo proti antibiotikom in večjo smrtnostjo. Ta isti sev se je kasneje pojavil tudi v Evropi (2005) in Sloveniji (2011). Breme bolezni zaradi okužb s C. difficille v Sloveniji je podcenjeno ! Med javnozdravstvenimi ukrepi so najpomembnejši : • Učinkovito spremljanje (surveillance) CDI (klinično, laboratorijsko, epidemiološko) v bolnišničnem okolju in v domačem okolju. • Zgodnje zaznavanje (diagnoza) in zdravljenje, ki vplivajo na izid bolezni in na širjenje okužbe. • Dosledno izvajanje ukrepov za obvladovanje in preprečevanje okužb v bolnišničnem okolju. • Preudarna raba antibiotikov. Izbruhi respiratomih nalezljivih bolezni Respiratorne nalezljive bolezni se prenašajo s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal. Kužne kapljice nastanejo ob kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju. Prepotujejo razdaljo do največ enega metra, zato je za prenos virusa potreben tesnejši stik z obolelim, običajno v zaprtem prostoru. Med najpogostejšimi respiratornimi nalezljivimi boleznimi je gripa. V Sloveniji vsako leto zaradi gripe zboli več kot 5 % prebivalstva. Gripa ali influenca je akutna nalezljiva bolezen dihal, ki jo sezonsko povzročajo trije virusi: virus influence A (H3N2 ali H1N1) in virus influence B. Ostali virusi krožijo med pticami, nekateri še med prašiči in konji, in zelo redko povzročijo bolezen pri drugih živalskih vrstah. Bolezenski znaki nastopijo 1-3 dni po okužbi. Največ zbolelih ima klinično sliko, za katero je značilno: nenaden začetek z mrazenjem, utrujenost, telesna temperatura prek 38 C, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, izcedek iz nosu in pekoč občutek v žrelu. Pri nekaterih ljudeh so simptomi blagi in se odrazijo kot lažje prehladno obolenje. Gripa se pojavlja v zimskih mesecih. Najučinkovitejši preventivni ukrep je cepljenje. Območni zavodi so poročali o 3 izbruhih gripe v mesecu januarju, kar predstavlja 5% vseh prija v. Vsi trije izbruhi so se zgodili v zavodih za ljudi s posebnimi potrebami, kjer od skupno 242 izpostavljenih oseb, 48 oseb zbolelo in 1 oseba je bila hospitalizirana (tabela 47). V vseh treh izbruhih je bil povzročitelj virus influence A(H1N1). 78 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Izbruhi kožnih nalezljivih bolezni Izbruhi kožnih nalezljivih bolezni so leta 2011 predstavljale 1% vseh prijav. Kožne nalezljive bolezni se prenašajo z direktnim stikom ali neposredno s predmeti, katerih površina je onesnažena z glivicami, bakterijami, virusi in paraziti. Za preprečevanje teh bolezni je pomembna osebna in splošna higiena. V letu 2011 je območni zavod poročal o izbruhu garij v domu starejših občanov, v katerem je od 64 i zpostavljenih zbolelo 12 oseb (Tabela 47). Garje so kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršica imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. hominis). Spremembe na koži so posledica imunskega odziva na pršico, ter njene izločke (slina, feces, jajčeca). Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika ter kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine. Pri zdravem človeku se po začetni okužbi postopoma razvije imunski odziv, ki vpliva na število pršic v koži. Osebe, ki imajo motnje imunskega odziva, okužbe ne morejo obvladati ter razvijejo krustozne (Norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z AIDS-om, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana imunost. Ta oblika garij je zelo nalezljiva. Bolezen običajno prepoznamo na podlagi sprememb na koži in spremljajočih pojavov (nenaden pojav srbeža, ki je izrazit ponoči, kožne spremembe, lokacija izpuščaja). Diagnozo potrdimo z mikroskopskim pregledom kožne izpraskanine, kjer iščemo jajčeca, odrasle pršice ali iztrebke. Kadar v ustanovi zaznamo izbruh, je od pojava prvih primerov verjetno minilo že več tednov oziroma mesecev in v tem času so ti primeri že prenesli okužbo na druge bolnike ali oskrbovance, zaposleno osebje in tudi izven ustanove v domačo okolje. Pri negi bolnika ali drugih opravilih je potrebna uporaba rokavic, zaščitnega plašča in pokrivala za čevlj e. Bolnikovo sobo je potrebno redno čistiti, bolnikovo posteljnino in perilo pa strojno oprati. Vse osebe, ki so bile v direktnem stiku z bolnikom (osebje, obiskovalci, družinski člani) ali z njegovo posteljnino ali perilom je potrebno poiskati ter pričeti z zdravljenjem. Prvi simptomi okužbe se pojavijo šele nekaj tednov po okužbi, čeprav je človek kužen tudi že v asimptomatskem obdobju. V primeru izbruha garij je, poleg izvajanja potrebnih preventivnih ukrepov za zaposlene in varovance, potrebno pripraviti izobraževalni program, s katerim jih seznanimo o sami bolezni, načinu širjenja in načrtovanih preventivnih ukrepih. Nalezljive bolezni proti katerim cepimo V to skupino nalezljivih bolezni spadajo davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, h emofilusni meningitis, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. V letu 2011 so območni zavodi poročali o 2 izbruhih oslovskega kašlja. Izbruh se je v obeh primerih zgodil v OŠ in VVZ-ju, v katerem je od 683 izpostavljenih otrok zbolelo 27 otrok, 1 otrok je bil hospitaliziran (tabela 47). Oslovski kašelj je bolezen dihal, ki jo povzroča gram negativna bakterija Bordetella pertussis. Prenaša se s kužnimi kapljicami, ki se razširjajo po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem; z neposrednim stikom (npr. poljubljanjem) in posredno preko različnih okuženih predmetov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Z obveznim cepljenjem proti oslovskemu kašlju smo v Sloveniji pričeli leta 1959 s kombiniranim cepivom Di-te per. Od leta 1999 uporabljamo acelularno cepivo, ki daje enako zaščito ima pa manj neželenih učinkov. S cepljenjem smo močno zmanjšali obolevanje, vendar pa se v zadnjih letih ponovno pojavljajo izbruhi oslovskega kašlja povsod po svetu, ter tudi v Sloveniji (slika 63), zaradi upada imunosti po cepljenju. Obe vrsti cepiva proti oslovskemu kašlju cepivo iz cele bakterije in acelularno imata visoko učinkovitost v prvih 2 letih po cepljenju, vendar pa nedavne spremembe v epidemiologiji oslovskega kašlja v ZDA in drugod po svetu nakazujejo zmanjšano trajanje zaščite, ki jo daje cepljenje z acelularnim cepivom (DTaP), v primerjavi s cepivom Di-te-per (cela bakterija). Slika 64 Gibanje oslovskega kašlja zadnjih 5 let (2007-2011), Slovenija 2007 Z HiHi ti 200 9 2010 2011 79 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Nalezljive bolezni, kjer povzročitelj ni bil ugotovljen V letu 2011 so območni zavodi poročali o 7 izbruhih nalezljivih bolezni pri katerih je povzročitelj ostal neznan. V petih primerih naj bi se okužba prenašala kontaktno,v enem primeru preko vode ter v enem primeru pot prenosa ni bila ugotovljena (Tabela 47). Prijavljeno število izbruhov in obolelih po regijah Tabela 48 Prijavljeno število izbruhov in obolelih / 100.000 prebivalcev po regijah, Slovenija 2011 št. obolelih/ 100.000 preb. št. izbruhov/ 100.000 preb. REGIJA št. obolelih št. izbruhov CELJE 325 107.6 10 3,3 NOVA GORICA 99 96.6 3 2,9 KOPER 260 177.2 10 6,8 KRANJ 229 112.4 8 3,9 LJUBLJANA 448 69,6 14 2,2 MARIBOR 583 180.5 14 4,3 MURSKA SOBOTA 148 124,2 4 3,4 NOVO MESTO 508 363,6 6 4,3 RAVNE NA KOROŠKEM 28 38,6 1 1,4 SKUPAJ 2628 596 70 32,5 Iz Tabele 48 je razvidno, da je število izbruhov leta 2011 na 100.000 prebivalcev največje v koprski zdravstveni regiji in najmanjše v Ravnah na Koroškem. Število obolelih v izbruhih na 100.000 prebivalcev je bilo najvišje v mariborski zdravstveni regiji in najmanjše v Ravnah na Koroškem. Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava Glede na prijavljene podatke je razvidno, da so se izbruhi najpogosteje pojavljali v Domovih starejših občanov (36%), sledijo osnovne šole in vrtci (13%), zdravilišča (10%), Zavod za ljudi s posebnimi potrebami (7%), gostinskih obratih (6%), bolnišnicah (4%), kolektivih (4%) in družini (4%) ter drugo (16%) (Tabela 49). Varovanci domova za ostarele predstavljajo populacijo z visokim tveganjem za prenos nalezljivih bolezni zaradi dejavnikov, ki zvišujejo tveganja za širjenje okužb (zmanjšana gibljivost, inkotinenca, demenca in druga duševna obolenja). Običajno se okužijo tako bolniki kot osebje, stopnja obolevnosti je v nekaterih izbruhih lahko višja od 50%. Za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni v domovih za ostarele je pomembno, da ukrepamo pri vstopu povzročitelja nalezljivih bolezni v domsko okolje, pri prenosu okužbe na ravni posameznika ter pri širjenju okužbe iz oddelka, kjer je izbruh. Tabela 49 Prijavljeni izbruhi glede na mesto pojava in regiji, 2011 MESTO POJAVA CE GO KP KR LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ DOM STAREJŠIH OBČANOV 3 2 3 3 4 5 2 3 0 25 OŠ IN VRTEC 2 0 1 2 0 3 0 1 0 9 ZDRAVILIŠČE 4 0 1 0 0 0 2 0 0 7 ZAVOD ZA LJUDI S POSEBNIMI 1 1 0 0 1 2 0 0 0 5 POTREBAMI GOSTINSKI OBRAT 0 0 2 1 1 0 0 0 0 4 KOLEKTIV n 0 n 0 n 0 n 0 •i 1 •i 1 n 0 •i 1 n 0 O 3 BOLNIŠNICA 0 0 0 1 0 1 0 1 0 3 DRUŽINA 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 DRUGO 0 0 3 1 4 2 0 0 1 11 SKUPAJ 10 3 10 8 14 14 4 6 1 70 80 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Zaključek V letu 2011 je bilo med prijavljenimi izbruhi največ izbruhov črevesnih nalezljivih bolezni in zoonoz (82%). Najpogostejši način prenosa je bil kontaktno-aerogeni. Pojavljali so se skozi vse leto, razen v mesecu juliju. Najpogostejši povzročitelji izbruhov so bili norovirusi. Največ izbruhov se je zgodilo v domovih za starejše občane. V vseh izbruhih v letu 2011 je zbolelo 2628 oseb, 64 oseb se je zdravilo v bolnišnici. Zaradi posledic izbruhov nalezljivih bolezni je v letu 2011 umrlo pet oseb. Število izbruhov na 100.000 prebivalcev je bilo največ v koprski zdravstveni regiji in najmanj na Ravnah na Koroškem. Povprečen čas od začetka izbruha do prijave izbruha na Inštitut za varovanje zdravja je bil 7 dni. V tem letu smo zabeležili prvi izbruh zaradi okužbe s C. difficile, ribotip 027 v eni izmed slovenskih bolnišnic. Nalezljive bolezni v Sloveniji še vedno zavzemajo pomembno mesto na področju javnega zdravja. Poleg nalezljivih bolezni, s katerimi se srečujemo že zelo dolgo in jih dobro poznamo, se pojavljajo nove ter klasične v novi, spremenjeni obliki. Spremenilo se je okolje, v katerem se nalezljive bolezni pojavljajo in razvijajo, ter številni dejavniki nalezljivih bolezni, ki kažejo, da bodo nalezljive bolezni naše stalne spremljevalke tudi v prihodnosti. Novi dejavniki (determinante) za nastanek nalezljivih bolezni so spremenjena dovzetnost/odpornost ljudi za okužbe zaradi staranja prebivalstva, klimatske spremembe, demografija in življenjski slog ljudi, tehnologija in industrija, mednarodna potovanja, trgovine, vojne, lakota, namensko povzročanje nalezljivih bolezni ter prilagajanje mikrobov, ki so podvrženi nenehnim evolucijskim spremembam. Narava nalezljivih bolezni, da lahko iz enega primera nastane izbruh ali epidemija in vedenje, da nalezljive bolezni ne poznajo državnih meja, od nas še naprej zahteva neprekinjeno spremljanje nastanka in širjenja nalezljivih bolezni in izbruhov. 