TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PTUJ, 22. oktobra 1970 LETO XXIII., št. 41 Cena 0,60 din Kreditiranje zasebnega kmetijstva Kot smo na kratko že po- ročali prejšnji teden, je bil prejšnji torek pri KB Ptuj po- svet o organizaciji hranilno kreditne službe, ki jo v zad- njem času v nekoliko kon- kretnejši in za kmete ugod- nejši obliki formirajo kmetij- ske delovne organizacije. Po- sveta sta se poleg predstavni- kov KK Ptuj, Mesokombina- ta r »Perutnine« Ptuj, KZ »Dravsko polje«, in kreditne banke Ptuj — udeležila tudi predstavnika republiške go- spodarske zbornice Andrej Petelin in Peter Klinar. Gre za kvalitetno spremem- bo kreditiranje zasebnega kmetijstva, ki jo prinaša za- kon o hranilno kreditni slu- žbi in zakon o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu. Po do- ločilih tega zakona je uvr- ščena ptujska občina, ki ima 44.3 Vo kmečkega prebival- stva — v skupino slovenskih občin, ki jim republika'v ce- loti regresira razliko obre- stne mere. Kmetje bodo lahko torej dobili iz svoje hranilno kreditne službe, kamor bodo vlagali svoje prihranke — kredit po obrestni stopnji 3 odnosno 4 "/n. Zakon tudi izrecno določa, da je hranilno kreditna slu- žba namenjena v prvi vrsti kreditiranju kmetov. Ustano- vitelj službe — v našem pri- meru kmetijska delovna or- ganizacija, sme koristiti po' določilih zakona za svoje po- trebe največ eno tretjino sredstev hranilno kreditne službe. V izjemnih primerih se daje ustanovitelju kredit, ki je večji od ene tretjine, če tako odloči najvišji organ ustanovitelja. V osnutku pravilnika o organizaciji in poslovanju hranilno kreditne službe pri KK Ptuj je med drugim re- čeno: Služba daje kredite za kmetijske in druge gospodar- ske namene: 1. Proizvodne kredite do zneska 10.000 din za dobo enega leta; 2. Sred- njeročne investicijske kredi- te do zneska 50.000,00 din za dobo 5 let. S soglasjem odbora službe se lahko v izjemnih in upra- vičenih primerih meja kredi- tnega zneska in odplačilna doba v okviru razpoložljivih sredstev tudi poveča, vendar največ do 80.000,00 din za do- bo 10 let. Kooperantom se lahko odo- bri tudi potrošniško posojilo za dobo dveh let do zneska 10.000,00 din. (Poudarjamo, da smo vzeli ta določila iz osnutka pravilnika, ki v ča- su našega poročanja še ni bil sprejet). Kot simo že poročali, razpo- laga trenutno KK Ptuj (za druge kmetijske delovne or- ganizacije podatkov še ni- mamo) z začetno vsoto 1020.000,00 din. Oto Polič, ra- čunovodja KK Ptuj je na tor- kovem posvetu med drugim dejal, da je ta številka raz- meroma sikromna, vendar pa predstavlja startno osnovo, ki jo bo treba obogatiti z združenimi močmi kmetov, podjetja in KB Ptuj, ki je v to vsoto že namenila 400.000,00 din. Hranilno kreditno službo in njene ekspoziture, ki jih ima KK Ptuj na svojem območju 11, čaka še mnogo dela, da bodo prizadevanja prinesla željene sadove. Predvsem pa bo treba zbuditi pi kmetih že večkrat izgubljeno zaupa- nje in jih prepričati, kako ne- smiselno je hraniti denar do- ma (če ga je 'seveda kaj pri hiši) kajti ta sredstva so m.r- tev kapital, ki ne daje nobe- nih obresti. J. S. TE DNr DOMA IN PO SVETU Predsednik Tito nadaljue poslanstvo /Predsednik republike Jo- sip Broz Tito je v torek do- potoval na Nizozemsko, ka- mor ga je povabila kraljica Julijana. Titu in spremstvu so pripravili lep sprejem, ka- kor tudi bogat program obi- Ribičičeva srečanja v Ameriki Predsednik zveznega iz- vršnega sveta Mitja Ribičič, ki vodi jugoslovansko dele- gacijo na slavnostnem delu zasedanja OZN, se je doslej sestal že z mnogimi politiki in državniki. Sestal se je tu- di z ameriškim zunanjim mi- nistrom Rogersom, pričakuje- jo pa, da se bo pogovarjal tudi z newyorškim guverner- jem Rockfellerjem. V New Yorku se je predsednik Ri- bičič udeležil tudi sprejema, ki ga je za jugoslovanske iz- seljence priredil veleposla- nik Jugoslavije v ZDA Bog- dan Crnobrnja. Ugrabitelji ugrabili ministra Politične ugrabitve po sve- tu se spet nadaljujejo. To pot so za izredno stanje po- skrbeli v Kanadi, kjer so pri- padniki ekstremistične or- ganizacije »svobodnega Qu- ebeca« ugrabili quebeškega poštnega ministra Laporta in britanskega diplomata Cros- sa. Ugrabitelji so zahtevali, da mora kanadska \4ada iz- dati razglas o izpustitvi 2,'i političnih zapornikov, posta- vili pa so tudi precej visoke denarne pogoje. Ker vlada ni hotela ugoditi vsem pogo- jem, so ugrabitelji quebeške- ga ministra umorili, britan- ski diplomat pa je vedno ča- ka na izid dialoga med u- grabitelji in vlado. Manevri varšavskega pakta v Nemški demokratični re- publiki so bili doslej naive^č- ji vojaški manevri armad, članic varšavskega oakta. So- delovale so vse članice, leda so Romuni poslali na manev- re samo štabno osebje. Po končanih vajah so v Magden- burgu priredili veliko para- do, na kateri sta spregovori- la predsednik NDR Ulbricht in poveljnik varšavskega pakta maršal Jakubovski. Kitaiski premier v Londonu? Britanski časniki so obja- vili precej senzacionalno no- vico, da utegne kitajski pre- skov. Jugoslovanska delega- cija bo poleg Amsterdama o- biskala še Haag, Delf in Rot- terdam. Predsednik Tito se bo sestal tudi z nizozemskim premierom De Jongom ter s predstavniki parlamenta. mier Cu En Laj ob obisku v Franciji obiskati še Veliko Britanijo. Uradni britanski krogi tega sicer niso "potr- dili, mnogi opazovalci pa smatrajo, da si predsednik Heath in vlada sreč^anje »že- lita«. Protesten odhod Kaunde Zambijski predsednik Ka- unda je v okviru svoje »mi- rovne misije« obiskal Veliko Britanijo, kjer se je sestal tudi s predsednikom vlade Heathom, ki mu je priredil večerjo, na kateri ria je med obema voditelja prišlo do o- strega spora. Kaunda je ve- čerjo zapustil. Kaunda je o- biskal Veliko Britanijo zato, da bi preprečil nošiljanje o- rožia Južni Afriki. Tede-ji solidarnosti Predsedstvo zveze mladine Jugoslaviie je sklenilo, da bo od 13. do 20. decembra teden solidarnosti z boipm vietnamskega ljudstva. So- delovale bodo vse družbeno- Dolitične organizacije, mladi oa bodo priredili različne ak- cije pomoči Vietnamu. Sadnf rov! egiptovski predsednik . Egiptovski volilci so se z veliko večino na referendu- mu odločili, da bo njihovo državo odslej vodil doseda- nji podpredsednik Anvar El Sadat. ki je bil tudi najbliž- ji svetovalec nedavno umrle- ga predsednika Naserja. Danes se je začelo svetovno prvenstvo v gimnastiki v Ljubljani se je danes pričelo XVII. svetovno pr- venstvo v gimnastiki. Ude- ležujejo se ga najboljši telo- vadci in telovadke iz vsega sveta, največji favoriti pa so seveda zastopniki Japonske in Sovjetske zveze. V hudi konkurer"^ bo v boj za ko- lajne posegel tudi najboljši jugoslovanski športnTk vseh časov Miro Cerar, od kate- rega strokovnjaki pričakuje- jo največ v vaji na konju. Veletrgovina »Koioniale« Maribor in gostin- sko podjetje »Haloški biser« Ptyj sta podpisa- la sporazum o poslovno tehničnem sodelonva- nju Skupni načrti Prejšnji četrtek so se zbrali na gradu Štatenberg predstav- niki Veletrgovine »Koloniale« Maribor in predstavniki go- stinskega podjetja »Haloški bi- ser« iz Ptuja. Svečano in z op- timističnimi načrti so podpisa- li sporazum o tesnem poslovno tehničnem sodelovanju,' ki te- ma dvema organizacijama že doslej ni bilo popolnoma tuje, vendar bo doslej še tesnejše in poglobljeno. Janko Golob, direktor vele- trgovskega podjetja »Kolonia- le« je ob podpisu sporazuma poudaril, da se je njihova de- lovna organizacija odločila za tesno sodelovanje s »Haloškim biserom« poleg drugih razlo- gov predvsem zato, ker imajo tudi »Koloniale« v svojem de- lovnem področju precej raz- širjeno gostinsko dejavnost. Poudaril je, da so našli v »Ha- loškem biseru« partnerja, ki bo zagotovil, da bo dosegla tudi njihova gostinska dejavnost vi- soko strokovno raven. Skupaj pa se bodo lotili nekaterih no- vih pomembnih gostinsko-tr- govskih naložb. Rudi Bratec, direktor gostin- skega podjetja Haloški biser: »Sporazum je podpisan brez kakršnegakoli priti.ska in izra- ža samoupravno odločitev obeh delovnih kolektivov. TJgotovUi smo, da smo lahko drug dru- gemu koristni in skupaj moč- nejši za razne Investicijske na- ložbe.« Skupni dogovor obeh delov- nih organizacij predvideva, da bodo začeli najpozneje marca prihodnjega leta graditi poleg ptujskega hotela dvonadstrop- no zgradbo s 1500 m- trgovskih površin in s 50 hotelskimi le- žišči razreda de luxe. Razmi.