Dopisi. Iz Ljutomeva. JMed Bajbolj važae reči spadajo zdaj Baše bliŽBje volitve v občinaki zastop Obstojite zdaj takaj dve straaki: aemška, to je tiata, ki nemške nameae zastopa, in pa aarodao aloveaaka. K prvi spadajo ljudje, ki v Ljutomeru Nemštvo braflijo in si hočejo gospodatvo za vaelej ohraniti, potem tiati, ki so od njih odviaai, ia poaledajič taki, ki nič ae mislijo ia ae dajo od ajih vloviti; k drugi atraaki pa apadajo taki, ki ao alovensko-Barodnega prepričaaja. V Ljutomera nima in posebao v občiaskemu zastopu ae bi amelo imeti Nemštvo aičesar opraviti; kateri to želi ia zatem gre, posebao ob čaau volitve, dela krivico veliki veeiBi sloveaskih prebivalcev v Ljatomeru, ki se avojega roda aikakor ne aramujejo. Ravao tako dela Sloveacem krivico tadi tiati, kateri jim hooe braaiti, da pri domačem goapodaratvu — v občiai — ae bi imeli aič opraviti. — Ali je kdo v ataau dokazati, da dozdaj vladajoča atraaka ima najboljše miali ia laataoati v prid domai'e občiae delovati in da ao Sloveaci Basproti brez vaake pameti, in jim popolaoma maajkajo laataoati za dobro goapodarstvo ? Dobro mialeči Sloveaci v Ljatomera ib zuaaj Ljutomera bodo toraj ob času volitve vedeli avojo aveto dolžaoat izpolajevati ia bodo k temu z vsemi močmi pripomagali, da Sloveaec na lastni zemlji ae bo dalje ptajec ostal. Iz Ljutoincra. Miaolo aedeljo sem prišel v Ljatomcr, prijazea trg, kjer sem ostal do večera. Kako sera se čudil, da sem videl atacaae od jatra do večera odprte, kakor vsak drag daa. Kot kmet ae morem zaati, ali je aova postava o aedeljskem počitku že predrugačeua, če ae, kako se sme to goditi ia trpeti ? Morebiti za Ljatomer ta postava ae velja ali pa je glavarju aezaaaaV Tako se godi v aaši lepi Avstriji, maogo koriatBih postav imamo, pa samo na papiija. Kaj nam to pomaga, ako ae ae izpolnjujejo, ampak v omari v temi ležijo, aa lač, v djaaje pa ae pridejo ? Iz Celjskega okraja. (,,Nemški šulvereia.") V Celju v tiskarai pri Rakuscau, tam, kjer se je tiskal zloglasai ,,Lesjak", ki pa se je aže ategail, dali ao šulvereiaarji natisaoti kajižarico, ki ae glasi: ,,Reaae beaede o aemškem šolskem društvu", piaaaa od katoliškega duhovBa. Kdo je ta duhovea ? Podružnica Bemškega šolskega društva v Celja, ki je to knjižurico založila, pravi, da jej je ime tega daliovaa zaaao, da pa ga ae aazaaai. Alja! Ce kdo kaj poatenega aapiše, mu ai treba avojega imeaa skrivati, Kouečno zajavka za- založnik : ,,Naj bi beaede, prišle iz globočine žaloataega arca, donele v najbolj oddaljeni koči." — Verjamemo, da so aulvereiaovci ,,žaloatfli" ia potrtega arca. Kolikor so apili in razsajali, bilo jevse brez vidaegavapeba Ni božjega blagoalova pri celem tem podvzetju; kajti šulvereia osnovan je aa temelja krivice, ter ima namea tlačiti ia poaemčeyati nenemške narode. Ta šalvereia gre na glavo, življenje slovenskemu Barodu, in ti reveži aa duhu, aaši Bemškatarji, mislijo, da se bo a 1 o v e b a k i kmet ogrel za tako draštvo. Naš kmet apozaa dobro tega aemškega volka, aaj se akriva tudi v ovčjo kožo, ter kot ,,katoliški dahovea" aašemljea svoje krive aauke uči. Kakor ao pošteai sloveaaki kmetje liitro Bašli doatojno meato, kamor ao ,,Leajaka", poslaaega jim zastoaj, Bosili, ravao tako bodo vedeli tadi, kam te ,,resae