81 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 3.1. Podatki mreže EARS-Net Slovenija Odpornost najpogostejših povzročiteljev invazivnih okužb - Staphylococcus aureus, Streptococcus pneumoniae, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa po podatkih mreže EARS-Net Slovenija_ Jana KOLMAN, Manica MULLER-PREMRU, Aleš KOROŠEC, EARS-Net Slovenija1 1EARS-Net Slovenija (po abecedi priimka): Jerneja Fišer, Tatjana Harlander, Martina Kavčič, Slavica Lorenčič-Robnik, Metka Paragi, Irena Piltaver-Vajdec, Mateja Pirš, Helena Ribič, Ljudmila Sarjanovič, Iztok Štrumbelj, Viktorija Tomič, Tjaša Žohar-Čretnik. Ključni poudarki Število okužb z invazivnimi izolati, spremljanimi v mreži EARS-Net Slovenija, se je od leta 2006 do leta 2011 zvišalo za več kot 40 % in s tem tudi breme teh okužb. Največ prvih invazivnih okužb je bilo povzročenih z bakterijo Escherichia coli. V letu 2011 je bila incidenčna stopnja teh okužb 49/100.000 prebivalcev Slovenije. V letu 2011 so bili prvi primeri MRSA zaznani v osmih od 15 bolnišnic, ki so poročale okužbe z izolati Staphylococcus aureus. Za tri od teh je bil poročan le po en prvi izolat MRSA. Podatki kažejo, da se z ukrepi v bolnišnicah zadovoljivo obvladuje MRSa in je Slovenija s 7 % deležem le-te blizu ostalim državam EU z najnižjimi deleži. V letu 2011 ni bilo nobenega prvega primera invazivne okužbe s proti vankomicinu odporno bakterijo Enterococcus faecium (VRE) in se je najvišji, 13 % delež, dosežen v letu 2008, v naslednjih letih stalno zniževal. Problem predstavlja stalno večanje deleža ESBL pozitivnih izolatov E. coli in razmeroma visok delež ESBL med izolati Klebsiella pneumoniae. Odstotek invazivnih okužb z ESBL pozitivno E. coli se je v zadnjih šestih letih zvišal za več kot štirikrat. V letu 2011 je znašal skoraj 9 % in so bili ESBL primeri zaznani v vseh, razen v treh specialnih bolnišnicah v Sloveniji. Delež ESBL pozitivnih izolatov K. pneumoniae se je v zadnjih šestih letih gibal med 22 in 32 %. Izvajanje ukrepov v bolnišnicah ni doseglo znižanja deleža teh okužb. Zaskrbljujoče, a glede na podatke o ESBL pozitivnih izolatih pričakovano, je večanje deleža proti karbapenemom odpornih izolatov Pseudomonas aeruginosa v letu 2011, ko je bilo takih že 24 %. Splošni in demografski podatki mreže EARS-Net Slovenija EARS-Net (European Antimicrobial Resistance Surveillance Network, prej EARSS) je evropska mreža, v kateri se zbira podatke o odpornosti izbranih bakterij iz krvi in likvorja iz mrež držav članic Evropske unije (EU) in jo koordinira Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Bakterije, za katere se zbira podatke, so Streptococcus pneumoniae, Staphylococcus aureus, Enterococcus faecalis in E. faecium, Escherichia coli, Klebsiella pneumoniae in Pseudomonas aeruginosa. Prikazani podatki o odpornosti proti antibiotikom se od leta 2009 zbirajo v mreži EARS-Net Slovenija na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ). V slovenski mreži sodelujejo vsi mikrobiološki laboratoriji, ki opravljajo preiskave za bolnišnice in so sodelovali tudi v predhodni mreži EARSS (European Antimicrobial Resistance Surveillance System). Prvi podatki za dve bakterijski vrsti (S. aureus in S. pneumoniae) so bili zbrani za drugo polovico leta 2000. Od leta 2001 so bile v zbiranje vključene invazivne okužbe s petimi bakterijskimi vrstami, poleg omenjenih dveh, še z E. faecalis, E. faecium in E. coli. V drugi polovici leta 2005 so bile v nabor za poročanje dodane še invazivne okužbe z bakterijami K. pneumoniae in P. aeruginosa. Od leta 2006 dalje so za Slovenijo zbrani celoletni podatki prvih primerov okužb z vsemi sedmimi bakterijskimi vrstami iz šestnajstih bolnišnic, ki sodelujejo v mreži. Od začetka zbiranja do konca leta 2011 je bilo poročanih že več kot 17 tisoč prvih invazivnih izolatov. Podatke za leto 2011 je posredovalo 10 mikrobioloških laboratorijev za 15 od 16 bolnišnic, vključenih v mrežo. Pokritost Slovenije glede nabora izolatov za namene spremljanja je skoraj stoodstotna. Podatke o serotipih pnevmokokov je posredoval Laboratorij za medicinsko mikrobiologijo IVZ. Po izključitvi dvojnikov na IVZ je bilo v analize in poročanje v ECDC vključenih 2.277 prvih izolatov (19 iz likvorja in ostali iz hemokulture). Primerov okužb s posameznimi bakterijskimi vrstami je bilo 2.272 (pri petih pacientih so bili sočasno poročani izolati iz hemokulture in likvorja). Glede na bakterijske vrste jih je bilo 40,5 % iz skupine po Gramu pozitivnih in 59,5 % iz skupine po Gramu negativnih bakterij. Največje skupno število primerov je bilo v zadnjem četrtletju in najmanjše v drugem. Večjih razlik v pojavljanju okužb s posamezno bakterijsko vrsto med letom ni bilo opaziti, le pri invazivnih okužbah z bakterijo S. pneumoniae je bilo pojavljanje pričakovano sezonsko, z največ primeri v prvem in nekoliko manj v zadnjem četrtletju (Tabela 50). 83 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 50 Število primerov prvih invazivnih okužb z bakterijskimi vrstami po četrtletjih, EARS-Net Slovenija, 2011 Bakterijska vrsta 1. četrtletje Število izolatov/primerov1 2. četrtletje 3. četrtletje 4. četrtletje Skupno število izolatov/ primerov1 Staphylococcus aureus 110 121 117 116 464 Streptococcus pneumoniae 93/92 57/57 30/28 73/71 253/248 Enterococcus faecalis 31 23 34 37 125 Enterococcus faecium 18 19 23 23 83 Escherichia coli 239 247 270 246 1002 Klebsiella pneumoniae 58 47 67 60 232 Pseudomonas aeruginosa 22 26 31 39 118 Skupaj ..■ ...... .. ,. — ...-,.. 571 540 572 594 2277 navedeno ob številu izolatov. Poročani primeri okužb so bili pogostejši pri moških za večino bakterijskih vrst, razen za E. coli, kjer je bilo več kot 60 % obolenj pri ženskah (Slika 65). Slika 65 Število primerov invazivnih okužb s prvimi izolati bakterijskih vrst po spolu, EARS-Net Slovenija, 2011 SAU - Staphylococcus aureus, SPN - Streptococcus pneumoniae, EFA ■ coli, KPN - Klebsiella pneumoniae, PAE - Pseudomonas aeruginosa Enterococcus faecalis, EFM - Enterococcus faecium, ECO - Escherichia Kar 91 % vseh primerov okužb je bilo iz petih vrst bolnišničnih oddelkov - iz internističnih 41 %, infekcijskih 22 %, iz enot intenzivnega zdravljenja 14 %, iz kirurških 9 % in iz hemato-onkoloških oddelkov 5 %. Iz pediatričnih oddelkov z enotami intenzivnega zdravljenja, brez otroške kirurgije, je bilo 4 % primerov okužb, iz uroloških oddelkov pa 2 %. Iz ostalih oddelkov jih je bilo skupaj 3 %. Pacienti z okužbo z bakterijama E. faecium in P. aeruginosa so bili najpogosteje zdravljeni v enotah intenzivnega zdravljenja, za razliko od večine ostalih, ki so se zdravili največ na internističnih oddelkih. Le tisti s pnevmokokno okužbo so se zdravili skoraj enako pogosto na internističnih in infekcijskih oddelkih. Tabela 51 prikazuje število prvih izolatov po posameznih bakterijskih vrstah od leta 2006 do leta 2011. Število izolatov v tabeli je enako številu okužb z vsemi bakterijskimi vrstami, razen s S. pneumoniae. V letu 2011 je bilo za 6 % več izolatov kot v letu 2010. Naraščanje števila okužb je zaznati že od leta 2003 dalje. 84 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 51 Število prvih izolatov po bakterijskih vrstah, EARS-Net Slovenija, 2006-2011 Število prvih izolatov iz krvi in/ali likvorja Bakterijska vrsta 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Staphylococcus aureus 365 422 418 471 476 464 Streptococcus pneumoniae 167 195 209 253 232 253 Enteroccocus faecalis 95 118 120 127 137 125 Enteroccocus faecium 50 65 76 71 59 83 Escherichia coli 717 851 874 893 952 1002 Klebsiella pneumoniae 145 170 157 189 196 232 Pseudomonas aeruginosa 72 88 95 107 95 118 Skupaj 1611 1909 1949 2111 2147 2277 Staphylococcus aureus Po Gramu pozitivna bakterija Staphylococcus aureus je predstavljala 20,4 % vseh prvih primerov okužb v mreži EARS-Net Slovenija v letu 2011. Ocenjena incidenčna stopnja invazivnih okužb z bakterijo S. aureus se je zvečala s 13,6/100.000 prebivalcev v letu 2001 na 23,2/100.000 prebivalcev v letu 2010, v letu 2011 pa je znašala 22,6/100.000 prebivalcev Slovenije. Odpornost proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 52. Tabela 52 Odpornost prvih izolatov Staphylococcus aureus proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 79,3 0 464 Oksacilin1 7,8 0 386 Cefoksitin1 7,6 0 437 Gentamicin 5,4 0,2 463 Eritromicin 11,9 0,2 464 Ciprofloksacin 10,4 0,7 415 Rifampin 0,5 0 443 Vankomicin 0 0 464 Teikoplanin 0 0 300 Linezolid 0 0 266 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) 1Za določanje MRSA so bili nekateri izolati S. aureus testirani z oksacilinom, nekateri s cefoksitinom, večina pa z obema antibiotikoma. Proti meticilinu odporni S. aureus (MRSA) je pri nas po EARS-Net podatkih še vedno predvsem povzročitelj z zdravstveno oskrbo povezanih okužb. Od leta 2001 do leta 2006 je bilo opazno znižanje deleža MRSA med vsemi prvimi primeri invazivnih okužb z bakterijo S. aureus, in sicer z 20 % na 7 %. Gibanje deleža MRSA primerov od leta 2006 do leta 2011 prikazuje slika 66. Slika 