šljajo pa tudi o načrtih za daljše obdobje. Predvsem želijo s skupnimi močmi izko- ristiti turistične in gostin.ske možnosti, ki se obetajo ob av- tomobilski cesti Macelj — Ptuj. Sporazum je torej podpisan in naloge so začrtane. Skupna pot obeh delovnih organizacij bo prav gotovo rodila smelejše korake. To pa je tudi cilj pod- pisa sporazuma o tesnem po- slovno-tehničnem sodelovanju. J. S. VREME do nedelje, 1. nov. 1970. Zadnji krajec je bil danes v četrtek, 22. ok- tobra, ob 3.47. Napoved: do sobote, 24. oktobra, so možne padavine. V nižinah dež. v legah nad 1000 m vi- šine bo padlo nekaj cm snega. Prihodnji teden bo v glavnem lepo vre- me, le večkrat bo zameg- ljeno. Od časa do časa je možen rahel dež ali pršenje iz megle. Kakšno bo vreme na dan mrtvih, bomo po- skusili ugotoviti prihod- nji četrtek. Dnevne temperature bodo ob slabem vremenu okrog 8 stopinj, ob lepih dneh pa do 17 stopinj Celzi- ja. Nočne temperature se bodo gibale od plus dve in plus šest stopinj. Alojz Cestnik * STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra ig^j Srečanje gostinskih in turističnih delavcev iz Medžimui ja, Ormoža, Ptuja in Budimpešte Dve dejavnosti, skupna pot k uspehom v sredo, 14. oktobra je bi- lo v Ptuju srečanje gostin- skih in turističnih delavcev Medžimurja, Ptuja in Ormo- ža, ki pa ie dobilo z udelež- bo sindikalne delegacije go- stinskih in turističnih delav- cev iz Budimpešte — širši pomen. Namen srečanja je bil ugotoviti, kako so v pra- ksi zaživeli zaključki, ki so bili sprejeti na medobčin- skem posvetovanju gostin- skih in turističnih delavcev v Ptuju oktobra 1969. Sreča- nje je vodila Kristina Gori- šek, predsednica odbora za gostinstvo in turizem pri medobčinskem odboru sindi- kata delavcev storitvenih de- javnosti občin Ptuj in Or- mož. Ta odbor je bil tudi or- ganizator srečanja. Danilo .Masten, predsednik medobčinskega odbora sin- dikata delavcev storitvenih dejavnosti občin Ormož in Ptuj je v svojem uvodnem referatu med drugim dejal: »Ce po enoletnem obdobju na kratko preanaliziramo sklep>e. ki smo jih sprejeli na podobnem srečanju lani, lah- ko trdimo, da se je kolesje razvoja tudi v tej dejavnosti le pomaknilo nekoliko na- prej, da pa je ostala še velika večina problemov nerešenih in da s trenutnim stanjem ne moremo in ne smemo biti povsem zadovoljni. V zado- voljstvo pa nam je lahko, ds se je zadnji čas na vseh fo- rumih in področjih začelo vse bolj intenzivno pa tudi kon- kretno razpravljati in tudi problemsko reševati manj razvita turistična območja. Včasih nam očitajo, da smo neučakani in celo nestrpni. Cez noč se vse hkrati ne da rešiti. To vemo. vemo pa tu- di to, da bi se marsikaj že dalo narediti, pa se ne ureja. Slišimo pripombe, da bi naj tudi sami kaj storili. Tudi s tem se strinjamo in k temu pripominjamo, da so napori delavcev, ki so zaposleni v tej dejavnosti izredno veliki pri reševanju notranjih pro- blemov.« Analiza lansko leto spre- jetih sklepov je pokazala na- slednje: 2. Občinskim skupščinam, sindikalnim svetom in turi- stičnim organizacijam šestih sodelujoč'h slovenskih in hr- vaških občin je bilo dostav- ljeno celotno gradivo s skle- pi. k= so bili sprejeti na lan- skoletnem posvetovanju go- stinskih in turističnih delav- cev. Kako so pristojni foru- mi nristopili k dolgoročnemu programiranju te dejavnosti ni v celoti analizirano, zna- no pa je, da delo v celoti ni bilo opravljeno. 2. Modernizacija cest je vedno in povsod žolčna te- ma razprav. Njihova realiza- cija pa je odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. 3. Kreditiranje te dejavno- sti je splošno znano in bo treba v bodoče potrebam go- stinstva in turizma tudi Iz tega vidika nekoliko bolj pazljivo prisluhniti. 4. Več kot doslej bo treba storiti tudi na področju ka- drov v gostinstvu in turizmu. Poleg tega. da primanjkuje na tem področju vse več ka- drov, v primerjavi z drugi- mi republikami, da ne govo- rimo z državami, — tudi struktura sedanjih kadrov v večini primerov ni zadovo- ljiva. .5. Integracjski procesi v gostinstvu so mnogo prepo- časni, v največ primerih pa jih doslej sploh nismo zasle- dili. V bodoče bo treba dati več poudarka turistični pro- pagandi, saj je propaganda v sedanjih oblikah Dremalo u- činkovita. Neizkoriščene so možnosti na področju lovne- ga in drugih oblik turizma, skratka nerešenih je še mno- go nalog, ki terjajo pred- vsem načrtno in hitrejše de- lo. Po pogovoru, ki je bil v sindikalni dvorani Franc Kramberger v Ptuju, so si gostinski in turistični delav- ci ogledali pivnico »Zlatorog«. vinsko klet v obratu »Slo- venske gorice« ter obrat ži- vilske industrije »Petovia« Ptuj. Po skupnem kosilu na ptujskem gradu, so se od- neljali v sindikalni dom na Gorci. kjer je bilo nadalje- vanje razprav o gostinski in turistični dejavnosti. J. S. Prvi metri filma »hia Icmetih« v začetku tega ted'na je začela snemalna ekipa film- skega združenja Ljubljana- Beograd snemati prve kadre filma »Na kmetih«, ki nosi naslov po istoimenskem ro- manu Ivana Potrča. S sne- manjem so začeli v ponede- ljek v Zabjeku pri Ptuju, od tu se bo ekipa preselila v Markovcc. Turnišče in v ne- katere druge kraje ptujske občine. Kot .-statisti sodelu- jejo pri snemanju dijaki ptujske gimnazije in drugi občani. Med igralci tega fil- ma srečamo znana slovenska filmska hn gledališka imena,. SI prečnih osebnih dohodkih v Jugoslaviji. Lj. Dj. tednik — Četrtek, 22. oktobra 1970 STRAN S Vtisi s poti s llivet- v Italiji. Po dosedjnjin ugo- ditvah lahko pride do zelo zanimivih poslov in do liitrej- se povečave realizacije za 2 ■milijardi dinarjev. Na predlog kredi!rie:5a odbo- [■a banke je izvršilni odbor na jej seji dal soglasje, da se stavi ^lektrokovinarju na razpolago •kredit za prvo tranšo sodelo- vanja v znesku SjJO milijonov din. Ce sumiramo odobrene kre- dite zadnje seje izvršilnega od- bora Kreditne banke Ptuj, po- tem ugotovimo, da znašajo na novo odobreni krediti 2 mili- jardi in 120 milijonov din. Iz vsega lahko povzamemo, da bodo nova vlaganja kredi- tov, ki so bili odobreni meseca julija in sedanji, doprinesli do- datnemu napredku mesta Ptuj, in zvišali standard prebival- stvu ptujske občine. cv Kam odlagati smeti? Mnogo je že bilo pisanega in govorjenega o estetskem izgledu mesta Ormoža. -De- lavci Stanovanjsko-komunal- nega podjetja Ormož, mesto tu in tam res pometajo, toda vprašanje je, če delo tudi res zadovoljivo opravijo. Več- krat sem o tem že razmišljal, navsezadnje pa ugotovil, da delavci omenjenega podjetja svojega dela ne opravljajo preveč natančno. Obenem pa ne bi rad vse krivde »obe- sil« na hrbet komunalnemu podjetju in njegovim delav- cem. Vse premalo odgovor- nost za snago v mestu imajo prebivalci sami. Na več me- stih so postavljeni koši za odpadke, vendar se veliko- krat zgodi, da nekdo, ki stoji poleg takega koša, odvrže papir ali kaj drugega na tla, namesto v koš. Tako se po- tem, razumljivo, nabirajo smeti, ki pa jih ne uspejo sproti odstranjevati. Včasih je mesto Ormož veljalo za čisto 'mesto. Danes tega ne bi več mogli v popolnosti tr- diti. Ce se, na primer, pe- ljemo po cesti Ormož — To- maž, nas takoj v ovinku pod sejmiščem »pozdravijo« pr- ve grmade lepenkastih ška- tel, polomljenih steklenic in ostalega odpadnega materia- la. To se vrsti potem še na- prej db pokopališča: še šest ali sedem kupov bomo sre- čali z enako vsebino. Tekaj spet ne moremo »vesiti« kriv- de na Komunalno podjetje, ampak na tiste prebivalce, ki na omenjenih mestih od- lagajo smeti. Res je, da je smeti nekam potrebno odla- gati, vendar pa mislim, da je odlaganje le-teh skrajno ne- odgovorno kar ob cesti. Tuji ljudje, ki Ormož obiskujejo, sploh sedaj, ko je blizu Dan mrtvih, se potem spotikajo, češ v Ormožu toliko gradijo, na drugi strani pa ne skrbi- jo niti za odvažanje smeti... F. Kelemina Samo ugotovitve še niso napredek Ne želim sicer pisati o pri- meru s Kozjanskega. To je sicer že tudi stara pesem. Ce namreč pogledamo resno o- krog sebe, imamo pri nas v ptujski občini tudi kraje, ki jih v gospodarskem jeziku imenujemo nerazvite. Vseka- kor ni dovolj, da sicer že ne- kaj let pišemo in ugotavlja- mo, da imamo pri nas razvi- te in nerazvite kraje. Da je to res, dovolj zgovorno ka- žejo primerjave dohodkovna prebivalca v posameznih ob- čini. Številke, ki jih po na- vadi pišemo v denarju, niso tako pomembne. Važnejše je, čimprej izde- lati ustrezne kratkoročne in dolgoročne načrte, ki bi jih bilo potem seveda potrebno tudi realizirati in katerih re- alizacija bi pripomogla k po- stopni odpravi revščine. To pa pomeni, da bi bilo nujno potrebno razviti industrijo tudi v tistih krajih, ki jih imenujemo nerazvite, kajti s tem in edino s.tem bi se lahko Haloze in še kakšen drug kraj ali pokrajina iz- trgala iz zaostalosti ter se gospodarsko okrepila. Ana- liz, študij, komisij imamo že več kot dovolj. Prvi korak k temu bi bil. da bi velika in uspešna pod- jetja odprla svoje obrate v nerazvitih krajih. To ne- dvomno velja tudi za druge občine, ne samo za ptujsko. Te naložbe bi seveda mora- le biti ekonomsko utemelje- ne. Taki obrati bi zaposlili precej nezaposlene delovne sile. Prav tako pa bi v kra- je prišli tudi strokovnjaki, ki bi pomenili gospodarski te- melj, kajti po svoje bi do- prinesli tudi k kulturnemu dvigu teh krajev. F. Hovnik Kje je Marija Pleteršek iz Mihove? Šestega aprila 1964. leta je z motivacijo, da gre v Mari- bor, cdšla neznano kam te- daj 31-letna Marija Pleter- šek iz Mihove številka 2, po- šta Cirkovce, ter še ni več vr- nila domov. Marijo je iskala tudi TNZ iz Maribora