beaede o aemškem šulveruinu" spadajo. Iz Celja. (Katol išk eaiu podporn. društvu) za vzchteevaBje (-etirirazredae dekliške šole šolskih aester v Celju so aadalje darovali, oziroma letniao odrajtali p. n. čč". gg.: Premilostljivi in prevzv. gosp kaezoškof lavaatinaki 10 fl. Po lu fl. dr. F. Domiflkaš, odvetaik v Mariboru in J. Leaart. žapaik v TiBJah; 20 fl.: J. F. Bohinec, dekaa v Braalovčah; 12 fl. 30 kr.: Fr. Kalin, vmirovljen župaik v Rajaeabargu; po Aadreja Podhostaiku iz št. Jurja 6 11. 50 kr. Po dr. J. Piraatu, odvetaiku v Kamaiku 15 fl. Po Aat. Keržiča, katehetu v Ljubljani 6 fl. Neimenovaa iz Konjiakega okraja 6 fl. Po 5 fl. p a. če. gg.: M. JaBič, poaeataica v Zalcu, Aua Zaaier, poaestaica v št. Pavla. J. Hausenbichler. posestnik v Žalcu, F. Irgl, katehet v Celji, Konrad Vašič, c. kr. miaiaterj. svetovalec ia grajši-ak v celjski okolici, M. Kertaa, župaik aa Rečici, F. MajceB, verozaaaski ačitelj v Ptujein, Jak. Maataak, župnik v Slivaici, J. Brataaie ^ žapnik v VitaBji, Jak. Jaaič. poaeatnik v Žalcu. Po 2 fl.: p. n. čč. gg : Jak. Lompl, župaik v Olimji, J. Koziac, kaplaa pri sv. Križu, Aat. Hajšek, dekaa v Slov. Bistrici. J. Voli, žapnik v Šmartau, Jož. Matoli, žapnik v Galiciji, F. Vrečko, poaestaik v Celji, Marija Zadušak v Celji, dr. Ljadevit Filipič. odvetnik v Celji, dr. Jož Vrečko, odvetaiški koacipijeat v Celji, Aad. Urek, žapaik aa Polzeli, Neža Korošec. poaeataica na Babaem, J. Jezeraik. v Celjski okolici. Več neimeaovaaili 7 fl. 50 kr. — Bog plati vaem! Od Drave. (Na5i nemškuai ia aemčahi.) Beaede aemškatar ali aemcur se ne aBiete več rabiti, ali prav za prav rabiti ae že morete, pa varao ni, jih rabiti, ker ataae denarje ali pa celo v lukajo vtakaejo tistega, kateri ae drzae koga aemškatarja imeaovati. Kako bodemo tedaj doalej klicali človeka, kojega je alovenska mati rodila, ia kojemu je zibelja aa aloveaski zemlji tekla, pa se vendar Neaica štuli ia v nem.ški paradiž sili? Izraz za tacega človeka moramo imeti, drugače je v našem jeziku laknja. luknja pa niti v črevlji ae velja, ker ovači voda v ujega aaleti. Sicer aisem jezikoalovec, pa te Ani, ko je bilo slabo vreme, sem se le eakrat jezikoslovja lotil, da zadelam v sloveaskem jeziku lakajo, ki je po izpadu besede nemškatar aastala, in nov izraz za uoinčura iztubtam. To aem dolžea storiti, ker aam aeaiškutarji drugači zopet aagajajo, rekši, da zdaj aiBiamo imeaa za aje, ter da je aloveašoiaa presarova, preokoma ia preuboga za nov izraz. Lepega imeaa takim ljudem ae aioreiao dati, seveda ae, ker Slomšek jih zovejo aaše i z d a j a 1 c e. Nova beseda bode pač tedaj morala po alovaici imeti kont-nico beaede grajalke. Po Jaaežičevi slovaici § 260 ae pa koačajo besede grajalke na: avs, iha, uh. iia. Tedaj pa poskasimo to izraziti, kar je pol Neinea pol Sloveaca: Nemeava, — to ime ai prav prilično; aemčiha, kakor postavim pavli ha, — pa tudi toto ime ae bode prav sodilo; aemčua ali nemškaa, — tota bo že bolj klasi('aa. Ce je oa aemakaa, bi pa oaa bila po njem nemakuaa, katero besedo Sloinšek rabijo. (Glej: Zbraai apisi Slom. 4. kaj. straa L'53.)