66 Odstotek MRSA izolatov med primeri invazivnih okužb z bakterijo Staphylococcus aureus iz hemokulture, EARS-Net Slovenija, 2006-2011 85 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 V letu 2011 za sedem od 15 bolnišnic ni bilo poročanega nobenega prvega primera MRSA iz hemokulture, za tri od teh sedmih bolnišnic niti v letu 2010. Po en prvi primer je bil poročan iz treh bolnišnic. Dva ali več primerov MRSA je bilo zaznanih le v petih bolnišnicah v Sloveniji. Podatki kažejo, da se z ukrepi v bolnišnicah zadovoljivo obvladuje MRSA in je Slovenija blizu ostalim državam Eu z najnižjimi deleži MRSA. Streptococcus pneumoniae Bakterija Streptococcus pneumoniae je bila povzročiteljica invazivnih okužb pri 248 pacientih z 253 prvimi izolati iz krvi in/ali likvorja, kar je predstavljalo 11,1 % vseh poročanih primerov v letu 2011. Odpornost prvih izolatov proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 53. Tabela 53 Odpornost prvih izolatov Streptococcus pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Penicilin G 0,8 11,5 253 Cefotaksim 0,4 2 253 Imipenem 0 2,2 45 Eritromicin 23,4 1,2 252 Ciprofloksacin 2,0 97,0 197 Levofloksacin 0 0 149 Moksifloksacin 0 0 166 Rifampin 0 0 234 Vankomicin 0 0 253 Oksacilin 20,6* / 228 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Med testiranimi je bilo 6 % izolatov zmerno odpornih (intermediarnih - I) ali visoko odpornih (R) proti penicilinu in občutljivih za eritromicin, 6 % sočasno odpornih (I ali R) proti penicilinu in eritromicinu ter 19 % I ali R proti eritromicinu in občutljivih za penicilin. Med 15 najpogostejšimi so bili serotipi 14 (20,9 %), 3 (11,5 %), 9V (8,7 %), 4 (7,5 %), 7F (6,3 %), 6A (5,9 %), 23F (5,5 %), 1 (4,3 %) in s 3,2 % do 2 % deležem serotipi 19A, 22F, 11A, 18C, 19F, 6B in 6C. Ostali so bili redkejši. Enterococcus faecalis Okužb z bakterijo Enterococcus faecalis je bilo 5,5 % izmed vseh poročanih v letu 2011. Visoka odpornost proti gentamicinu je bila zaznana v 36 % primerov. Za ostale antibiotike, prikazane v tabeli 54 so bili vsi izolati E. faecalis občutljivi. Tabela 54 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecalis proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik Ampicillin Gentamicin-HLR Vankomicin Teikoplanin Linezolid R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Enterococcus faecium Okužbe z bakterijo Enterococcus faecium so bile najmanj pogoste. V letu 2011 ni bilo nobenega invazivnega izolata odpornega proti glikopeptidom (vankomicinu, teikoplaninu) in tudi ne proti linezolidu. Odpornost izolatov E. faecium proti testiranim antibiotikom prikazuje tabela 55. 86 0 36 0 0 0 0 1,6 0 0 0 Število testiranih 125 125 125 58 63 % R % I EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 55 Odpornost prvih izolatov Enterococcus faecium proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 90,4 0 83 Gentamicin-HLR 66,3 1,2 83 Vankomicin 0 0 83 Teikoplanin 0 0 36 Linezolid 0 0 29 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Invazivne okužbe z bakterijo E. faecium lahko predstavljajo veliko breme v primeru pojava proti glikopeptidom oziroma vankomicinu odpornih sevov (VRE). S temi problemi so se srečevale bolnišnice v EU in v svetu. V Sloveniji smo se s prvimi VRE pozitivnimi primeri invazivnih okužb po podatkih mreže srečali v letu 2006, ko je šlo za izbruh v eni od bolnišnic. V letu 2008 je bil dosežen najvišji odstotek VRE primerov (13 %), ko jih je bilo deset med 76 primeri okužb z E. faecium. Sledilo je stalno zniževanje deleža do leta 2011, ko ni bilo nobenega primera s takim izolatom (Slika 67). Slika 67 Odstotki primerov s proti vankomicinu odpornim izolatom Enterococcus faecium med vsemi primeri z izolatom E. faecium po letih, EARS-Net Slovenija, 2006-2011 Izbruh je bil tako obvladan po več letih. Zelo pomembno je, da v teh letih ni bilo nobenega prvega primera VRE med izolati E. faecium iz krvi v ostalih slovenskih bolnišnicah. Escherichia coli Bakterija Escherichia coli je tako pri nas kot drugod po svetu zelo pogosta povzročiteljica različnih okužb, ki so večinoma pridobljene doma, kar velja tudi za invazivne okužbe. V letu 2011 je v slovenski mreži EARS-Net predstavljala nekaj več kot 44 % vseh prvih primerov okužb, kar je bilo več kot s po Gramu pozitivnimi bakterijami - S. aureus, S. pneumoniae in enterokoki skupaj. V Sloveniji zaznavamo tudi stalno večanje incidenčne stopnje invazivnih okužb z E. coli in sicer z 20/100.000 prebivalcev v letu 2001 na 49/100.000 prebivalcev v letu 2011. To nedvomno predstavlja vse večje breme za javno zdravje, še zlasti, če bi upoštevali tudi številne primere doma in v bolnišnici pridobljene okužbe sečil in drugih okužb s to bakterijo. Poleg pogostosti je opazno stalno večanje deleža izolatov, ki tvorijo laktamaze beta razširjenega spektra delovanja (ESBL pozitivni izolati) in posledične odpornosti proti cefalosporinom tretje generacije. S tem se oži izbor zdravil za zdravljenje. Odstotek invazivnih okužb z ESBl pozitivno E. coli se je v zadnjih šestih letih zvišal za več kot štirikrat - z 2 % v letu 2006 na skoraj 9 % v letu 2011 (Slika 68). V letu 2011 so bili ESBL primeri okužb zaznani v vseh, razen v treh specialnih bolnišnicah v Sloveniji. 87 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Slika 68 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri invazivnih okužb z izolatom Escherichia coli, EARS-Net Slovenija, 2006-2011 35 -i 30 25 _i 20 OQi co LU ss 15 0 -I-,-,-,-,-,— 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Leto 9,8 % vseh invazivnih izolatov E. coli je bilo odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom - gentamicinu, amikacinu in tobramicinu ter 20,7 % proti enemu ali obema testiranima fluorokinolonoma - ciprofloksacinu in levofloksacinu. Vsi izolati so bili občutljivi za testirane karbapeneme. Odpornost proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 56. Tabela 56 Odpornost prvih izolatov Escherichia coli proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 53,9 0,8 1002 Piperacilin/tazobaktam 2,5 3,6 749 Cefotaksim 8,4 1,3 1002 Ceftazidim 4,1 1,4 1001 Gentamicin 8,4 0,2 1002 Amikacin 0,5 1,1 997 Tobramicin 8,1 2,4 297 Ciprofloksacin 20,7 0,1 1002 Levofloksacin 14,8 0,8 122 Imipenem 0 0 1000 Meropenem 0 0 445 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Klebsiella pneumoniae Bakterija Klebsiella pneumoniae je pogosta povzročiteljica predvsem bolnišničnih okužb. V letu 2011 je bila z 10,2 % deležem na četrtem mestu med vsemi primeri v mreži. 22 % izolatov je bilo odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom - gentamicinu, amikacinu in tobramicinu ter 35,3 % proti enemu ali obema testiranima fluorokinolonoma - ciprofloksacinu in levofloksacinu. En izolat je bil intermediarno odporen proti karbapenemom. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 57. 88 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 57 Odpornost prvih izolatov Klebsiella pneumoniae proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Ampicillin 95,3 3,4 232 Piperacilin/tazobaktam 14,2 14,2 190 Cefotaksim 30,2 1,7 232 Ceftazidim 23,3 7,3 232 Gentamicin 14,2 0 232 Amikacin 0 1,3 232 Tobramicin 38,8 3,8 80 Ciprofloksacin 35,3 2,6 232 Levofloksacin 24 0 25 Imipenem 0 0,4 232 Meropenem 0 0,9 109 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Delež ESBL pozitivnih izolatov K. pneumoniae iz hemokulture ali likvorja se je v zadnjih šestih letih gibal med 22 in 32 %. Začetno znižanje deleža v letu 2010 se v letu 2011 ni nadaljevalo (slika 69). Slika 69 Odstotki ESBL pozitivnih primerov med primeri z izolatom Klebsiella pneumoniae, EARS-Net Slovenija, 2006-2011 35 30 25 -i 20 cc w 111 ^ 15 10 5 0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Leto Izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja ESBL pozitivne K. pneumoniae in okužb s to odporno bakterijo v bolnišnicah je bilo domnevno le delno uspešno. Pseudomonas aeruginosa Pri invazivnih okužbah z bakterijo Pseudomonas aeruginosa gre običajno za okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. Niso pa te okužbe pogoste. V letu 2011 jih je bilo 5,2 % med vsemi primeri v mreži EARS-Net Slovenija. Po poročanju je bilo 8,5 % izolatov odpornih proti enemu ali več aminoglikozidom - gentamicinu, amikacinu in tobramicinu. Odpornost izolatov proti posameznim antibiotikom prikazuje tabela 58. 89 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Tabela 58 Odpornost prvih izolatov Pseudomonas aeruginosa proti antibiotikom, EARS-Net Slovenija, 2011 Antibiotik % R % I Število testiranih Piperacilin/tazobaktam 12 0 117 Ceftazidim 7,6 2,5 118 Amikacin 3,4 1,7 118 Gentamicin 6,8 1,7 118 Tobramicin 5,9 0 51 Ciprofloksacin 9,3 5,1 118 Levofloksacin 0 0 13 Imipenem 22,9 2,5 118 Meropenem 15,7 4,6 108 R - odporen, I - zmerno občutljiv (intermediaren) Pri enem izolatu je bila dokazana in na IVZ sporočena prisotnost metalo-beta-laktamaz. Zaskrbljujoče je večanje deleža proti karbapenemom odpornih izolatov P. aeruginosa s 15 % v letu 2009 na 24 % v letu 2011. 90 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Sezona gripe 2011/2012 je bila za osnovno zdravstveno varstvo ena najlažjih sezon v zadnjih 10 letih, saj so bili obiski pri zdravniku zaradi gripe za polovico nižji kot prejšnje leto. Sezono 2011/2012 so zaznamovali izbruhi gripe v domovih za starejše. Visoka obolevnost starejših pa je najverjetneje vplivala na napotitve na sekundarni nivo in povečevala hospitalizacije zaradi zapletov gripe. Tudi sezona respiratornega sincicijskega virusa je bila po trajanju in intenziteti povprečna. V l. 2011 je bil število prijavljenih legioneloz nekoliko nižje kot prejšnja leta. Posebnosti pri prijavi noric, herpesa zostra in škrlatinke ni bilo zaznati. Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča. V obdobju zadnjih desetih let (200-2-2011) je bilo prepoznanih 353 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 20 bolnikov z aidsom. V letu 2011 je bilo prepoznanih 55 primerov okužbe s HIV (26,8/1.000.000 prebivalcev), več kot v kateremkoli letu prej. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so najbolj prizadeta skupina. V letu 2011 je delež okuženih s HIV v priložnostnem majhnem vzorcu moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, prvič v vsem obdobju po letu 1996, odkar sledimo delež s HIV okuženih moških, presegel 5 %. Tudi ostalih spolno prenesenih okužb je veliko, predvsem okužb z bakterijo Chlamydia trachomatis in okužb s humanimi virusi papiloma (HPV), vendar podatki o prijavljenih primerih podcenjujejo pogostost v prebivalstvu. Genitalne bradavice, povzročene s HPV, so najpogosteje prijavljena virusna spolno prenosljiva okužba. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, imajo nesorazmerno visoko breme gonoreje in sifilisa. Pojavnost mnogih zoonoz verjetno ostaja podcenjena. Klinične slike omenjenih bolezni so raznolike, verjetnost, da bolnik poišče zdravniško pomoč in da bolezen torej zaznamo, narašča s težo klinične slike. Podobno kot v državah EU ostaja kampilobakterioza najpogosteje (prijavljena) zoonoza pri nas, na drugem mestu so salmoneloze, katerih incidenca je v zadnjih letih upadala, v letu 2011 pa v primerjavi z letom 2010 narasla za 13 %. Število prijavljenih okužb z E. coli se je v letu 2011 povečalo (za 55 %) in je za 33 % višje od 10-letnega povprečja. Največ izbruhov črevesnih okužb v državah EU povzročajo salmonele. V Sloveniji smo v letu 2011 zaznali 5 izbruhov, ki so jih povzročile salmonele, vendar nobenega izbruha kampilobakterioze ali okužbe z E. coli. V zadnjih letih beležimo naraščanje števila prijav akutnih gastroenterokolitisov, katerih povzročitelj je Clostridium difficile. Število prijav je sicer nizko, vendar strmo narašča. Število prijav bolnikov z Lymsko boreliozo ostaja visoko - letno je prijavljeno več kot 5000 primerov predvsem starejših od 50 let, kar je brez dvoma povezano z življenjskim slogom te starostne skupine. Importirane bolezni, ki jih prenašajo členonožci, so v Sloveniji redke - prijavljenih je bilo zgolj sedem bolnikov z malarijo (največ iz Afrike) in osem bolnikov z dengo, ki so se okužili med delom v Indiji. Spremljanje klopnega meningoencefalitisa kaže, da se Slovenija uvršča med evropske države z najvišjo obolevnostjo. Kljub dolgoletnemu obveznemu cepljenju proti KME za skupine z večjim tveganjem za okužbo (že od leta 1986) in priporočilom za cepljenje vseh, ki živijo na endemskem območju ali tja potujejo (vključno za otroke od enega leta starosti dalje), je delež cepljenih oseb v populaciji zelo nizek in ne more imeti pomembnega vpliva na incidenco bolezni. Za zmanjšanje bremena bolezni bi bilo nujno povečati precepljenost proti KME v populaciji. Spremljanje bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem kaže, da večino teh bolezni v Sloveniji zelo dobro obvladujemo. Zaradi visoke precepljenosti otrok tako že desetletja nimamo davice in otroške paralize, le posamezne primere tetanusa (pri starejših osebah, ki niso bile nikoli cepljene), nekaj let ne beležimo več rdečk, v zadnjih letih le posamezne primere mumpsa, tudi vneseni primeri ošpic v letu 2011 niso povzročili večjega širjenja bolezni med prebivalstvom (za razliko od številnih drugih evropskih držav). Oslovski kašelj, ki se kljub dolgoletni visoki precepljenosti v zadnjih letih spet pojavlja v večjem številu, zahteva pozorno spremljanje in laboratorijsko potrjevanje morebitnih primerov v vseh starostnih skupinah za poučeno načrtovanje ukrepov ali oceno učinka že uvedenih ukrepov. Spremljanje invazivnih okužb in tipiziranje povzročiteljev (S. pneumoniae, N. meningitidis in H. influenzae) je pomembno pri odločanju o uvedbi cepljenj proti tem okužbam v rutinski program in pri pripravi priporočil za cepljenje. Po podatkih mreže EARS-Net Slovenija je bilo število okužb z invazivnimi izolati, spremljanimi v mreži, vsako leto večje in s tem tudi breme teh okužb, še posebej tistih z bakterijo Escherichia coli. Problem predstavlja stalno večanje deleža ESBL pozitivnih izolatov E. coli in razmeroma visok delež ESBL med izolati Klebsiella pneumoniae, kakor tudi proti karbapenemom odpornih izolatov Pseudomonas aeruginosa. Invazivne okužbe z bakterijo Staphylococcus aureus, odporno proti meticilinu (MRSA) so bile po podatkih mreže dobro obvladovane. Ugodni so bili tudi rezultati o izbruhu invazivne okužb z bakterijo Enterococcus faecium, odporno proti vankomicinu v eni od bolnišnic v letu 2006, ki mu je sledilo upadanje in v letu 2011 ni bilo javljenega nobenega primera iz krvi. 92 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 Priloge: PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENČNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2011 94 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO POGOSTOSTI IN INCIDENČNA STOPNJA, SLOVENIJA, 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI Incidenca (na 100.000) A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 13452 655,40 B01.9 Norice brez komplikacij 12263 597,47 J03.0 Streptokokni tonzilitis 11174 544,41 A69.2 Lymska borelioza - eritem 5552 270,50 B02.9 Zoster brez zapleta 3764 183,38 A38 Škrlatinka 2984 145,34 A46 Erizipel (Šen) 2457 119,71 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 2231 108,70 A08.0 Rotavirusni enteritis 2206 107,48 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 2067 100,71 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 1668 81,27 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 1516 73,86 J02.0 Streptokokni faringitis 1332 64,90 A04.5 Enteritis (Campylobacter spp.) 986 48,04 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 806 39,27 B80 Enterobioza 748 36,44 B35.3 Tinea pedis (noge) 722 35,18 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 538 26,21 J10.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih,dokazan virus influence 458 22,31 B35.4 Tinea corporis (telesa) 414 20,17 A02.0 Salmonelni enteritis 394 19,20 B35.2 Tinea manuum (roke) 320 15,59 J11.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih, virus ni dokazan 299 14,57 B86 Skabies 293 14,28 A41.9 Sepsa, neopredeljena 260 12,67 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 247 12,03 A84.1 Centralnoevropski klopni meningitis - KME 247 12,03 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov 208 10,13 A08.2 Adenovirusni enteritis 197 9,60 A08.3 Drugi virusni enteritis 187 9,11 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 168 8,19 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 163 7,94 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 136 6,63 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 135 6,58 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 134 6,53 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 111 5,41 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena 105 5,12 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 101 4,92 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 98 4,77 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 84 4,09 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 83 4,04 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E. coli 75 3,65 B35.8 Druge dermatofitoze 66 3,22 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 62 3,02 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 57 2,78 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E. coli 52 2,53 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 51 2,48 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 48 2,34 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 44 2,14 A04.4 Enteritis (E. coli) 42 2,05 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 42 2,05 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 41 2,00 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E. coli 37 1,80 B95.3 Pneumokokna bakteriemična pljučnica 37 1,80 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 36 1,75 J11.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus ni dokazan 35 1,71 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 35 1,71 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 32 1,56 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 31 1,51 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 31 1,51 J10.8 Gripa z drugimi manif.estacijami, virus influence dokazan 30 1,46 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 27 1,32 95 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 26 1,27 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 25 1,22 G03.9 Meningitis, neopredeljen 25 1,22 B16.9 Akutni hepatitis B 25 1,22 A04.8 Druge opredeljene črevesne infekcije (bakterijske) 21 1,02 B05.9 Ošpice brez zapletov 21 1,02 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 21 1,02 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 17 0,83 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 17 0,83 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 16 0,78 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 16 0,78 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 16 0,78 A85.0 Enterovirusni encephalomielitis (G05.1*) 16 0,78 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opredeljenega stafilokoka 14 0,68 A87.0 Enterovirusni meningitis (G02.0*) ECHO, Coxackie 14 0,68 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 13 0,63 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 15 0,73 A03.3 Griža (Sh. sonnei) 14 0,68 B68.9 Tenioza, neopredeljena 13 0,63 G00.1 Pnevmokokni meningitis 13 0,63 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 12 0,58 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 12 0,58 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 12 0,58 G00.2 Streptokokni meningitis 11 0,54 B17.1 Akutni hepatitis C 11 0,54 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E. coli 10 0,49 A07.2 Kriptosporidioza 10 0,49 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 10 0,49 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 9 0,44 A40.1 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine B 9 0,44 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 