ter vse postaje milice, vendar brez uspeha. Dosje še tako ni za- ključen, kajti Marije še tudi mrtve niso našli. Njena star- ša Jera in Jožef pa sta pre- pričana, da je njuna hči, ki je ena izmed šestih otrok, ži- va in da po vsej verjetnosti živi nekje v tujini, lahko pa tudi v domovini. Starša pravega vzroka za njen pobeg od doma ne ve- sta, menita pa. da je odšla zato. ker se njena želja, da bi jo dali v uk, kajti postala bi rada šivilja, ni uresničila. Morda je bolj vzrok bega iz rojstnega kraja tudi njena nesrečna ljubezen, o čemer pa staršem ni nikoli nič o- menila. Poroke s fantom, s katerim je sicer dalj časa hodila, n.jej niso branili, niti je niso k temu prigovarjali. Menili so pač, da je dovolj stara, da se lahko sama odlo- či o njeni nadaljni poti in o- sebni sreči. Ker je iz Ptuja precej ro- jakov zaposlenih v tujini, ki prejemajo Tednik, prosimo vse, da uredništvu ali star- šem sporočijo karkoli, kar bi vedeli ali zvedeli o njej. Se tako majhne reči o izginuli hčerki, bodo stai-ši nadvse veseli. Čeprav je staršem s svojim odhodom od doma na- pravila nemalo skrbi, so ji vse oprostili, samo. da bi se vsaj javila, da je še med ži- vimi. F. Hovnik Zakaj tako ? List papirja z žigom, pisgrebci in mestna smmotfi_____________________________^________ . . _________ Veste, včasih tudi najbolj mirnim občanom »prekipi«. Spet bom napisal nekaj be- sedi o tem, kar ljudje v Slo- venski Bistrici vedo poveda- ti na vsakem koraku, pa bo- di komu prav ali ne. Občani sami so našli pot do »sred- stev javnega obveščanja« in rekli — piši o tem prijatelj, če bo kaj zaleglo, slabše ta- ko in tako ne more biti. Pa sem najpreje prisluh- nil Adeli Kos, ki ji je bil pred nekaj meseci umrl mož. Žalost se še ni umaknila spo- minu, za okus pelina pa so poskrbeli tisti, od katerih je bila najmanj pričakovala. Rakev z moževimi posmrtni- mi ostanki so začasno polo- žili v grobnico, do takrat, ko bodo zgradili družinsko. Po- grebci so takrat za pogreb zaračunali 470 dinarjev, Ko- sova pa mi je povedala, da so ji pri krajevni skupnosti v Slovenski Bistrici poveda- li, da lahko »zaračunajo le 30 dinarjev v primeru, če je pogreb iz hiše žalosti, 30 di- narjev po osebi nosačev, ki jih je lahko šest«. Ob tragič- nih dogodkih le malokdo raz- mišlja o denarju ... Potem pa mi je Kosova povedala, da so nedavno te- ga prenesli rakev v družin- sko grobnico. Samo za pre- nos, bilo .fe okoli 50 metrov, so pogrebci prinesli list pa- pirja, na katerem^je bil žig krajevme skupnosti, jasno pa je pisalo, da mora odšteti 560 dinarjev. Temu je' odločno nasprotovala in potem pla- čala 31 dinarjev. S tem pa še ni bilo vse končano. Eden iz- med pogrebcev jo je obiskal na domu in zahteval še osta- li denar, ob tem pa se je ve- del vse prej kot prijazno. Ne da bi človek skoparil z de- narjem ob tragični«h trenut- kih, toda vsaka stvar mora imeti svojo mejo. Za prenos rakve iz ene v drugo grobni- co, bi bilo torej potrebno od- šteti več kot ob pogrebu, ko so morali pogrebci nositi do- brih nekaj sto metrov. Za- res škoda časa, da bi še na- prej govorili o tem. Bolj za- nimivo bi bilo slišati, kdo bo v Slovenski Bistrici že en- krat pogrebcem stopil na pr- ste. Povedati moram, da se je velikokrat pripetilo, da so pogrebci zahtevali denar v naprej in prav nič jih ni mo- tilo zahtevati denar v tre- nutku, ko bi morali oprav- ljati svoje delo, na račun ka- terega vedo Bistričani pove- dati veliko pikrega. Precej časa je že minilo, od kar so na bistriškem pokopa- lišču zgradili mrliško vežo, pa tudi precej časa od ta- krat, ko so odborniki skup- ščine občine sprejeli odlok, da morajo iz mesta in bliž- nje okolice pokojne prepe- ljati v mrtvašnico. Odlok je eno, ljudska čutnost pa dru- go. Velikokrat smo lahko sli- šali o tradiciji, ki preprečuje izvajanje odloka. Res se je hudo navaditi na nov red, toda če ne bo doslednosti, ka- , ko dolgo bo potem vse sku- paj trajalo? Odborniki so od- lok sprejeli v imenu vseh volivcev, le-ti pa so precej prispevali za gradnjo mrt- vašnice... Ob koncu pa bi rad pove- dal še o pokopališču v Slo- venski Bistrici, ki s svojo po- dobo natančno odseva našo skrb za urejevanje in esteti- ko. Ljudje hodijo vsak dan urejevat grobove, prižigat sveče, vsak dan zmajejo z glavami. Resnično nas je lahko sram. Ob vhodu so partizanski grobovi. Pričakovali bi, da bo kdo poskrbel za urejevanje, ne samo ob obletnicah in praznikih. Tako pa iznad njih sili kvišku plevel in trava prerašča okolico spominske plošče. Kmalu bodo tudi te gro- bove zasuli s cvetjem, dese- tine plamenov bo odsevalo ponoči in spet bodo mislili, da smo svojo dolžnost opra- vili. Ob spominskih sloves- nostih in praznikih ... Vsaj nekaj občanov pa bo , kljub temu spam. Morda pa se bo kdo tudi vprašal: »Za- kaj vendar tako?« Velika je naša majhnost, prevelika! D. Utenkar Tednik, vaš list stran 8 TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 Žirija za podel|evanje priznanj Osvobo- dilne fronte slovenskega naroda PRI REPUBLIŠKI KONFERENCI SZDL V LJUB- LJANI, (Komenskega 11), RAZPISUJE ZA LETO 1971 30 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ki bodo podeljena ob 30-letnici OF 27. aprila 1971. Priznanje OF se podeljuje posameznikom, druž- benopolitičnim in drugim organizacijam za poseb- ne družbenopolitične, zjianstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih sa- moupravnih družbenih odnosov. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom traj- nejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavlja- nje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, socialističnih družbenih odnoso.v, na raz- voj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki po- spešujejo neposredno uveljavljanje občanov in de- lovnih ludi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predloge za priznanja OF lahko pošiljajo orga- nizacije in posamezniki do vključno 15. januarja 1971. Zakasnelih prijav žirija ni dolžna upoštevati. Predlogi morajo poleg- kratkih življenjepisnih podatkov in naslovov predlagancev vsebovati čim popolnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih naj bi predlaganec zaslužil priznanje OF. Predlogi naj se pošiljajo na posebnem obrazcu, ki ga bo republiška žirija izdala in razposlala vsem občinskim konferencam SZDL. Priporočamo, da enake obrazce uporabljate tu- di pri predlogih za občinska priznanja OF. Mojster Grašič iz Žerovinec Pogovor o sodar- stvu in še o čem Danes so pri nas nekatere stroke v obrti zapostavljene; npr.: šivilja, čevljar, sodar in druge. Med temi stroka- mi pa so tudi take, ki so predvsem na kmetih nujno potrebne — to sta na primer kovaška in sodarska obrt. Kovačev je danes res zelo malo. Starejši pripoveduje- jo, da nekoč ni bilo vasi, kjer ne bi pelo*kladivo po kova- škem nakovalu, danes pa moramo iti celo čez več va- si, da najdemo kovača. Prav tako je s sodarji. Sodarjev bi moralo biti največ pri nas v Slovenskih goricah, saj tu »izvira« najboljše vino. Ko sem o tem premišljal, sem nato obisal sodarja — samouka Ivana Grašiča iz Žerovinec. Ze prej sva se po- znala in ko sem stopil na prag njegove delavnice, se je orešerno zasmejal: «Prej bi se nadejal smrti, kakor tebe. Poz^jravljen! Si prišel k meni, da boš spet kaj »dal« v »cajtnge«?« ■ ■■>Seveda bom, oče! Prej mi pa Dovejte. kako ste še kaj pr' zdravju'« »Se kar. Ce bo šlo tako naprej, bom letos lahko do- končal delo, ki sem si ga za- stavil.« »Vidim, da pripravljate nov sod. O, saj ste ga celo že sestavili. Dolgo se že po- znava, celo 'večkrat sem vas že obiskal, pa še nikdar ni- sem imel sreče, da bi videl, kako se izdeluje sod.« »Boš pa lahko videl sedaj. Ravnokar se pripravljam, da bom upognil doge tako, da bodo postale nekoliko ukriv- ljene. Vidiš, tukaj na zgor- nji strani sem že nabil obroč. Doge. ki jih že prej prikro- jim na mero najmanjšega obroča na eni in drugi stra- ni, sedaj stojijo trdno,- vsaj toliko trdno, da lahko nabi- jem drugi in tretji obroč. Poglej, sedaj Ijo nabijam te obroče, so se doge začele kri- viti.« Oče Grašič je nadel drugi obroč in začel nabijati. Doge so se vedno bolj krivile. Ve- dno bolj so postajale upog- njene. Ko pa je nabil tretji obroč in ga tudi utrdil, je začel izravnavati doge, da niso stale vzkriž. Sedaj je ta »sod« imel obliko nekakšne kadi z močno poševnimi ste- nami. Doge so na tisti stra- ni, kjer ni bilo obročev pb koncu, bile razmaknjene. To pa je bil nujno potreben razmak za krivljenje od dru- ge strani. Nato sem pomagal »sod« očetu Grašiču odnesti nad že v naprej pripravljen ogenj. »Sod« sva postavila tako, da je s širšo odprtino bil obrnjen navzdol, v sredi pa je gorel majhen, nalašč za to pripravljen ogenj. Ta- krat pa se je začelo. Oče Grašič je nadel čisto j>b spodnjem robu jekleno vrv, s katero je s pomočjo poseb- nega vijaka »vlekel« doge skupaj in sproti nabijal o- broče. Tako je ta »sod« res počasi začel dobivati obliko soda. Vrtenje vijaka, nabi- janje obročev, pa spet poli- vanje dog z vodo, vse to se je ponavljalo nekaj časa. Pri tem pa je očetu Grašiču po- magala žena Antonija. Ko sta sod nazadnje obrnila in je mojster nabil zadnji obroč, je sod dobil dokončno podobo. Ko sem ga tako sli- kal, je takoj vedel, za kaj gre, zato mi je dejal: »Saj sem vedel, da je to spet za »cajtnge«. Kaj mi te- ga nisi prej povedal?