-. aemčub, kakor postavimo grduli ali amrdub; aledaji izraz priporočam oaim, ki niso bolj izarjeai jezikoslovci od meae, bolj izurjeni ai bodo aauireč že sami pomagali. Pa kakor pravim, ti novi izrazi veljajo le nemčurjeia, ae pa pravim, pošteaim NeBicem. Pravi Neraci ao bili, so ia bodo SloveBcem dobri prijatelji! Bog jib živi! Na aloveaskem Štajerja aasje 400.000 Sloveacev, ppleg kakih 10.000 aemčuliov, ia aa aeraškem Štajerju je kakili 700000 pravili. pošteaih Nemcev, poleg 100.000 liberalnih Nemcev. Štiri sto tisuč Sloveacev in eedem sto tisuč Nemcev gleda akapaj ia so si prijatelji, ia ae drug dragega podpirajo v dežeinem ia dižavaem zbora. Pravi Nemci ia pošteai Sloveaci ao ai tedaj rea prijatelji! Tedaj ea miljon nemških ia sloveaskih konaervativcev zoper 100.000 liberalaili Nemcev in alovenskih nemvuhov, to je: 10 zoper 1, — ia vendar ima ta eden v štajarskem deželaem zboru večiflo. — ia to sem po oviflkih prav za prav botel povedati! — Naai alavai aemški in aloveaski konservativai poslaaci aaj napravijo preskuanjo ia i-e sem prav računil, aaj dregajo vlado tako dolgo, dokler ae bode krivice popravila. Pravica in avoboda aaprej — za mizo! Iz Ptujske (diolice, 8. aov. 1885. (Smrt dušnega paatirja) Vlč. gosp Aadrej Vuk, župaik aa Hajdiaju so 6. aov. ob eai uri popol- iioči umrli. Včeraj popoldan amo jili pokopali. CcravBo je aobota bila, kedar duhovniki maogo opravila imajo zavoljo aedeljske božje službe, vendar se jih je dvajset zbralo, da so svojega dahovaega brata častao sprevodili do groba. Prečaatiti goapod prošt Ptajski ao vodili aprevod iz župaijske<ra dvora v cerkvo ia potem iz cerkve aa pokopališče. Pred ko smo jih iz cerkve na pokopališče sprevodili, imeli so e. g. guardijaa 1'. Beaedikt Hrtiš pridigo, v kateri ao v imeau pokojaega gospoda slovo jemali od farmaaov ia od ajibovih dahovnib tovarišev. Farmaaov, mladih ia starih, se je maogo vdeležilo sprevoda; vidi ae. da sloveasko ljudstvo še po smrti Ijabi ia apoštnje svoje daliovaike. Jokali ao se v cerkvi in pri grobu BJegovi farmafli ali tudi dahovaiki, kajti farmaai apoštovali so ga, kakor očeta ia dahovaiki Ijubili, kakor vrlega prijatelja. Tudi so mu ia mu bojo hvaležai ajegovi farmaai, ker si je toliko trada prizadjal pri zidaaja in polepšaaja ajihove farae cerkve. Tadi ajegovi dubovai tovarši pozabili ga ae bojo, ker je bil starim ia mladim dobri prijatelj ia mladim duhovaikom izvrstni svetovalec. Bog mu daj lair ib pokoj ia večaa lač ma sveti aaj! Iz Mislinje. (Roparatvo.) Kakor je ,,Slov. Goap." že poročal, prišli so roparji k Martinu Papeža v Tolatem vrhu, povezali možke, najšli ia odaesli deaarjev okoli 900 fl., obleke ia slaaiae za 300 fl. Roparji pa veadar aiso bili arečai zato, ker imamo tukaj arae ia prebriaaae žaadarje. Ferk ia Plohl ata jih prehitela že v Vitaaji, eaega vjela, ga tirala čez Celje, kjer ao ai bili roparji popred revolverje aakapili, potem ata se mui-ila z vjetim tolovajem celih 5 dai po Krajaakej, tara ata zaaledila ib straži prepastila še dva roparja, katera 8ta celo, poseataika. Kakor že maoge skašaje pričajo žaadarji proti tatovom marljivo spolnjujejo svojo dolžaost, ia aaša želja je le, aaj bi jih še sodnije ojstrejae pokorile. Ediai zapor brez palice potepaliom le k veuemu hudodelstva slaži, ker jim je najlepša prilika, aezaati ae a tovarši iz razaih krajev, tako da so po prestaaem zapora drag dragema v poaioč. Bi jih vesili, bi kmetovalci ae