9 0,44 A90 Vročica denga (klasična denga) 8 0,39 A79.8 Druge rikecioze 7 0,34 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 7 0,34 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 7 0,34 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 7 0,34 B35.6 Tinea cruris 7 0,34 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 6 0,29 A06.9 Amebioza, neopredeljena 6 0,29 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 6 0,29 B50.9 Malarija, ki jo povzroča Pl. falciparum, neopredeljena 6 0,29 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 6 0,29 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 5 0,24 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopredeljeni stafilokok 5 0,24 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opredeljenimi organizmi 5 0,24 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 5 0,24 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 5 0,24 B01.2 Varičelna pljučnica (J17.1*) 4 0,19 A02.1 Salmonelna sepsa 4 0,19 B26.9 Mumps brez zapletov 4 0,19 J20.0 Akutni bronhitis (Mycoplasma pneumoniae) 4 0,19 A27.8 Druge oblike leptospiroze 4 0,19 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 4 0,19 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 4 0,19 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 3 0,15 G04.8 Druge vrste encefalitis, mielitis in encefalomielitis 3 0,15 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalom., neopredeljen 3 0,15 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 3 0,15 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 3 0,15 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 3 0,15 A03.9 Griža, neopredeljena 3 0,15 G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis 3 0,15 A39.2 Akutna meningokocemija 3 0,15 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 3 0,15 A35 Tetanus 2 0,10 G03.0 Nepiogeni meningitis 2 0,10 96 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) 2 0,10 B79 Trihurioza 2 0,10 A03.1 Griža (Sh. flexneri) 2 0,10 A32.7 Listerijska sepsa 2 0,10 A85.8 Druge vrste opredeljeni virusni encefalitis 2 0,10 A32.9 Listerioza, neopredeljena 2 0,10 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 2 0,10 B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) 2 0,10 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 2 0,10 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih infekcijskih bolezni 2 0,10 A07.3 Izosporioza 1 0,05 A06.0 Akutna amebna dizenterija 1 0,05 G00.3 Stafilokokni meningitis 1 0,05 B02 Zoster (herpes zoster) 1 0,05 B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen 1 0,05 B33.8 Druge opredeljene virusne bolezni 1 0,05 A48.2 Legioneloza brez pljučnice (pontiaška vročica) 1 0,05 G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 1 0,05 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 1 0,05 G04.2 Bakterijski meningoencefalitis in meningomielitis, uvrščen drugje 1 0,05 A87.2 Limfocitni horiomeningitis - LCM 1 0,05 A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena 1 0,05 B05.2 Ošpice (zaplet s pljučnico) (J17.1*) 1 0,05 A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) 1 0,05 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 1 0,05 B37.7 Kandidna sepsa 1 0,05 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 1 0,05 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl. vivax, brez zapletov 1 0,05 B17.8 Druge vrste opredeljeni virusni hepatitis (neA neB) 1 0,05 A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije 1 0,05 B68.0 Trakuljavost, ki jo povzroča Taenia solium 1 0,05 B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča Taenia saginata 1 0,05 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 1 0,05 B75 Trihineloza 1 0,05 J20.1 Akutni bronhitis (H. influenzae) 1 0,05 B18.9 Kronični virusni hepatitis, neopredeljen 1 0,05 O85 Poporodna sepsa 1 0,05 Z22.1 Nosilec povzročiteljev drugih črevesnih infekcij 1 0,05 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 1 0,05 A23.9 Bruceloza, neopredeljena 1 0,05 A26.0 Kožni erizipeloid 1 0,05 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopredeljen 1 0,05 A81.0 1 0,05 SKUPAJ 72904 3551,98 Incidenca (na 100.000) 3551,98 97 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO STAROSTNIH SKUPINAH, SLOVENIJA, 2011 <1 1 - 4 5 - 14 15 -24 25 -34 35 -44 45 -54 55 -64 65 -74 75+ SKUPAJ A02.0 Salmonelni enteritis 17 67 63 44 38 27 36 38 21 43 394 A02.1 Salmonelna sepsa 0 2 0 0 0 0 0 1 1 0 4 A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A03.1 Griža (Sh.flexneri) 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 A03.3 Griža (Sh.sonnei) 0 0 2 2 6 1 3 0 0 0 14 A03.9 Griža, neopredeljena 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 3 A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli 9 19 5 4 4 1 1 1 4 4 52 A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli 16 35 5 2 5 4 2 3 3 0 75 A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli 0 1 1 3 0 1 0 0 2 2 10 A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli 12 10 4 2 1 1 1 2 1 3 37 A04.4 Enteritis (E.coli) 4 9 4 2 4 5 1 3 4 6 42 A04.5 Enteritis (Campylobacter) 73 172 148 178 120 56 62 69 60 48 986 A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) 0 3 6 3 3 0 0 1 0 0 16 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 4 2 1 3 4 4 4 15 18 80 135 A04.8 Druge opredeljene črevesne infekcije (bakterijske) 1 4 2 5 0 1 1 0 5 2 21 A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 7 45 32 66 126 122 62 37 16 25 538 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano 0 1 7 3 2 1 1 1 0 1 17 A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) 0 1 2 1 1 1 0 0 0 0 6 A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena A06.0 Akutna amebna dizenterija 0 0 2 0 8 0 16 0 23 0 17 0 15 1 9 0 6 0 9 0 105 1 A06.9 Amebioza, neopredeljena 0 0 1 1 1 1 0 1 0 1 6 A07.1 Lamblioza (Giardioza) 0 3 1 5 10 7 2 2 2 0 32 A07.2 Kriptosporidioza 0 2 2 1 2 1 1 0 1 0 10 A07.3 Izosporioza 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni 0 0 0 0 1 0 0 1 2 0 4 A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena 0 1 1 0 0 0 1 0 1 0 4 A08.0 Rotavirusni enteritis 228 1108 213 38 62 41 64 80 85 287 2206 A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) 56 258 174 92 116 128 112 128 259 908 2231 A08.2 Adenovirusni enteritis 38 97 18 3 14 1 6 6 6 8 197 A08.3 Drugi virusni enteritis 24 86 38 11 12 4 6 4 1 1 187 A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena 36 295 306 198 287 163 101 60 30 40 1516 A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije 0 6 0 3 0 2 2 1 0 2 16 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 545 2794 2043 1480 2418 1522 996 665 403 586 13452 A23.9 Bruceloza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A26.0 Kožni erizipeloid 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 A27.8 Druge oblike leptospiroze 0 0 0 0 1 1 1 1 0 0 4 A27.9 Leptospiroza, neopredeljena 0 0 0 1 1 2 0 0 1 0 5 A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 A32.7 Listerijska sepsa 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 2 A32.9 Listerioza, neopredeljena 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 A35 Tetanus 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) 22 19 78 32 6 8 2 0 0 1 168 A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) 1201000100 5 98 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen A38 Škrlatinka A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) A39.2 Akutna meningokocemija A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A A40.1 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine B A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa A41.9 Sepsa, neopredeljena A46 Erizipel (šen ) A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) A48.2 Legioneloza brez pljučnice (pontiaška vročica) A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopredeljena A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena A69.2 Lymska borelioza - eritem A79.8 Druge rikecioze A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen A81.0 A84.1 Centralnoevropski klopni meningoencefalitis -KME A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) A85.8 Druge vrste opredeljeni virusni encefalitis A86 Neopredeljeni virusni encefalitis A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie A87.2 Limfocitni horiomeningitis - LCM A87.8 Druge vrste virusni meningitis A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen A90 Vročica denga (klasična denga) A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) B01.2 Varičelna pljučnica (J17.1*) B01.8 Norice z drugimi komplikacijami B01.9 Norice brez komplikacij B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0 1 78 23 2 5 36 2005 901 18 8 11 0 3 1 5 0 1 10 0 10 0 110 112 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 26 4 2 2 7 2 110 2 0 110 0 10 2 0 3 2 7 7 110 0 12 0 0 0 0 0 0 10 10 0 0 0 0 0 0 1 0 4 1 0 3 6 5 1 1 2 2 2 4 6 19 7 5 17 12 1 10 10 35 86 196 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 0 1 0 0 1 2 2 1 1 4 7 10 3 6 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 12 3 12 3 11 302 491 301 453 674 0 0 10 11 0 0 0 0 0 0 1 4 17 20 19 34 0 3 7 1 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 1 3 3 0 1 2 3 3 3 0 0 0 0 0 1 0 0 2 2 1 1 1 5 36 15 30 17 0 0 0 1 1 5 0 0 0 2 4 4 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 3 28 3 0 0 1 598 7916 3034 217 288 127 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 111 1 2 1 1 2984 0 0 0 0 10 0 0 0 1 3 12 13 13 113 4 9 0 0 12 3 8 22 25 30 134 2 3 7 17 35 110 4 9 9 19 22 27 98 0 13 5 14 112 1 5 12 16 12 0 10 5 7 19 30 35 105 208 4 13 15 39 83 16 35 50 94 260 325 511 591 692 2457 6 12 10 9 44 0 0 0 0 1 1 1 8 15 31 5 8 6 12 62 0 0 0 1 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2 3 2 7 26 1110 1254 704 252 5552 12 0 1 7 0 0 10 1 38 65 41 8 247 1 0 0 0 16 0 0 0 1 2 2 3 2 1 17 0 10 1 14 0 0 0 0 1 0 10 0 7 7 17 7 1 136 1 0 0 0 8 2 12 0 15 0 0 10 2 0 2 0 0 3 0 0 0 0 1 0 0 10 2 0 0 0 0 4 1 0 0 0 36 41 22 5 15 12263 1110 3 99 