« Franček Kelemina Mnenje in kritika Kriterij pravičnosti v javnem življenju (Nadaljevanje in konec) Pri tem večkrat ni niti točno ugotovljeno in določe- no, kaj je redno delo, ki spa- da k redni zaposlitvi in kaj je nadurno, oziroma hono- rarno delo. Po normalni logi- ki je nerazumljivo, kako je mogoče za nadurno delo za- služiti tri, ali celo večkrat toliko kot za redno delo, če gre v obeh primerih za isto stroko in ista opravila. Tu nekaj ne more biti v redu. A-li so plače za redno delo premajhne ali pa je hono- rarno delo preplačano. Ni si mogoče zamisliti, da dela ne- kdo daljše obdobje po 16 ali več ur, pa naj si bo še tak delovni fenomen. Nikakor m pravilno, da je redno delo, ki je osnovna in najvažnejša zaposlitev, toliko slabše pla- čano kot nadurna zaposlitev. Logično bi bilo, da znaša do- hodek ali honorar za nadur- no delo kvečjemu toliko, kot znaša redna plača, nika- kor pa ne dva ali večkrat to- liko. Ce take potrebe res ob- stajajo v podjetjih ali zavo- dih, potem je to znak, da je potrebnih več tovrstnih de- lavcev, druga možnost pa je tudi ta, da so plače prenizke in da jih je treba zvišati, da se doseže realen odnos med obojimi prejemki. Vse tozadevne spore in trenja rešujejo sedaj orga- ni delavskega samoupravlja- nja, oziroma uprave in še- fi, le izjemoma predsedstvo socialistične zveze ali partij- ski sekretariat, če ne upošte- vamo težjih, prestopkov in prekrškov, ko morajo ukre- pati sodišča, kar pa ne sodi v ta okvir. Mnenja, da je reše- vanje teh problemov izključ- na pravica samoupravnih organov zavodov in podjetij je pravilna le do te mere, da mora biti še nekje nek ne- pristranski pritožlDeni organ, kakor bi se lahko obrnili pri- zadeti, ki se ne strinjajo z odločitvijo samoupravnih or- ganov. Le-teh ne moremo smatrata za nepristranske, ker so večinoma sami vple- teni v te spore in spopade. Partijski sekretariat je pr- venstveno ideološko-politični organ, ki rešuje predvsem partijska in ideološka vpra- šanja, zato ne bi bilo pripo- ročljivo, da bi posegel v či- sto interne in pogosto čisto osebne zadeve in spore za- vodov in podjetij. Socialistična zveza pa je politična organizacija, ki i- ma drugo področje dela ter ni najbolj primerna za re- ševanje takšnih sporov. Predsedstva navadno niso tako sestavljena, da bi zmog- la v polni meri in res zado- voljivo reševati spore. Za te probleme je treba imeti po- gosto precej razumevanja in tudi znanja iz sociologije, prava in psihologije, ker se jih ne bi smelo reševati po golem zunanjem vtisu na hi- trico ter šablonsko. Tudi ob- čine s svojimi komisijami niso bile vedno nepristran- ske v svojih odločitvah pri takih sporih. Zato bi za te zadeve moral biti poseben organ, ki bi imel elitno kad- rovsko zasedbo, katerega člani bi morali biti strokov- no in etično na zelo visoki ravni, da bi reševali te spore v skladu z zakonom, statuti, etiko, humanostjo, vsestran- sko zadovoljivo in pravično. Mnogo je tudi kritike za- radi visokih profilov trgovi- ne na splošno, zlasti še pri odkupih poljskih in žival- skih proizvodov od nepo- srednih proizvajalcev. Tu pa je družba izgubila sploh vsak občutek za nagrajeva- nje PO delu in uspehu ter je trgovina dostikrat sociali- stična le še po imenu. Nera- zumljivo je, kako more soci-' alistični trgovec zaslužiti po-' gosto v nekaj urah ali celo minutah 100 do 300 odst. in še več kot dobi neposredni proizvajalec, ki se je trudil in mučil za ta svoj proizvod vse leto in nosil ves rizike eventualnega neuspeha. Vprašati je treba, kje je tu poslovna morala, celo tista najosnovnejša, ki je razum- ljiva tudi najbolj zaostalemu človeku. Sedaj ima trgovina pravi-. co določati skoraj poljubno ceno blagu na osnovi lastne kalkulacije glede na nabav- no ceno, režijske stroške, kalo, itd. Dokler gre za či- sto gospodarske račune, je vse v redu in prav. Nera- zumljivo pa je, kako je mo- goče v socialistični trgovini tolerirati špekulacije, navi- janje cen in razne dvomlji- ve manipulacije, čeprav gre pri tem za interese in profite celotnega kolektiva in ne samo posameznika. Taka na- čelna in stvarna pravica u- stvarja želje po visokih do- bičkih, zlasti ker se po neto dohodkih določajo plače. Posebno nevarno je, da se s tem stimulira kolektivni e- goizem, ki je zaradi svoje anonimnosti in porazdelitve na večje število posameznih članov mnogo bolj brezob- ziren in nasilen, kot pa če mora nositi odgovornost in krivdo za tak pretiran uk- rep le ena oseba. Razen te- ga je zviševanje cen poseb- no zapeljivo, ker kolektiv špekulira z blagom, ki de- jan.s:ko ni njegova lastnina in nima pri tem skoraj no- benega rizika. Tudi tukaj bi bilo potrebno uvesti neke spremembe, mo- goče v tem smislu, da bi o tem odločala eventualna pa- ritetna komisija, nikakor pa samo trgovski kolektiv. Na vsak način bi morali biti zastopani tudi potrošniki. Zelo karakteristično za nepravilno pojmovanje os- novnih socialističnih načel je reševanje problemov po- kojnin v pogojih povojne valute nestabilnosti dinarja. Namesto, da bi tudi v tem pogledu jemali za kriterij delo, ki bi morali imeti v nekapitalistični družbi do- minantno vlogo in izključno moralno upravičenost, se jemlje za podlago reševa- nja pokojnin denar, ki ima le relativno vrednost, ker se ta neprestano spreminja, kar je posledica dobre ali slabe gospodarske politike pa tudi raznih tržnih zako- ^one« 11» 12. strani) ^DNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 STR.AN 9 )eiegacija pionirjev iz 'odlehnika bo odpotovala 1 prijateljsko Srbijo 2 udeleženci Karavane ■rijateljstva 70 je potoval tu- li Badovan Verk, ravnatelj unovne šole v Podlehniku v jalozah, ki je bil prav tako ned prvimi izseljenci odgnan ? prijateljsko Srbijo že 1941. eta. Svoje zatočišče je našel , kraju Ugrinovci v občini Jornji Milanovac. Tu se je ;e tedaj v vojnih časih spo- Irijateljil z Džokom Džoko- ričem in ker sta oba v pro- metni službi in ker oba vzga- ata naš mladi rod, sta se ob edanjem obisku pogovarja- a. da bi naj prišlo med pio- lirji in učenci obeh šol do irijateljskega sodelovanja. Šola v Ugrinovcu nosi ime K) prvoborcu kraja Radojem ladojičičem ter je popolna »semletka. Po osvoboditvi je Hla tudi povsem obnovlje- la ter ima več podružničnih ol. Kjaja sta približno ena- ;a. Tudi skozi Ugrinovce pe- je avtocesta, ki se imenuje barska magistrala medtem, :o našo Zagorsko magistra- 0 šele gradimo ter bo spe- jana skozi Podlehnik. Ima- 0 tudi približno enako šte- ilo učencev. Po predvidevanjih bi naj irišlo do prvega srečanja fied učenci obeh šol že letos a 29. november, ko bi naj »ionirska delegacija iz Pod- ehnika obiskala pionirje os- lovne šole v Ugrinovcu. Te- laj se bodo tudi dogovorili o blikah nadaljnjega prijatelj- skega sodelovanja. Že na- lednje leto pa bi naj pionir- 1 -Ugrinovca obiskali svoje ffijatelje v Podlehniku in icer tedaj, ko bodo tu izro- -ili na novo zgrajeno šolo mojemu namenu. Zanimivo pri tem je, da to pobudo medsebojnega sodelovanja že sedaj pozdravljajo vse druž- benopolitične organizacije v Ugrinovcu ter je pričakovati, da tudi v Ptuju ne bodo dr- žali križem rok in da bomo to sodelovanje podprli. Med drugimi oblikami so- delovanja, bi si naj pionirji obeh šol med seboj dopiso- vali, prišlo bi naj tudi do medsebojnega poznanstva in medsebojnih srečanj. Prav tako bi naj sodelovali tudi na kulturnem področju. Kot za- nimivost naj zapišemo, da bi si učenci obeh šol pošiljali tudi magnetofonske posnetke z raznih prireditev, ki jih u- čenci prirejajo na posamez- nih šolah. Razumljivo, da bi naj vse to podprli tudi starši, kate- rih učenci si^bodo želeli na- vezati prijateljske stike s so- vrstniki v bratski Srbiji. Se posebno, ker bomo s tem še bolj utrdili bratsko sodelova- nje med Slovenci in Srbi in vsemi miroljubnimi narodi naše domovine. Ne smemo namreč pozabiti, da je bilo naše prijateljstvo skovano v najtežjih dneh naše revolu- cije. Preveč je bilo trpljenja in žrtev in krvi, da bi mogli in smeli pozabiti vse to, kar so za nas Slovence storili do- brega bratje Srbi in prav mladi ljudje, naši učenci si naj že sedaj prizadevajo, da to prijateljstvo ne bo nikdar in nikoli zbledelo. Nasprotno, iz leta v leto ga je treba vse bolj utrjevati na vseh mogo- čih področjih kulturnega in gospodarskega živdjenja z vse pogostejšimi srečanji. F. Hovnik kajti še vedno so znane vse številne utopitve otrok, ki ne zipajo plavati ter se nenado- ma znajdejo v kakšnem manjšem potoku. Prav zato je pričakovati, da bo,do star- ši že naslednje leto imeli več razumevanja za želje njiho- vih otrok, da jim bodo omo- gočili, da bodo lahko odšli skupaj s svojimi sovrstniki v počitniško kolonijo. F. Hovnik Podražitvam ni konca Naše