trpeli toliko škode ia atraliu; država pa bi ai prihraaila milijoae stroškov, katere povživajo kazajeaci, obširne sodaije ia porotfliki. Kdor le malo premiali krivičae poatave liberalcev ia sicer: preaapete šole, proato žeflitovaaje, ia pa božaflje potepuhov — pač niore z lehko veatjo vaelej ia povsodi ia pri vaakej volitvi škodljivim liberalnim kričačem slovo dati. J. V. žapan. Od sv. Ane v Slov. goricab. (Šalverfinovci.) Citateljem slavnega ,,Slov. Gosp." je dobro zaano, da so ae ^Rožeagruutarji"1 všolali v riulvereiasko, nemškutarsko šolo v Lu- gatec, in to radi par kričačev. Večiai seveda to Bi bilo po volji, tistim, kateri so Sloveacem pravieni ia dobro vedo, da jim je sloveBsko zaati, koristaa rec. Tem kričačem pa ae je pri sv. AbL v farai šoli vae premalo aemško ačilo, akoravao aaši Barodai ačitelji pametao učijo. Rajši so v tajo faro izročili otroeiče svoje. tjekaj, kjer je 8amo eaorazredaica, tjekaj, kjer g. kateliet še redkeje imajo priliko priti. Seveda to ai zameriti Cmureškim goap. duhovaikora. imajočiai doma 4razredaico ia še povrh hoditi v šulvereinako aolo aa — Sladki vrh, ob, da bi rea bil. Mislim pa, da aimajo tudi velikega veaelja s tema šolama, kjer je aalvereia aoa svoj utakaol. — Reklo ae jp, da je šalvereia obljubil aeki straaBO veliko avoto za zidanje nove aole v Lugacu. Radovedea. kakšaa je ta aova aola v Lagaca, kako izgleda, podal sem se aalašč po opravku svojem v Cmarek akozi blažeai Rožeagruat ia slavai Lugatec. Ko sem že blizo bil, slikal sem si pred oči velikaaako zgradbo, katero je aulvereia v teka, mislim, dveh let. tukaj poaiagal ataviti. Upal aem toraj gledati veliko palaeo, sličao ,,Narodaemu gledališču" v zlati Biatcri Pragi, katero smo aloveaaki potovalci imeli letoa priliko občudovati. A ko aem stopil aa prostor, kjer se mi je pred nekaj leti kazalo da bo stala nova šola; čadom aem se čudil, ugledal aem aekaj kamenja ia tadi opeke veliko premalo za zgradbo, katero seai ai predatavljal. Vpraaal sem jedno osebo po aloveasko: zakaj še šola ne stoji, ia mi lepo v sloveaščiai — v Lnfracu odgovori: ,,Da jim ne gre pre aeki Bič vkap!" — Ha. ba, si mialim, taka je, popred ao apali. da jim bo šulvereia colo vaa aozidal, ia aedaj .^e niti aove šole uimajo. Pri Mariji Saežai so še le letos začeli staviti aarodao šolo, ia poglejrao. kako poaosao se že dviguje v zrak, mislim da bo letos dozidaaa. — Oli dragi Rožeagruatarji, še bolje pa otroci vaši, da ste so dali zapeljati; vtdite, da šalvereia ni tako radodarea, kakor si ga slikate. Boljše bi bilo, da bi oatali — pošteai Slovenci, kakoršai ste ae narodili. Vem, da v celej oboiai Rožeagraat ai aijedaega, da bi aloveasko ae zaal, reči pa tudi smem, da v tej občini ai Bajti pravega — Nemca, ki bi pismeao dobro aemški govoril. Zakaj torej hrbet obračate Sloveacem, zakaj lirbet obračate farai avoji cerkvi materi sv. Aai, katero daljni, toda pravičai Nemci viaoko C-aatijo. Pride čaa. da ae boste kesali, veadar prepozao. Mi Sloveaci viaoko čialamo pravičae Nemee. in se radi v aemščiai vadimo, a za se. ne za Bemškatarje ia šalvereinovce. a katerimi ae sprijaztiiti aikdar ae moremo. Sloveaskiia rodoljabom, zlasti okolo sloveasko aemških mej pa položimo aa arce geslo aašega preavitlega ceaarja: — Viriribus uaitia!