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 0 0 0 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 0 0 1 B02.9 Zoster brez zapleta 1 35 161 B05.2 Ošpice (zaplet s pljučnico) (J17.1*) 0 0 0 B05.9 Ošpice brez zapletov 0 1 1 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 0 0 0 B16.9 Akutni hepatitis B 0 0 0 B17.1 Akutni hepatitis C 0 0 0 B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) 0 0 0 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 0 0 0 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 0 0 0 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 0 0 0 B18.9 Kronični virusni hepatitis, neopredeljen 0 0 0 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 0 0 0 B26.9 Mumps brez zapletov 0 0 2 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 0 7 6 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 0 0 1 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 0 1 0 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 7 141 205 B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen 0 0 0 B33.8 Druge opredeljene virusne bolezni 0 0 0 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 0 24 79 B35.2 Tinea manuum (roke) 1 7 31 B35.3 Tinea pedis (noge) 3 15 51 B35.4 Tinea corporis (telesa) 3 21 67 B35.6 Tinea cruris 0 0 2 B35.8 Druge dermatofitoze 1 4 17 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 16 81 232 B37.7 Kandidna sepsa 0 0 0 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 11 18 2 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pl.falciparum, neopredeljena 0 0 0 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 0 0 0 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 1 0 1 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 0 0 0 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 0 0 1 B68.0 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia solium 0 0 0 B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata 0 0 0 B68.9 Tenioza, neopredeljena 0 1 1 B75 Trihineloza 0 0 0 B79 Trihurioza 0 0 0 B80 Enterobioza 7 164 391 B86 Skabies 3 26 52 B95.3 Pneumokona bakteriemična pljučnica 2 13 2 G00.1 Pnevmokokni meningitis 0 3 0 G00.2 Streptokokni meningitis 0 3 0 G00.3 Stafilokokni meningitis 0 0 1 G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis 0 0 0 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen 1 0 1 0 0 1 0 2 0 2 5 0 0 0 2 1 2 0 6 210 317 261 542 824 690 723 3764 0 0 1 0 0 0 0 1 1 9 7 2 0 0 0 21 0 3 3 1 1 3 1 12 3 115 3 1 1 1 25 2 5 2 1 0 1 0 11 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 1 0 2 2 9 7 10 12 1 1 42 8 40 18 10 6 2 0 84 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 0 4 14 0 0 0 0 0 0 27 2 4 1 0 0 1 0 9 I 0 1 0 0 0 0 3 360 54 18 13 7 0 1 806 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 39 20 22 23 20 11 9 247 27 47 38 56 45 37 31 320 68 82 105 122 111 94 71 722 71 61 44 37 49 37 24 414 0 0 2 1 0 2 0 7 II 10 3 6 7 5 2 66 224 222 202 210 203 133 145 1668 0 1 0 0 0 0 0 1 1 2 2 0 1 2 2 41 2 1 0 2 1 0 0 6 0 1 0 0 0 0 0 1 6 8 1 3 1 0 0 21 0 0 1 1 0 0 0 2 1 3 0 0 1 0 0 6 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0323300 13 0 0 0 0 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 2 39 52 52 23 16 3 1 748 29 33 29 37 32 22 30 293 0 1 4 4 4 1 6 37 1 0 3 2 2 1 1 13 0 10 2 13 1 11 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 2 0 3 0 0 0 1 3 0 1 7 100 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 0 2 8 2 1 2 2 5 1 2 25 G03.0 Nepiogeni meningitis 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 2 G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 G03.9 Meningitis, neopredeljen 0 3 4 5 4 3 0 2 2 2 25 G04.2 Bakterijski meningoencefalitis in meningomielitis., uvrščen drugje G04.8 Druge vrste encefalitis, mielitis in encefalomielitis 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalomielitis , neopredeljen 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 3 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 0 0 3 1 2 3 5 11 2 4 31 J02.0 Streptokokni faringitis 5 247 434 128 225 123 59 69 21 21 1332 J03.0 Streptokokni tonzilitis 77 3108 5107 1196 853 470 164 149 35 15 11174 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opredeljenimi organizmi 0 0 2 1 2 0 0 0 0 0 5 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 18 513 536 220 301 242 109 77 29 22 2067 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 8 20 26 13 13 10 21 16 13 23 163 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 2 7 9 7 1 4 11 6 5 5 57 J10.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih,dokazan virus influence 30 101 137 49 39 23 30 27 12 10 458 J10.8 Gripa z drugimi manifestacijami , virus influence dokazan 1 9 6 9 2 0 1 1 1 0 30 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 0 1 1 1 5 2 5 1 0 0 16 J11.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih, virus ni dokazan 4 23 101 73 58 16 15 7 2 0 299 J11.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus ni dokazan 3 6 8 2 7 1 8 0 0 0 35 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 6 10 3 5 2 5 9 17 12 32 101 J20.0 Akutni bronhitis (Mycoplasma pneumoniae) 0 2 1 0 0 1 0 0 0 0 4 J20.1 Akutni bronhitis (H. influenzae) 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 0 0 1 0 1 2 3 2 2 1 12 O85 Poporodna sepsa 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 Z22.1 Nosilec povzročiteljev drugih črevesnih infekcij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 1 1 1 0 1 2 2 6 9 25 48 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 0 0 0 5 10 8 6 18 1 3 51 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih infekcijskih bolezni 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopredeljen 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 1989 20001 15481 5720 6757 5021 4669 4942 3685 4639 72904 Primeri (na 100.000) 9188,3 20637,7 7024,2 2141,7 1800,3 1373,1 1318,0 1510,4 1757,9 2633,5 3031,7 101 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011 CE GO KP KR LJ MB MS NM RAVNE SKUPAJ A02.0 Salmonelni enteritis A02.1 Salmonelna sepsa A02.8 Druge opredeljene salmonelne infekcije A02.9 Salmonelna infekcija, neopredeljena A03.0 Griža (Shigella dysenteriae) A03.1 Griža (Sh.flexneri) A03.3 Griža (Sh.sonnei) A03.9 Griža, neopredeljena A04.0 Infekcija z enteropatogeno E.coli A04.1 Infekcija z enterotoksigeno E.coli A04.2 Infekcija z enteroinvazivno E.coli A04.3 Infekcija z enterohemoragično E.coli A04.4 Enteritis (E.coli) A04.5 Enteritis (Campylobacter) A04.6 Enteritis (Yersinia enterocolitica) A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) A04.8 Druge opredeljene črevesne infekcije (bakterijske) A04.9 Črevesna bakterijska infekcija, neopredeljena 56 10 22 80 91 65 32 30 8 394 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 2 2 3 3 1 1 0 2 0 14 4 25 2 5 5 3 0 8 0 52 0 6 0 0 1 3 0 0 0 10 5 0 10 23 3 0 0 0 1 42 5 0 4 2 3 1 0 0 1 16 2 48 0 200 18 117 1 152 0 6 0 0 0 0 0 0 0 15 21 538 A05.0 Stafilokokna zastrupitev s hrano A05.4 Zastrupitev s hrano (Bacillus cereus) A05.9 Bakterijska zastrupitev s hrano, neopredeljena A06.0 Akutna amebna dizenterija A06.9 Amebioza, neopredeljena A07.1 Lamblioza (Giardioza) A07.2 Kriptosporidioza A07.3 Izosporioza A07.8 Opredeljene protozojske črevesne bolezni A07.9 Protozojska črevesna bolezen, neopredeljena A08.0 Rotavirusni enteritis A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) A08.2 Adenovirusni enteritis A08.3 Drugi virusni enteritis A08.4 Črevesna virusna infekcija, neopredeljena A08.5 Druge opredeljene črevesne infekcije A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) A23.9 Bruceloza, neopredeljena A26.0 Kožni erizipeloid A27.8 Druge oblike leptospiroze A27.9 Leptospiroza, neopredeljena A32.1 Listerijski meningitis in meningoencefalitis A32.7 Listerijska sepsa A32.9 Listerioza, neopredeljena A35 Tetanus 1 0 12 0 0 0 4 0 0 17 22 3 2 1 0 15 62 0 0 105 0 0 3 0 1 0 0 2 0 6 0 1 1 0 6 1 0 0 1 10 3 0 1 0 0 0 0 0 0 4 479 209 176 225 598 270 135 101 13 2206 25 8 9 44 73 23 9 6 0 197 164 378 445 182 59 85 175 11 17 1516 1714 868 983 2500 2971 2144 1182 1042 48 13452 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 4 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 1 0 0 0 1 0 0 0 0 2 A37.0 Oslovski kašelj (Bordetella pertussis) A37.1 Oslovski kašelj (Bordetella parapertussis) A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen A38 Škrlatinka A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) A39.2 Akutna meningokocemija A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A A40.1 Sepsa, kijo povzroča streptokok skupine B A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opred. stafilokoka A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopred. stafilokok A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa A41.9 Sepsa, neopredeljena A46 Erizipel (šen ) 45 0 0 31 45 24 9 7 7 168 4 5 0 9 4 82 5 2 0 111 4 0 0 1 3 1 0 1 0 10 6 1 0 2 2 1 1 0 0 13 0 0 0 0 1 1 1 0 0 3 34 5 3 1 9 1 15 3 33 13 7 2 12 9 11 1 10 0 134 35 15 10 1 7 40 13 9 0 3 98 0 0 1 0 2 1 0 1 0 5 1 0 0 1 4 0 1 0 0 7 14 20 3 3 4 17 22 0 0 83 271 265 155 388 410 555 217 110 86 2457 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 5 1 5 7 24 2 0 0 0 44 102 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A48.2 Legioneloza brez pljučnice (pontiaška vročica) 00001000 0 1 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena A69.2 Lymska borelioza - eritem A79.8 Druge rikecioze A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen A81.0 A84.1 Centralnoevropski klopni meningoencefalitis - KME A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 30 61 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 31 62 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 12 0 7 1 2 3 0 1 0 26 828 4 437 0 313 0 992 0 1484 0 670 2 281 1 334 0 213 0 5552 7 34 15 8 1 10 0 66 0 85 0 19 0 11 0 1 0 13 0 247 16 A85.8 Druge vrste opredeljeni virusni encefalitis A86 Neopredeljeni virusni encefalitis A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie A87.2 Limfocitni horiomeningitis - LCM A87.8 Druge vrste