tržišče je postalo svo- bodno v dobesednem pome- nu te besede. V njem dejan- sok dela vsakdo, kar hoče. S temi besedami je komenti- ral v zvezni gospodarski zbornici eden od jugoslovan- skih vidnih gospodarstveni- kov trenutno stanje. Je ta gospodarstvenik pe- simist ali gleda na stvari re- alno? Resnica je gotovo nek- je v sredini. Vse uzde niso prepuščene, vendar se v mnogih pogledih stvari raz- vijajo mimo zaželjenih sme- ri. Naj navedemo le en po- datek zvezne trgovinske in- špekcije: od 329 trgovinskih organizacij, katerih poslova- nje je pregledala, je v vsaki tretji ugotovila zaračunava- nje višjih marž, kot so dovo- ljene. Sto teh organizacij je na tak način »zaslužilo« sko- rij 200 milijonov starih di- narjevu denarja potrošnikov Kdo dela v teh organizaci- jah, kakšen je politični pro- fil teh trgovcev, ki pozab- ljajo, da so potem, ko stopi- jo iz svojih podjetij, tudi po- trošniki, s tem pa požre ne- korektnega poslovanja svo- jih trgovskih tovarišev? Ko bi bila vsaj perspekti- va svetlejša, če je, že seda- njost tako črna. Zal, pravijo tisti, ki spremljajo dogajanja na tržišču, ni prostora za op- timizem. Kaj pravi, na pri- mer, zavod za raziskavo tr- žišča, potem ko našteje ko- rekture cen v seotembru. ki jih je dovolil ZIS: obstajajo zahteve po zvišanju cen me- sa, mleka, električne energi- je, PTT storitev, železniških blagovnih tarif, cen v mest- nem in cestnein prometu, za- varovanju itd. Torej nov ve- lik pritisk na nadaljnje po- večanje cen. Zvezna tržna inšpekcija ne gleda vedro na gibanja na tržišču, ki se bodo uveljavi- la v naslednjih mesecih. Po- dražitve zavzemajo vse širše dimenzije, posebej še če upo- števamo, da napoveduje ve- liko število oroizvajalcev na- daljnje povečanje cen. Ni treba biti velik stro- kovnjak, da bi lahko naštel vse razloge za podražitve, začenši s preveliko notrošnjo. prevelikim uvozom in pred- vsem. Dreveliko emisijo no- vega denarja. To. kar pa je najbolj čudno v tej zadevi, je vtis neefektnosti. ki spremlja vse ukrene za u- vedbo reda na tržišču. (Tanjug) MS. ^remcilo podeželskih otrok letufe Čeprav je z letošnjo kopa- liško sezono kot tudi sonče- liem kje ob Jadranu konec 'er bo na novo sončenje in kopanje pač treba počakati l^ekaj mesecev, menimo, da i« sedaj pravi čas. da anali- ziramo vzroke oziroma se •Pripravimo na novo šolsko •Počitniško sezono. Ugotavljamo namreč, da so "rav otroci s podeželja naj- ''•^anj deležni počitnic na '^orju; to še zlasti velja za •Ptroke, ki so doma v Halo- [^3h ali Slovenskih goricah. sicer nepopolnih oziroma [Netočnih podatkih je letos '^tovalo na morju celo manj ["asih otrok kot lani. Vzrok menda v pomanjkanju de- '^^rja v te namene, še bolj •^^^ to, da kmečki starši me- ''jio, da njihovim otrokom potrebno nekaj morske- ?^ zraka, ker imajo le-tega ^. doma na podeželju dovolj. v''kakor pa ne vedo, ali no- ^Jo vedeti, da se morski zrak le precej razlikuje od tistega, ki ga njihovi otroci vdihavajo doma, na poljih in domačih dvoriščih. Ni treba še posebej ome- njati, da morajo prav v ča- su šolskih počitnic njihovi malčki doma trdo delati ter pomagati staršem na poljih, še zlasti, ker je tedaj pač kmečka sezona v polnem raz- mahu, delovne sile pa že pov- sod občutno orimanjkuje ter jo zato hočejo starši nado- knaditi pač s pomočjo svojih šoloobveznih otrok, katerim pa bi morali prav v času nji- hovih šolskih počitnic nuditi tudi nekaj razvedrila med sovrstniki nekje na morju, predvsem pa čimveč morske- ga zraka, ki ga je sleherni človeški organizem še kako potreben. Ne smemo pozabiti, da se mora otrok že v svoji mla- dosti naučiti plavati. Tega pa se bo najprej in najhitreje naučil prav v šolski koloniji. Naša pisma POLETNI DAN n^ VASI Zunaj je bilo še mračno, ko sem vstal. Stopil sem na dvorišče in se zazrl v nebo, na katerem so bledele zadnje zvezde, kakor da se nočejo umakniti poletnemu jutru. Na vzhodu je žarel škrlatno rdeč sij. Obrisi dvorišča so postajali vse jasnejši, zvez- de so mežikaje ugašale in se izgubljale v vesolju. Mesec je ves medel jadral po modrem nebu ter gospodoval rjad red- kimi oblački, ki so se lovili med njim . Nekje je zapel petelin. Ju- tranja zarja je kakor neu- krotljiv hudournik izpodri- vala mrak. Pošastne sence so postajale krajše in svetlejše. Mrak se je kakor ranjena zver plazil v Jope in kote, kjer. je bil še nekaj časa va- ren pred soncem. Tudi zvezda jutranjica je ugasnila. Pred soncem je bi- la videti kot sveča pred re- flektorjem. Pri sosedovih se je oglasil pes in jezno lajal na Ijiidi, ki so hiteli v službo.' Na veji se je oglasil ščinka- vec in zapel vstajajočemu jutru. Lahen veter se je za- pletel v vrhove dreves. Vze- li smo motike, ki smo jih na predvečer opilili. in se od- pravili na polje. Ostra rezila motik so se o- gledovala v soncu. Zavili smo na gozdno pot mimo travni- kov, ki jih obrašča nizko gr- mičevje. Iz grmovja se je ši- rilo petje ptic, ki so se dra- mile v svojih gnezdih. Steza, če sploh zasluži to ime, na- stlana s preperelim dračjem in odpadlim listjem, ki še ni segnilo, se je vijugala med debli, ki jih je načel zob ča- sa. Prišli smo do jase in zasli- šali kosce, ki so pravkar na- brusili kose. Nato so zakosili v visoko travo, na kateri se je svetila rosa. Stožčasti re- di pokošene trave so ostajali za njimi. Trava je hitro ve- nela in širila voRj po koše- ni, na kateri so umirale cvet- lice. Iz zamišljenosti me je pre- budil krik dolgorepega fa- zana, ki je sprhutal iz pod- rasti. Visoko nad gozdom je krožil iastreb in menda iskal cilj svojega roparskega pole- ta. Prameni sonca, razcefra- ni od vej, so le tu in tam pre- drli zeleno gozdno odejo. Ozrl sem se na vrtove za hišami, kamor so prigitali- na pašo najbolj zapozneli pastirji. Prišli smo do njive in za- grizeno pričeli okopavati pe- so ter puliti travo. Kot je že stara navada, se pogovarjajo okopači o najrazličnejših stvareh, obdelajo z jezikom tega ali onega in se šalijo. Ce bi kdo, ki je učen. poslu- šal preproste kmečke ljudi, bi se mu kaj hitro zamerili. Kdor jih hoče razumeti, mora dobro poznati njihove nava- de. Postajalo je sooarno in zrak je bil vedno težji. Zapihal je veter, najprej rahel, potem vedno močnejši. Na obzorju so se kopičili oblaki, ki so se vse bolj pomikali proti nam, kakor bi hoteli »bkoliti nebo. Počasi so lezli oblaki vkup in zatemnili nebo, da bi nekdo, ki se je pravkar prebudil iz spanja, mislil, da se večeri. Mimo njive je prišla ženi- ca z vilami v rokah. »Domov, huda ura se bliža,« je deja- la s prizvokom strahu in od- šla z dolgimi, drsajočimi ko- raki. Hitro smo odšli proti domu. vendar prepozno. Pr- ve kaplje so že padale na žejno zemljo. Izza pošastno črnih oblakov so uhajali gro- zeči bliski in močno grmenje je udarjaVo v ušesa. Moker do kože sem pritekel za vr- tove. Zaletel sem se, da bi preskočil čez meter visok plot. Polet se je ponesrečil, zato sem pristal onkraj plo- tu v »rožah«, ki jih je v na- ši viasi povsod dovolj. Opečen in moker sem pritekel do- mov. Obleka se mi je lepila na telo, tudi v čevljih sem imel luže. Se sreča, da so bi- li nad gležnji preluknjani, tako da je voda sproti odte- kala, kakor hitro^je pritekla po hlačah. Hitro sem se preoblekel, nato pa opazoval razbesnelo naravo. Ljudje so se čemer- no držali in nemirno pogle- dovali v nebo. Kakor se je narava pogreznila vase. tako so tudi ljudje umolknili. Nevihta se je počasi umiri- la in spokojen mir je legel na premočeno zemljo, le dež je tiho šumel vse do jutra. Janez Kolenc, VIII. raz. osn. šole Frac Belšak, Gorišnica PEČEN PURAN (Spis v sanjah) Bilo je nedeljsko jutro. Ma- ti je rekla, da bomo ubili pu- rana. Otroci smo bili veseli, ker smo vedeli, da bomo imeli dobro kosilo. Mati je prinesla nož in začela ga je klati. Ker je bil velik, nas je pri klanju sodelovalo več. Ko smo ga ubili, ga je mati očistila. Nato ga je dala peč. Ko se je začel peči, je zakri- čal: he, he, ne boste me jedli. Skočil je s štedilnika ter ste- -e^ kel na dvorišče. Tam je oble- žal v prahu. Hitro smo stekli za njim. Puran pa, ne bodi len. je stekel na hrib. Ker je bil že pečen, se mu je odtr- galo stegno, zato ga je poba- sal na hrbet ter odlotel na hruško. Otroci smo splezali za njim. puran pa je sfrčal na streho. Vzeli smo lestev ter pohiteli za puranom, ta pa je izginil v d--^niku. Ko smo prišli v kuhinio smo ga našli v štedilniku, kjer se je pravkar do konca .spekel. Ma- ti ga je prinesla na mizo. Z velikim veseljem smo začeli obirati njegove kosti Ko ga ni bilo več, so se mi cedile sline po dobri oečenki Se bolj bi se mi bile. če me mati ne bi prehud H a iz sanj. Ida Ber, Zale STRAN 10 TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 Z neileljskega slavja v Markovcih Slovo od starega in otvoritev novega telovadnega doma v nedeljo popoldne je bila v Markovcih pomembna sve- čanost, ki so jo pripravili prizadevni člani tamkajšnje- ga telovadnega društva Par- tizan Markovci. Telesno- vzgojnemu namenu so pre- dali novo telovadnico. Otvo- ritev tega pomembnega kra- jevnega objekta pa ni bila Množica domačinov in gostov pred novim telovadnim do- mom v Markovcih Foto: S. Kosi samo v znamenju praznova- nja telovadnega društva, tem- več je bila hkrati tudi, lahko rečemo krajevni praznik Markovcev. Poleg nekaj sto domačinov so se udeležili slovesnosti tu- di predstavniki družbenopo- litičnih in nekaterih delovnih organizacij ptujske občine. Med gosti je bil tudi Tone Florjančič, predsednik repu- bliške zveze za telesno kul- turo. Praznik Markovčanov seje začel pri starem^ »butanom« telovadnem domu, ki so ga zgradili leta 1939. Od bivše- ga Sokolskega doma se je v imenu domačinov poslovil domačin in ustanovni član takratnega društva Martin Horvat, ki je opisal začetne težave in uspehe, ki so vo- dili vse do današnjih dni ter uvrstili telovadno društvo Partizan Markovci med naj- bolj aktivna vaška društva v Sloveniji. Z godbo na pihala, z za- stavami in prapori na čelu je krenila od starega doma k novemu dolga povorka do- mačinov in gostov. Tu je za- čel slovesnost Alojz Simonič, prizadevni predsednik TVD Partizan Markovci. Za njim jc spregovoril Albin Pišek. predsednik občinske zveze za telesno kulturo, ki .je česti- tal Markovčanom k njihovim prizadevanjem za velik de- lovni uspeh ter podelil naj- prizadevnejšim članom dru- štva prisnanja občinske zve- ze za telesno kulturo. Jože Strafela, podpredsed- nik Ob ZTK Ptuj in častni član Partizana Markovci. je v svojem govoru med drugim dejal: »Kdo bi mogel prešteti vse dneve in ure, ki so jih vložili naši člani za razvoj telesne kulture v Markovcih. Iz sta- re »butane« telovadnice, od katere smo se danes poslovi- li, izhajajo mnogi občinski, republiški in zvezni uspehi ter lovorike, ki so si jih z vztrajnostjo priborili mar- koVški telovadci. Seveda pa so tudi težave. Kje pai se ne srečujemo z njimi? Živimo v nerazvitem območju, česar ne čutimo samo v gospodarstvu, šolstvu, pri modernizaciji cest, temveč tudi na področ- ju telesne kulture. Skrajni čas je že, da delimo sredstva za telesno kulturo drugače kot doslej. Nekoliko več za množičnost in ne samo za vr- hunski šport in razne atrak- cije, ki sploh nimajo zaledja v množičnosti... Danes predajate namenu nov telovadni dom. Pot do njegove izgradnje je bila trd- na in naporna. Nikoli ne po- zabite premetanih lopat gra- moza, prevoženih samokol- nic in korakov ter prosjače- nja pri zbiranju sredstev. To- da prizadevanja so bila kro- nana z uspehom. Prispevali so vsi od občinske skupščine, delovnih in družbenopolitič- nih organizacij, obrtnikov in občanov. Niste še sicer na konju, razen takrat, kadar na njem telovadite. Precej sred- stev še manjka. S solidarno pomočjo in z družbenimi močmi bomo premostili tudi to zadnjo oviro,« je dejal v svojem govoru Jože Strafe- la. Ko je Tone Florjančič, predsednik republiške zveze za telesno kulturo ^prerezal na vhodnih vratih v nov te- lovadni dom otvoritveno vr- vico, se je vsula v njeno sve- tlo in lepo ui^ejeno notra- njost množica domačinov in gostov. Imeli smo zares kaj videti: solidarna pomoč, o- plemenitena s solidarnim de- lom in športnim idealizmom je zgradila v tem kraju iz- redno pomemben objekt, ki je sočasno tudi jamstvo za nadaljnje uspehe markovških športnikov. Zatem je bil na letnem te- lovadišču velik telovadni na- stop, ki je pokazal, da pri- zadevni Markovčani na šport- nem področju še zdaleč niso izrekli zadnje besede. S tem pa nedeljsko slavje v Mar- Pionirji osnovne šole v Markovcih med tekmovalnim na- stopom. Foto S. Kosi kovcih še ni bilo končano. Začel se je »okrogli« del slavja, ki je ob zvokih do- mače godbe trajal pozno v noč. Ob delovnem uspehu mar- kovških športnikov tudi če- stitke našega uredništva. J. Slodnjak Ta teden v naši bližnji zgodovini 23. oktobra 1942 — je bri- tanski maršal Montgomery začel ofenzivo v severni Af- riki in pri El-Alameinu pre- bil nemško-italijanske polo- žaje. 1942 — so nemške čete spet zavzele Ključ, Mrkonjičgrad in Jajce. 24. oktobra 1941 — je Slo- venski poročevalec objavil poziv »Slov^enci«, v katerem poziva, da ne sme biti 29. ok- tobra med 7. in 8. uro zvečer nobeden Slovenec na ulici, v javnem lokalu, v gledališču ali kinu. Kdor bi tak odlok prekršil, da bo slovenski na- rod štel za izdajalca. 1948 — (od 24 do 28. okto- bra) — je bil v Beogradu I. kongres enotnih sindikatov Jugoslavije ob navzočnosti približno 1000 delegatov. Kongres je sprejel med dru- gim resolucijo o mednarod- nem političnem položaju, o- neposrednih nalogah sindi- katov in resolucijo, naslov- ljeno generalni skupščini OZN, ki zahteva sprejem predloga sovjetske delegaci- je o zmanjšanju oborožitve in prepovedi uporabe atomske energije v vojne namene. Sprejet je bil tudi sklep o spremembi naziva v Zvezo sindikatov Jugoslavije. Na prvi plenarni seji CO ZSJ je bil izvoljen za predsednika Duro Sala j. 25. oktobra 1936 — sta Nemčija in Italija ustanovili os Rim-Berlin. 1943 — je VS NOV in POJ odlikoval z redom narodnega heroja Toneta Tomšiča, Lju- ba Šercerja, Slavka Slandra, Milovana Saranoviča, Dra- gana Jevtiča in Ivana Kav- čiča. 1943 — je bil pri Črnih mlakah na Pohorju ustanov- ljen Pohorski odred, po ka- terem se sedaj imenuje tudi osnovna šola v Slovenski Bi- strici. 19.'>4 — je prebral predsed- nik Josip Broz Tito na seji Zvezne ljudske skupščine ekspoze, ki vsebuje načela jugoslovanske zunanje politi- ke. Skupščina je sprejela re- solucijo, ki ta načela potrju- je, se strinja z normalizacijo odnosov z vzhodnimi dežela- mi in potrjuje sporazum o »tržaškem vprašanju« ter sporazum o »Balkanski zve- zi«. 26. oktobra 1941 — so nem- ške enote napadle Štajerski bataljon na Creti. Bataljon je hrabro odbijal napad za napadom, nato pa se je pre- bil na Črni vrh nad Vran- skim. 27. oktobra 1943 — je Po- gorski odred na progah Dra- vograd — Maribor in Dra- vograd — Mislinja požgal 6 žeieaniških postaj, uničil 6 lokomotiv ter napadel orož- niško postajo v Mislinji. 1946 — so bile volitve v u- stavodajno skupščino Slove- nije. 28. oktobra 1940 — je Ita- lija naiJadla Grčijo. 1941 — je visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emi- lio Grazioli objavil varnost- ne ukrepe v 10 točkah za- radi napovedane demonstra- cije. 1941 — je bila izdana in na- padena na Golčaju radomelj- ska četa na poti k 1. štajer- skemu bataljonu. Večina bor- cev je v boju padla, 10 uje- tih partizanov pa so Nemci u- strelili 31. oktobra. 1950 — (28. in 29. oktobra) — je bil v Zagrebu III. kon- gres AFZ Jugoslavije. Pote- kal je v znamenju mobiliza- cije ženskih organizacij za reševanje vprašanj zaposle- nih žena. 29. oktobra 1922 — so v Trstu fašisti po zasedbi jav- nih poslopij prekinili, elek- trično in plinsko napeljavo v tiskarni delavskih listov II Lavoratore in Delo, ki sta ponovno začela izhajati 7. decembra 1922 oziroma 18. januarja 1923. 1941 — je manifestacija, ki jo je napovedala OF za ta dan v proslavo 23. obletnice osvoboditve' izpod avstro- ogrskega jarma, izvrstno u- spela. Prebivalstvo je v celoti sledilo pozivu, naj med 19. in 20. uro zapusti javne lo- kale in ceste. Ob 20. uri so mnogi v skupinah zapustili domove in dobesedno vdrli v javne lokale in na ulice. POSPRAVLJAMO LETNO OBLEKO ... in ugotavljamo, da so polne madežev, ki jih ni od- stranilo navadno pranje. Kaj storiti pri določenih madežih? • Madeže od- sadja in sadnih sokov odpravimo z limoninim sokom. Pustite limono nekaj časa na blagu, potem pa blago operite v čisti vodi. • Sadje na svilenem blagu bomo odstranili z mlačno vodo, ki smo ji dodali malce boraksa. © Maščobne madeže odstra- nimo s špiritom, ki smo ga pometali s soljo. # Maščobne madeže na svi- lenem blagu odpravimo takole: blago denemo na pivnik, ga po- sujemo s soljo, na vrh denemo še en pivnik in čez vse zlikamo z ne prevročim likalnikom. 9 Madeže od mleka čistimo z raztopino amoniaka in ku- hinjske soli. Blago po čiščenju operemo v mrzli vodi. # Madeže od črnila odstrani- mo z mešanico Ijmoninega so- ka, tople vode in soli. (Enaki deli!) Ce je madež trdovraten,j ponovimo postopek. TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 STRAN II V Slovenski Bistrici semenarna in cvetličarna Pomembni pridobitvi Pred nekaj meseci smo pr- vič slišali, da bo ljubljanska Semenarna odprla v Sloven- ski Bistrici poslovalnico. Po- tem je vse skupaj prešlo ne- kam v pozabo. Morda je ce- lo kdo pomislil, da iz name- ravanega načrta ne bo nič, ker bi morala biti bistriška poslovalnica odprta že julija. Vendar so se ob Ljubljanski cesti pojavili gradbinci in pričeli urejevati prostore na- sproti samopostrežnice. Minuli teden je bila otvo- ritev, Bistričani pa sedaj la- hko ugotavljajo, da so do- bili okusno opremljena lo- kala. Najprej smo obiskali Ludvika Sobočana, poslo- vodjo poslovalnice semenar- ne. Takole nam je povedal: »Zamisel, da bi v Slovenski Bistrici odprli semenarno, je že stara, vendar jo je bilo težko realizirati, saj ni bilo primernega lokala. Kot vi- dite, smo to uredili v vse- stransko zadovoljstvo. Mor- da v teh prvih dneh ni to- liko kupcev, kot bi pričako- vali, vendar moramo upošte- vati dejstvo, da mnogi za semenarno še ne vedo. če pa upoštevamo, da je bistriška občina v pretežni meri kme- tijska, potem moramo vede- ti, da takšno trgovino po- trebujemo. Mnogim ljudem bomo tako prihranili marsi- katero pot v Maribor ali v druge kraje. Jasno je, da bo- Emica Novak ureja lončnice mo z največjim razumeva- njem poskušali ustreči kup- cem. Kot zanimivost naj po- vem, da lahko pri nas naro- čite vsakršne kmetijske stro- je, ki jih sicer trenutno ni- mamo na zalogi zaradi utes- njenega prostora, seveda pa to še ni vzrok, da naročila fie bi sprejeli. V prihodnjih dneh bomo poskušali dobiti Prospekte, tako da bi si in- teresenti po njih ogledali, kaj vse lahko dobijo pri nas.