virusni meningitis A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen A90 Vročica denga (klasična denga) 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 3 0 0 0 8 2 0 0 1 14 0 10 3 1 0 5 0 8 1 82 3 17 0 11 0 n 0 2 7 136 8 0 0 0 0 0 0 0 0 8 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 1 0 0 0 4 2 7 1 0 15 B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) B01.2 Varičelna pljučnica JJ17.1*) B01.8 Norice z drugimi komplikacijami B01.9 Norice brez komplikacij B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) B02.8 Zoster z drugimi zapleti B02.9 Zoster brez zapleta B05.2 Ošpice (zaplet s pljučnico) (J17.1*) B05.9 Ošpice brez zapletov B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome B16.9 Akutni hepatitis B B17.1 Akutni hepatitis C B17.8 Druge vrste opred. virusni hepatitis (neA neB) B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B18.9 Kronični virusni hepatitis, neopredeljen B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena B26.9 Mumps brez zapletov B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza B27.8 Druge infekcijske mononukleoze B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen B33.8 Druge opredeljene virusne bolezni B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) B35.2 Tinea manuum (roke) B35.3 Tinea pedis (noge) B35.4 Tinea corporis (telesa) B35.6 Tinea cruris B35.8 Druge dermatofitoze B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena B37.7 Kandidna sepsa B37.9 Kandidioza, neopredeljena B50.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.falciparum, neopredeljena B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 3 4 0 4 0 6 1 3 0 17 0 0 0 0 0 1 0 1 4 36 2250 696 664 1723 3594 1919 488 649 280 12263 2 0 0 1 1 0 0 0 1 5 505 326 301 457 811 740 266 185 173 3764 0 0 0 1 19 0 0 1 0 21 0 1 1 1 1 1 0 4 8 12 1 2 0 0 1 2 0 2 12 25 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 5 0 3 10 13 4 0 3 4 42 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 0 1 0 0 0 4 8 0 0 0 1 0 0 0 0 9 43 85 90 93 366 70 21 31 7 806 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 69 38 15 2 26 97 48 15 10 320 75 68 26 1 61 122 19 28 14 414 3 16 5 4 1 19 5 12 1 66 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 1 3 0 0 0 0 0 0 0 1 0 6 1 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena B68.0 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia solium B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata B68.9 Tenioza, neopredeljena B75 Trihineloza B79 Trihurioza B80 Enterobioza B86 Skabies 7 2 1 0 3 4 0 1 3 21 1 0 1 1 1 1 0 0 1 6 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 84 38 99 25 137 15 89 20 136 61 104 73 30 42 65 10 4 9 748 293 B95.3 Pneumokokna bakteriemična plučnica 5 6 5 8 7 2 1 2 1 37 103 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 G00.1 Pnevmokokni meningitis 5 0 0 0 5 3 0 0 0 13 G00.2 Streptokokni meningitis G00.3 Stafilokokni meningitis G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi G03.0 Nepiogeni meningitis G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 4 0 1 1 2 0 2 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 11 1 0 0 1 0 0 1 1 0 0 3 13 0 0 0 2 0 1 2 5 0 1 0 1 0 1 0 1 0 25 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 G03.9 Meningitis, neopredeljen 2 1 2 13 2 2 0 1 2 25 G04.2 Bakterijski meningoencefalitis in meningomielitis, uvrščen drugje G04.8 Druge vrste encefalitis, mielitis in encefalomielitis G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalomielitis, neopredeljen G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi J02.0 Streptokokni faringitis 0 0 1 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 3 1 1 1 0 0 0 0 0 0 3 328 1 358 276 206 0 44 116 3 1332 J03.0 Streptokokni tonzilitis 947 366 1354 1242 3815 2826 395 187 42 11174 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opredeljenimi organizmi 2 1 2 0 0 0 0 0 0 5 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 335 28 1151 1 8 346 0 191 7 2067 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 0 0 0 0 64 0 13 86 0 163 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 3 2 2 20 13 0 0 5 12 57 J10.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih,dokazan virus influence 156 53 32 65 33 0 0 19 100 458 J10.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus influence dokazan 0 1 2 3 7 0 0 8 9 30 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 0 0 11 1 4 0 0 0 0 16 J11.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih, virus ni dokazan 0 0 299 0 0 0 0 0 0 299 J11.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus ni dokazan 0 0 34 1 0 0 0 0 0 35 J13 Pljučnicami jo povzroča Strept. pneumoniae 21 0 4 5 42 20 0 9 0 101 J20.0 Akutni bronhitis (Mycoplasma pneumoniae) 3 0 0 0 1 0 0 0 0 4 J20.1 Akutni bronhitis (H. influenzae) 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 11 0 1 0 0 0 0 0 0 12 O85 Poporodna sepsa 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Z22.1 Nosilec povzročiteljev drugih črevesnih infekcij 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 2 26 14 0 6 0 0 0 0 48 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 8 0 2 5 13 19 0 3 1 51 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih infekcijskih bolezni 0 1 0 0 1 0 0 0 0 2 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopredeljen 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 SKUPAJ 10547 5191 7559 9654 17628 12585 4200 4052 1488 72904 Primeri (na 100.000) 3492,30 5068,79 5153,54 4739,25 2739,36 3898,18 3525,09 2900,90 2051,82 3551,97 104 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI NALEZLJIVIH BOLEZNI PO MESECIH, SLOVENIJA, 2011 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Skupaj 10 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 2 4 41 0 6 0 59 4 0 6 0 1 2 1 0 0 0 259 310 25 13 92 2 927 0 0 0 0 0 1 1 0 14 1 16 1 0 0 0 0 2 0 7 2 4 5 1 57 0 17 0 45 3 0 1 0 0 1 0 0 0 0 473 204 12 14 128 0 1175 0 0 0 0 0 0 0 1 15 0 14 0 0 0 0 0 0 1 2 1 1 1 0 54 2 25 1 23 4 0 8 0 0 4 0 0 0 0 420 189 12 5 98 4 900 0 0 1 0 0 0 0 0 12 0 31 1 0 0 0 0 1 0 2 1 0 2 3 96 1 7 0 28 2 0 6 1 1 3 3 0 2 0 256 55 13 10 58 3 799 1 1 1 0 0 0 1 0 18 2 36 0 0 0 0 0 0 0 5 11 1 7 7 143 3 8 0 31 2 0 20 0 2 0 0 0 0 1 125 77 14 14 97 0 934 0 0 0 2 0 0 0 0 26 0 45 1 0 0 0 0 1 1 7 12 0 10 4 137 1 5 1 18 0 0 8 0 0 1 0 0 0 0 50 23 10 6 63 0 692 0 0 1 0 0 1 0 0 16 0 38 0 0 0 0 0 2 0 4 17 0 2 2 143 2 8 8 42 0 4 14 0 0 0 2 0 0 0 143 74 7 12 120 0 990 0 0 0 0 0 0 0 0 18 0 76 0 0 0 0 0 3 0 8 13 1 1 4 83 1 11 1 63 1 0 10 0 0 6 0 0 0 2 90 122 18 14 191 2 1391 0 0 1 2 0 0 0 0 10 1 46 0 1 0 0 0 1 0 5 6 2 1 6 76 4 16 5 61 0 0 5 0 1 5 1 0 2 0 74 152 29 24 199 4 1567 0 0 0 1 0 0 0 1 2 0 52 0 0 0 0 1 2 0 5 7 1 3 3 59 1 6 1 53 1 0 8 0 0 3 2 1 0 0 93 130 14 33 148 0 1405 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 10 1 0 0 1 0 0 0 5 5 0 0 1 43 0 15 2 40 0 0 2 0 0 3 0 0 0 0 115 185 21 26 151 0 1328 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 394 4 1 1 1 2 14 3 52 75 10 37 42 986 16 135 21 538 17 6 105 1 6 32 10 1 4 4 2206 2231 197 187 1516 16 13452 1 1 4 5 1 2 2 2 168 5 105 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 A37.9 Oslovski kašelj, neopredeljen 62 18 7 8 1 4 3 5 2 0 1 0 111 A38 Škrlatinka 368 304 414 313 226 233 77 55 101 182 278 433 2983 A39.0 Meningokokni meningitis (G01*) 2 1 0 0 1 1 0 0 1 0 2 2 10 A39.2 Akutna meningokocemija 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 3 A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A 0 1 1 3 0 0 2 1 2 1 1 1 13 A40.1 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine B 0 1 2 0 1 0 3 0 0 2 0 0 9 A40.2 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine D 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 3 A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae 21 22 13 10 11 12 5 4 10 12 3 11 134 A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa 1 5 4 0 3 7 7 3 2 2 1 0 35 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 0 0 1 0 3 0 1 1 0 0 2 1 9 A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus 14 9 6 5 6 9 8 10 5 9 11 6 98 A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opredeljenegastafilokoka 1 0 0 2 0 2 2 3 3 1 0 0 14 A41.2 Sepsa, ki jo povzroča neopredeljeni stafilokok 0 0 0 1 1 0 1 1 0 1 0 0 5 A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae 2 1 2 0 0 1 2 1 1 1 0 1 12 A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi 0 0 2 0 2 1 1 0 1 0 0 0 7 A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov 23 18 17 15 13 21 13 17 18 21 21 11 208 A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa 12 5 7 5 7 9 12 5 7 4 6 4 83 A41.9 Sepsa, neopredeljena 28 25 23 17 21 25 31 14 19 20 16 21 260 A46 Erizipel (šen ) 181 167 179 171 239 238 303 264 241 160 164 150 2457 A48.1 Legioneloza (legionarska bolezen) 1 1 3 1 1 7 6 7 7 4 3 3 44 A48.2 Legioneloza brez pljučnice (pontiaška vročica) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni 3 2 1 1 4 2 4 1 1 0 7 5 31 A49.0 Stafilokokna infekcija, neopredeljena 8 5 1 1 1 4 3 21 6 8 1 3 62 A49.1 Streptokokna infekcija, neopredeljena 0 0 0 0 2 0 0 0 1 0 0 0 3 A49.2 Infekcija zaradi Haemophylus influenzae, neopred 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.3 Infekcija zaradi mikoplazme, neopredeljena 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A49.9 Bakterijska infekcija, neopredeljena 2 3 1 1 3 0 4 4 1 5 0 2 26 A69.2 Lymska borelioza - eritem 137 79 87 278 673 1255 1159 802 447 301 216 118 5552 A79.8 Druge rikecioze 0 0 0 2 1 1 2 1 0 0 0 0 7 A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 A84.1 Centralnoevropski klopni meningoencefalitis -KME 1 1 0 12 23 57 95 30 14 7 3 4 247 A85.0 Enterovirusni encephalomyelitis (G05.1*) 2 0 0 0 0 1 1 0 5 5 2 0 16 A85.8 Druge vrste opredeljeni virusni encefalitis 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 A86 Neopredeljeni virusni encefalitis 1 0 0 2 3 2 4 2 0 1 1 1 17 A87.0 Enterovirusni meningitis(G02.0*) ECHO,Coxackie 0 1 0 0 1 1 2 3 4 2 0 0 14 A87.2 Limfocitni horiomeningitis - LCM 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 