« V trgovini imajo najraz- ličnejša semena, umetna Snojila, zaščitna sredstva in kcJo bi vedel, kaj še vse. Skratka, ponudijo lahko vse. kar kmetijci potrebujejo. Ob sprehodu po trgovini smo tudi opazili, da imajo tudi veliko keramike, ki je siicer v Slovensiki Bistrici ni bilo na prodaj. Poslovodja nam je ob kon- cu zatrdil, da bodo zares sto- rili vse, da kupci ne bodo ostajali razočarani. V sezoni bo trgovina verjetno odprta ves dan, medtem ko je sedaj od sedmih do pol treh po- poldne. Verjetno v teh dneh nisem bil edini, ki se je pohvalno izrazil o zelo okusno ureje- nem prodajnem prostoru. Ljubljanski Semenarni — o- bratu Maribor, lahko zato izrečemo vse priznanje, po- zabiti pa tudi ne smemo na bistriški gradbeni servis, ka- terega delavci so se to pot zares izkazali. S prijetnimi vtisi sem se odpravil še k drugim vra- tom, za katerimi sem se zna- šel med rožami in pred pri-, kupno cveti ičarko povrhu. Nikoli ne bi mislil, da iz starih prostorov lahko nare- dijo tako prijeten lokal. Po- vsod polno lončnic in cvetja, tako pač kot v cvetličarni mora biti. Vseeno ne morem zamolčati misli, da bi med Mariborom in Ljubljano težko našli kaj podobnega. Ljudje so prihajali in odha- jali. Nekateri iz radovedno- sti povpraše\'ali po tem in onem, cvetlicarka pa je pri- jazno razkazovala med lonč- nicami. Pa sva le našla to- liko prostega časa, da sva re pogovorila kaj več o njenem delu. O uspešnosti v bistri- ški cvetličarni seveda še ne more povedati kaj več, saj je odprta šele nekaj dni. Vse- eno oa me je zanimalo, kaj je Bistričane v teh prvih dneh najbolj pritegnilo. Kmalu sem izvedel, da so jih navdušile sobne smrečice, pa tudi aranžiranja je bilo veliko. Cvetličarna, ki jo je odpr- la Semenarna, je že tretja v Slovenski Bisti-ici in povsem jasno je, da me je zanimalo, kako se bo Emica Novak, takšno je ime prikupne cve- tličarke, znašla v tej konku- renci. »Za vse bo dovolj posla, čeprav sem že imela prilož- nost slišati o nasprotnem. Važno je, kako pritegneš kupce, ki so sicer strogi, pa vendarle najbolj realni.« Emica je cvetličarka četrto leto in torej ni brez izku- šenj. Leto dni je prebila na »specializaciji« na Dunaju, do katere pa je prišlo, ker doma ni dobila zaposlitve. Rojena Ljutomerčanka je, sicer pa pravi, da je bolj sve- tovljanka ter da se vživi v delo tam, kjer pač je. Pre- den je prišla v Slovensko Bistrico, je delala pri mest- nem vrtnarstvu v Mariboru, kjer pa je že skoraj izgubila upanje na stalno delovno mesto, saj je morala potova- ti zdaj v ta, zdaj v oni kraj. Ce se ji ne bi ponudila pri- ložnost priti v Slovensko Bi- strico, bi menda kar opusti- la svoj poklic, to pa bi bilo Ludvik Sobočan nadvse škoda, saj sem se lah- ko prepričal, kako spretno in s koliko ljubezni opravlja svoje delo. Potem sva govo- rila o dnevih, ki prihajajo. Že sedaj sprejema naročila za šopke in cvetje, ki jih bo- do ljudje ponesli na pokopa- lišča ob dnevu mrtvih. V na- slednjih mesecih bo tudi po- skušala ugotoviti, katero cvetje vzbuja med Bistriča- ni največ pozornosti. Posku- šala jim bo ustreči, prepri- čan pa sem, da ji bo uspelo in da bodo zadovoljni tudi ti- sti, ki si sedaj še vse skupaj samo ogledujejo. Spet so prihajali kupci ter radovedneži. Cas je za slovo, ki je bilo v želji, da bi veliko Emicinega cvetja našlo pot v bistriške domove. D. Utenkar Ansamb! »Veseli pastirji« Najmlajši vodja ansambla Kot zunanji sodelavec ra- dia Ormož sem zadolžen za pripravljanje oddaje »Naši glasbeniki pred mikrofo- nom«. Ko sem izbiral an- samble za to oddajo, doslej so se zvrstile štiri, sem »nale- tel« na enega najmlajših vo- dij ansam^bla,- komaj 18-let- nega Branka Kolarja iz Ra- domerja 60 pri Ljutomeru. Branko je po poklicu kovi- nostrugar in strojni ključav- ničar, vendar se poleg tega ubada tudi z glasbo. Pred le- tom in pol je skupno s svo- jimi prijatelji ustanovil an- sambel »Veseli pastirji«, ki ves čas po ustanovitvi zaba- va staro in mlado, vse kar leze in gre, po vsej okolici Ljutomera. Poprosil sem ga za razgo- vor: »Branko, slišal sem, da ste v bližnji in daljni okolici najmlajši vodja ansambla. Ali je to res?« »Bo menda že držalo, saj mi je šele osemnajst let.« »Kaj pa igrate pri vašem ansamblu?« »Igram harmoniko. Harmo- niko sem se učil igrati osem let, da sem dosegel sedanje znanje.« »Ste morda obiskovali glas- beno šolo?« »Da. Glasbeno šolo sem o- biskoval štiri leta v I-juto- meru. Štiri leta pa me je u- čil tovariš Copot. ki sedaj no- učuie na Glasbeni šoli v Or- možu.« »Kako ste pa prišli na ide- jo, da ste ustanovili ansam- bel?« »Na to vprašanje pa je zelo težko dati odgovor. Se danes ne vem točno, kako je do te- ga sploh prišlo. Enkrat smo se pač s prijatelji zmenili, da bi skupaj zaigrali in tako smo ostali do danes.« »Kakšna glasba vam pa najbolj leži?« »Zabavna' in narodnoza- bavna..Eno kakor drugo radi igramo.« »Pa publika, kako vas sprejema?« »Mladi hočejo šlagerje, twist, šejk in še in še, sta- rejši pa hočejo polke in valč- ke, tako da ne moremo ne enih ne drugih popolnoma zadovoljiti, vendar to posku- šamo tako, da igramo nekaj enega nekaj drugega.« »Imate kakšne posebne na- črte?« »Radi bi šli snemat ploščo, pa ne vemo, bi ali ne bi.« »Torej imate svoje melodi- je?« »Imamo! Ze veliko jih imamo. Tekste in glasbo pi- šem za nje sam, kakor tudi sam pojem!« »Torej ste tudi pevec?« »Da, do petja imam poseb- no veselje. Vedno si pojem: doma, v službi, na polju; skratlta kjerkoli.« »Ste si morda že kdaj po- skušali tudi v to sm.er utira- ti pot?« »Seveda, Vondar mi ni u- snelo. Mogoče mi bo kdaj drugič. Ne bom odnehal. preden ne zadovoljim svojiK nagnjenj.« »Sedaj pa še cisto življenj- sko vprašanje: ste mogoče že mislili na jutri in na svojo življenjsko prijateljico?« Malce debelo me je pogle- dal, češ še to hočeš vedeti, a mi je vseeno odgovoril na zastavljeno vprašanje: »Vsak resen in normalen človek mora misliti tudi ha jutri. Sami ste še mladi in veste, kako težko je danes najti resnega in poštenega življenjskega partnerja.« »Torej ste bili že razoča- rani?« »Skoraj! Kdo pa še ni bil v življenju razočaran?« »Branko najlepša hvala za razgovor in prosim, ne bodi- te jezni, da sem vtikal nos v stvari, ki bi jih morda rajši zadržal za se!« »Nič hudega! Oglasite se še kaj, da se bova še o čem po- govorila!« Poslovil sem se od Branka z lepim vtisom in mu zaže- lel še mnogo uspeha pri delu- Ko sem odšel nekaj korakov od njegovega doma, sem že slišal njegovo petje, njegov lep glas, ki mi je ustavil ko- rak, da sem obstal in poslu- šal. Da je res, kar sem vam na- zadnje povedal, se boste lah- ko prepričali, ko nam bo na Radiu Ormož 29. oktobra ne- kaj miinut po petnajsti uii zaigral omenjeni ansambel in zapel Branko Kolnr. Franček Kelemina STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 197|) KRITERIJI PRAVIČNOSTI V JAVNEM ŽIVLJENJU , (Nadaljevanje in konec) nitosti, ki jih dostikrat ni mogoče predvidevati. Zaradi take nenačelne politike je prišlo do nemogoče anomali- je, da imamo številne staro- stne skupine upokojencev, pri katerih je višina njiho- vih pokojnin odvisna od ča- sa, ko bi bili upokojeni. Pri istem poklicnem profilu in isti funkciji, ki jo je kot ak- tiven delavec opravljal, se njihove pokojnine progre- sivno znižujejo, čim prej je posameznik stopil v pokoj. Vprašati je treba, ali so vsi upokojenci krivi in odgovor- ni, ker se vrednost dinarja manjša in zato, da so bile plače takrat tudi v absolut- ni vrednosti manjše kot so danes, ko imajo kolektivi samoupravne pravice, ki jih prej ni bilo in ko sami od- ločajo o višini svojih dohod- kov. Tako je prejšnja gene- racija dvakrat ali celo tri- krat oškodovana v zahvalo, ker je nosila silno breme vojnega razdejanja, prega- njanja, koncentracijskih ta- borišč, težkih življenjskih pogojev, splošnega pomanj- kanja itd. ter vso težo po- vojne obnove in graditve in velikega odrekanja pri niz- kih plačah in ob vsestran- ski stiski za material in vse druge dobrine, ko je v slabih stanovanjih, slabo oblečena ustvarjala pogoje in bazo za današnji gospodarski napre- dek in razcvet, ki ga vidimo na vsakem koraku. Mnogi so mnenja, da gre za izkoriščanje generacije po drugi, kar pa je zamotano vprašanje, ker pri