A87.8 Druge vrste virusni meningitis 1 1 0 0 0 2 0 0 0 2 0 1 7 A87.9 Virusni meningitis, neopredeljen 4 4 5 5 8 7 28 17 25 15 13 5 136 A90 Vročica denga (klasična denga) 0 0 0 0 0 0 0 0 7 1 0 0 8 A98.5 Hemoragična vročica z renalnim sindromom (HMRS) 0 0 0 0 1 1 2 1 1 3 4 2 15 B00.3 Herpesvirusni meningitis (G02.0*) 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 B00.4 Herpesvirusni encefalitis (G05.1*) 1 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 3 B01.0 Varičelni meningitis (G02.0*) 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B01.1 Varičelni encefalitis (G05.1*) 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 B01.2 Varičelna pljučnica (J17.1*) 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 4 B01.8 Norice z drugimi komplikacijami 6 3 4 7 6 1 1 1 2 0 4 1 36 B01.9 Norice brez komplikacij 1657 1323 1429 1660 1491 1390 649 301 233 394 705 1031 12263 B02.0 Encefalitis zaradi zostra (G05.1*) 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 0 3 106 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 B02.1 Meningitis zaradi zostra (G02.0*) 0 0 0 1 0 0 0 2 1 0 0 1 5 B02.8 Zoster z drugimi zapleti 0 1 1 1 0 0 0 1 0 0 1 1 6 B02.9 Zoster brez zapleta 323 247 326 258 318 354 289 374 343 333 331 268 3764 B05.2 Ošpice (zaplet s pljučnico) (J17.1*) 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 B05.9 Ošpice brez zapletov 0 0 0 2 1 9 9 0 0 0 0 0 21 B15.9 Hepatitis A brez hepatične kome 4 3 0 2 0 0 0 1 0 0 1 1 12 B16.9 Akutni hepatitis B 3 1 1 2 1 1 2 3 2 2 5 2 25 B17.1 Akutni hepatitis C 1 0 2 2 2 0 1 3 0 0 0 0 11 B17.8 Druge vrste opredeljeni virusni hepatitis (neA neB) 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 B18.0 Kronični virusni hepatitis B z agensom delta 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 2 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 6 5 6 2 4 5 1 3 3 1 5 1 42 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 21 7 5 7 4 2 5 7 8 6 7 5 84 B18.9 Kronični virusni hepatitis, neopredeljen 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 B25.9 Citomegalovirusna bolezen, neopredeljena 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 B26.9 Mumps brez zapletov 0 1 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 4 B27.0 Gamaherpesvirusna mononukleoza 7 1 3 2 5 1 0 3 1 2 0 2 27 B27.1 Citomegalovirusna mononukleoza 0 1 1 0 1 2 0 0 1 0 1 2 9 B27.8 Druge infekcijske mononukleoze 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 3 B27.9 Infekcijska mononukleoza, neopredeljena 70 53 76 69 63 63 54 66 83 65 83 61 806 B30.9 Virusni konjunktivitis, neopredeljen 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B33.8 Druge opredeljene virusne bolezni 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 B35.0 Tinea barbae in tinea capitis (brade in glave) 21 8 8 11 9 17 35 27 24 29 37 21 247 B35.2 Tinea manuum (roke) 21 22 22 17 28 40 20 32 46 35 23 14 320 B35.3 Tinea pedis (noge) 54 45 53 56 67 78 66 78 81 55 50 39 722 B35.4 Tinea corporis (telesa) 32 24 38 19 30 37 35 46 38 45 39 31 414 B35.6 Tinea cruris 1 0 1 0 1 1 0 0 3 0 0 0 7 B35.8 Druge dermatofitoze 5 6 2 4 4 5 4 7 13 6 8 2 66 B35.9 Dermatofitoza, neopredeljena 149 111 122 98 136 163 122 182 177 159 144 105 1668 B37.7 Kandidna sepsa 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B37.9 Kandidioza, neopredeljena 7 3 1 4 2 1 1 5 1 5 10 1 41 B50.9 Malarija, ki jo pov.Pl.falciparum, neopredeljena 1 0 1 1 0 0 0 1 1 0 1 0 6 B51.9 Malarija, ki jo povzroča Pl.vivax brez zapletov 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 B58.9 Toksoplazmoza, neopredeljena 2 1 2 2 0 0 2 1 3 1 3 4 21 B67.8 Ehinokokoza jeter, neopredeljena 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 B67.9 Ehinokokoza, druge vrste in neopredeljena 1 1 1 0 0 1 0 1 0 1 0 0 6 B68.0 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia solium 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 B68.1 Trakuljavost, ki jo povzroča taenia saginata 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 B68.9 Tenioza, neopredeljena 3 1 0 1 0 1 0 1 2 1 0 3 13 B75 Trihineloza 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 n n n n n 1 n n n n 1 n 9 B79 Trihurioza B80 Enterobioza 61 48 58 46 50 59 30 66 75 86 91 78 748 Ríífi Ql/shiac 9R 30 97 97 Ofí 1 7 1 1 99 AP. ^i-l 1 R 293 B86 skabies B95.3 Pneumokona bakteriemična pljučnica 6 8 1 4 4 0 2 1 2 2 2 5 37 II- ■ 1 1 1 1 9 n n n 9 1 1 1 G00.1 Pnevmokokni meningitis G00.2 Streptokokni meningitis 1 2 1 1 1 2 0 0 0 1 0 2 11 . n 1 n n n n n n n n n n 1 G00.3 Stafilokokni meningitis G00.8 Druge vrste bakterijski meningitis 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 3 . n n i n i 9 n n i n 9 n 7 G00.9 Bakterijski meningitis, neopredeljen G01.0 Meningitis pri Lymski boreliozi 1 0 1 1 6 2 1 6 3 4 0 0 25 i ■ . n n n n 9 n n n n n n n 9 G03.0 Nepiogeni meningitis G03.8 Meningitis zaradi drugih opredeljenih vzrokov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 G03.9 Meningitis, neopredeljen 1 0 0 2 5 4 3 5 3 0 0 2 25 G04.2 Bakterijski meningoencefalitis in meningomielitis, uvrščen drugje 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 G04.8 Druge vrste encefalitis, mielitis in encefalomielitis 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 3 G04.9 Encefalitis, mielitis in encafalomielitis, neopredeljen 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 3 G63.0 Polinevropatija pri Lymski boreliozi 1 1 5 1 4 3 0 5 5 2 2 2 31 107 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 J02.0 Streptokokni faringitis 127 107 136 125 99 104 69 64 79 138 108 176 1332 J03.0 Streptokokni tonzilitis 1168 892 1007 821 902 1052 561 453 784 1032 1061 1441 11174 J03.8 Akutni tonzilitis povzročen z drugimi opredeljenimi organizmi 0 0 0 1 1 1 0 2 0 0 0 0 5 J03.9 Akutni tonzilitis, neopredeljen 248 157 206 133 125 162 129 84 164 196 189 274 2067 J10 Gripa, dokazano povzročena z virusom influence 90 62 10 0 0 0 0 0 0 0 0 1 163 J10.0 Gripa s pljučnico, virus influence dokazan 17 30 8 2 0 0 0 0 0 0 0 0 57 J10.1 Gripa z drugimi manif.na dihalih,dokazan virus. influence 218 203 29 1 1 0 0 0 0 0 1 5 458 J10.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus influence dokazan 17 11 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 30 J11.0 Gripa s pljučnico, virus ni dokazan 9 4 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 16 J11.1 Gripa z drugimi manifestacijami na dihalih, virus ni dokazan 154 113 28 0 0 0 0 0 0 1 1 2 299 J11.8 Gripa z drugimi manifestacijami, virus ni dokazan 11 23 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 35 J13 Pljučnica,ki jo povzroča Strept. pneumoniae 15 14 14 9 7 2 2 2 7 11 8 10 101 J20.0 Akutni bronhitis (Mycoplasma pneumoniae) 0 2 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 4 J20.1 Akutni bronhitis (H. influenzae) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 M01.2 Artritis pri Lymski boreliozi 3 2 0 0 1 1 0 0 3 1 1 0 12 O85 Poporodna sepsa 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 Z22.1 Nosilec povzročiteljev drugih črevesnih infekcij 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 Z22.3 Nosilec drugih opredeljenih bakterijskih bolezni 2 3 7 8 8 2 5 0 4 3 5 1 48 Z22.5 Nosilec povzročitelja virusnega hepatitisa B 6 1 6 6 9 3 2 3 2 3 5 5 51 Z22.8 Nosilec povzročiteljev drugih infekcijskih bolezni 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 2 Z22.9 Nosilec povzročitelja infekcijske bolezni, neopredeljen 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 SKUPAJ 8070 6046 6622 6056 6096 7065 5010 4780 5284 5739 5765 6371 72904 108 EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V SLOVENIJI V LETU 2011 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO PO REGIJAH, SLOVENIJA, 2011 CE GO KR KP LJ MB MS NM Ravne SKUPAJ A02.0 Salmonelni enteritis A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) A08.0 Rotavirusni enteritis A08.1 Akutna gastroenteropatija (virus Norwalk) A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) A39.2 Akutna meningokocemija A40.0 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine A A40.1 Sepsa, ki jo povzroča streptokok skupine B A40.3 Sepsa, ki jo povzroča Streptococcus pneumoniae A40.8 Druge vrste streptokokna sepsa A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena A41.0 Sepsa, ki jo povzroča Staphylococcus aureus A41.1 Sepsa zaradi kakega drugega opredeljenega stafilokoka A41.3 Sepsa, ki jo povzroča Haemophylus influenzae A41.4 Sepsa, ki jo povzročajo anaerobi A41.5 Sepsa zaradi drugih gram-negativnih organizmov A41.8 Druge vrste opredeljena sepsa A41.9 Sepsa, neopredeljena A46 Erizipel (Šen ) A48.8 Druge opredeljene bakterijske bolezni A81.0 Creutzfeldt-Jakobova bolezen B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta B18.2 Kronični virusni hepatitis C B95.3 Pneumokokna bakteriemična pljučnica G00.1 Pnevmokokni meningitis 0 0 1 0 1 1 0 1 1 1 1 6 1 0 1 7 0 12 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 1 0 13 3 16 1 0 0 0 0 0 1 5 4 1 1 3 1 3 1 16 4 1 12 3 1 1 31 12 43 3 1 1 1 1 1 1 SKUPAJ 24 14 VIR: SURVIVAL - Evidenca nalezljivih bolezni *V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10:J12-J18). 9 7 39 37 22 7 6 165 PRIJAVLJENI PRIMERI UMRLIH ZA NALEZLJIVO BOLEZNIJO, SLOVENIJA, 2011 2011 A02.0 Salmonelni enteritis 1 A02.1 Salmonelna sepsa 1 A04.7 Enterokolitis (Clostridium difficile) 1 A08.0 Rotavirusni enteritis 1 A09 Driska in gastroenteritis (infekcija) 3 A35 Tetanus 1 A39.1 Meningokokni meningitis (G01*) 1 A40.9 Streptokokna sepsa, neopredeljena 1 A41.5 Sepsa zaradi drugih gramnegativnih mikroorganizmov 2 A41.9 Sepsa, neopredeljena 33 A46 Erizipel 2 A81.0 CJB 1 B00.4 Herpesvirusni encefalitis 1 B16.9 Akutni hepatitis B brez agensa delta 2 B18.1 Kronični virusni hepatitis B brez agensa delta 2 B18.2 Kronični virusni hepatitis C 1 B37.7 Kandidna sepsa 1 SKUPAJ 55 VIR: Zdravniško poročilo o umrli osebi *V število prijavljenih primerov niso zajeti AIDS, spolno prenosljive okužbe (razen hepatitisov), tuberkuloza ter pljučnice (MKB-10:J12-J18). 109