tem goto- vo ne gre za zavestno in na- merno stremljenje mlajše generacije, da bi prikrajša- la starejšo. Res je, da je sta- rejša generacija po ogrom- nem požrtvovalnem in us- pešno opravljenem delu dala vajeti iz rok in da sedaj ni- ma več možnosti za učinko- vito soodločanje v vseh jav- nih vprašanjih, niti ne mo- re odločilno posegati v spor glede vprašanja pokojnin in da je prepuščena dobri volji in razumevanju mlajše ge- neracije, ki ne bi smela bi- ti gluha in slepa za zasluge in pridobitve, ki jih je ust- varila starejša generacija. S stališča splošne enako- sti je prav tako nerazumlji- vo današnja titulomanija, ki jo zelo podpirajo merodajni faktorji, ki so navadno tudi reflektanti za blesteče na- slove. Ce se ustvarja brez- razredna družba, je takšna tendenca škodljiva, ker je titula . odskočna deska za večje socialne diference in podlaga za vse večjo social- no neenakost. Isto svrho i- majo po svoji notranji logiki vse pogostejša lepotna tek- movanja, odlikovanja in druga podobna spodbujanja častihlepnosti in lastnega e- goizma. Zato ni čudno, da opažamo v javnem in poslovnem živ- ljenju vse več nepravilno- sti in nedoslednosti glede na socialistične principe ter da ljudje vse pogosteje kritizi- rajo razno kopičenje bonitet pri raznih posameznikih in družinah, ki imajo že itak visoke prejemke, razen tega pa dobivajo še visoka poso- jila, štipendije, prednosti pri izbiri stanovanj, pri naku- pih, ko lahko nabavljajo po- trebščine direktno pri pro- izvajalcu po nižjih, proiz- vodnih cenah, itd., itd. Tu bi bilo treba končno jasno povedati, kje so meje socialistične družbene stvar- nosti in vse anomalije in o- čitna protislovja odpraviti. To pričakujejo naši ljudje, ki verujejo v socializem in svetle ideale velike sociali- stične revolucije. Spectator. Jesenske skrbi Kam Z lončnicami? V tem letnem času je naj- večja skrb ljubiteljev lonč- nic — kam s sobnicami pozi- mi. Odgovor ni enostaven. Rešitev je toliko kolikor je vrst stanovanj. Omenili • bi predvsem tri kategorije sta- novanjskih prostorov, in si- cer take s centralno kurjavo, z lončenimi in železnimi peč- mi in povsem ne zakurjene prostore. Začeli bi s stanovanji s centralnim oziroma etažnim gretiem. Tukaj je z lončni- cami težko. Ce so vsi pro- stori topli, celo sanitarije, kam potem z ločnicami, ki toplega in suhega zraka ne prenesejo? Prezimovanje lončnic na okenskih policah, celo tik nad radiatorji, žal. ne pride v poštev. Ni namreč rastli- ne, četudi je doma iz trop- skih krajev, ki bi uspevala na tako vročem prostoru. Marsikdo si pomaga s ploče- vinastim podstavkom vzdolž radiat'"rja. napolnjenim z vo- do, v katero postavi na obr- njene prstene nosode lončni- ce. Za ciklame. primule in podobne rastline pomeni tak prostor hiranje in smrt, ker ne prenesejo velike toplote. Boliša je debela deska, ki sega na treh straneh vsaj deset centimetrov čez rob radiatorja. Katere rastline lahko pre- zimujejo tu brez večje ško- de? Na primer ešnantusi, ko- lumneje, filandsije, efelan- dre, nekatere begonije, dvo- barvni cisus, godijeum (kro- ton), difenbahije, dracene, marante, pandanusi, skin- dapsusi, vriseje ter druge. Tu jih moramo redno zaliva- ti. Vse druge rastline pa ra- je postavimo v količkaj sve- tlo klet, čim bližje oknu. Tu jih ovlažimo le po potrebi, kadar so zares suhe. Mokre lončnice v kleteh rade gni- jejo. Tako lahko prezimimo oleandre, pelargonije, fuksi- je itd. V stanovanjih z lončenimi ali železnimi pečmi je lonč- nice precej lažje prezimiti. Lahko ostanejo na istem me- stu, na primer na oknu, le da je zaprto. Ce prostor ni preveč zakurjen, rastline ne bodo trpele. V taki sobi lah- ko prezimimo sobno lipo, fi- lodendrone, praproti, gumi- jevce, cisuse, ciklame, pa tu- di razne sončnice s kakteja- mi na čelu. Vendar naj rast- line pozimi mirujejo. Ovla- žimo jih le po potrebi s to- plo, mehko vodo (deževnico ali snežnico, ki dalj časa sto- ji v kakem temperiranem kotu). Mrzle vode nobena rasitlina ne mara, posebno ne pozimi. Posebej previdni bo- dimo s kaktejami. Zadostu- je ena žlička vode enkrat na teden ali ncT štirinajst dni, če soba ni zakurjena. Izjema so, ciklame, asparagu- si, primule, bršljani in po- dobne. Te lončnice cvetejo in rastejo pozimi in jih je treba normalno zalivati in gnojiti. Stojijo naj pri naj- bolj svetlem oknu, ker ra- bijo veliko svetlobe. V nezakurjenih prostorih pa je z lončnicami najtežje, kajti v mrazu vzdrži malo- katera rastlina. Fikusi, filo- dendrcni in skindapsusi ne marajo hladu. Se neuničlji- ve pelargonije v hladnih pro- storih niso na varnem. Tu lahko prezimi kvečjemu as- pidistra, bršljan ali trande- skancija, če nimamo zanje kakšnega toplejšega kotička. Tudi lončnice so živa bitja, zato moramo tudi zanje po- iskati zavetje pred strupe- nim mrazom, kjer bi morale umreti. Naš prvošolček Navajanje na redno delo Ze v prvih tednih po za- četku šole boste opazili, da prvošolček zelo resno jem- lje svoje domače naloge. Ka- sneje se to »ublaži« in ga je treba opozarjati na njegove dolžnosti. V prvih tednih pa hoče vsak otrok doma poka- zati, česa se je v šoli naučil, kaj vse že zna. Ker zanj po- meni učenje in pisanje do- mačih nalog delo, ga mora- mo tudi odrasli jemati res- no. To mu moramo pokaza- ti, pa če se nam zdi še tako nepomembno. Za otroka je težko, kar nam ne predstavlja nobenih težav. Pisanje ravnih črt, po- končnih in poševnih, krogov, vijug, črk in številk je za otroka naporno. Težko se mu je držati črt in zadeti pravo velikost. Posebno težavno je to za otroke, ki niso hodili v vrtec. Otroci, ki imajo sta- rejše brate ali sestre, katere so že prej posnemali pri pi- sanju in risanju, laže vleče- jo vijuge zaradi izkušenj, ki so si jih s tem pridobili. Zato ne bodite preveč kri- tični do otrokovih izdelkov, celo takrat ga ne grajajte, ko črte, krogi, številke in črke niso tako lepo napisa- ne, kot bi vi želeli. Ne sku- šajte prehitro pomagati tako. da mu sami naredite nalogo. S tem napravite dve napaki: vcepite mu občutek, da sam nič ne zmore, da ni ničesar sDosoben. po drugi strarfi pa ga navajate na to. da se bo ob vsaki zanj težavni nalogi obračal na vas in iskal pc- -moč za tisto, kar naj bi opra- vil sam. Več je vredna z lastnim trudom zaslužena trojka kot odlična ocena za mamin izdelek. Otrok v prvem razredu osnovne šole še ni sposoben dolgo sedeti pri knjigah in zvezkih. Ce starši s svojimi zahtevami pri tem pretira- vajo, postane otroku učenje muka, namesto da bi se ga veselil, ker mu omogoča, da vsak dan nekaj novega zna. Pomoč je otroku potrebna pri NAVAJANJU na redno učenje. Veliko otrok se ne zna spraviti k delu in izgub- ljajo čas z iskanjem in ure- janjem zvezkov, knjig, svinč- nikov, barvic itd. Takim o- trokom je treba pokazati, ka- ko se čim prej pride do ci- lja. Navajati ga je treba, da se bo učil vedno na istem prostoru in vedno ob istem času. da mu zaradi stalno enakih pogojev postane uče- nje navada. Ce otrok nima svoje sobe, naj ima vsaj svoj prostor v sobi ali kuhinji. Medtem ko dela domače na- loge, naj bosta radio in te- levizija ugasnjena, v prosto- ru naj bo čimvečji mir. Od- straniti je treba vse, kar moti zbranost pri delu. Za- to naj se mlajši otroci, med- tem ko dela starejši nalogo, ne igrajo v istem prostoru, ker tudi šolarčka večkrat zamika, da bi se raje igral kot mirno sedel na stolu in pisal. V nrvem in drugem raz- redu osnovne šole se računa v poprečju pol ure na dan za pisanje domačih nalog. Ce porabi vaš otrok znatno ve^ za svoje domače naloge, o- pozorite na to učitelja, da bo znal upoštevati otrokovo manjšo storilnost. Otroku je treba pustiti sa. mostojnost in mu ne preve{ pomagati. TREBA GA Jj REDNO NADZOROVATI, ali je naredil domače naloge in kako. Paziti je treba tudi na njegovo branje. Bere naj vsaic dan vsaj 10 minut, kat je več vredno kot vsake tri dni po pol ure. Vzemite otrokove šolske dolžnosti kot redno delo, a to tako, da ob tem ne bo tr- pelo prijetno domače vzduš- je. Vaše zdravje Ropot v hiši Po delu v tovarniški dvorani, v pisarni, na gradišču ali v prodajalni potrebuje vsak člo- vek počitek v tišini. Navadno išče tak mir v svojem domu, vendar je treba priznati, da današnji način življenja dopu- šča vse manj takšnega miru in tišine tudi doma. Medtem ko pri zavarovanju delavcev pred ropotom deluje posebna služba delovne orga- nizacije (HTV), v domačem o- kolju nikdo ne skrbi, da nam premočan hrup ne bi spodje- dal zdravja še doma. Ropot se je že vgnezdil v domovih in nas moti, celo vznemirja nas, Ko preseže 85 decibelov, že po- škoduje naš sluh in živčni si- stem. V stanovanju je izpostavljen sluh zvokom radia in televizije sesalnika za prah, pralnega stroja, hladilnika, ventilatorja, laježa psa, gospodinjinega ro- pota pri pranju posode . .. Z ulice prihaja ropot mimo- vozečih tovornjakov, mopedov avtobusov, gasilskih ali milic- niških vozil, škripanje avtomo- bilskih zavor, kriki prodajal- cev, ropot smetarjev, hrup le- tal... V tihi družini brez otrok je hrupa za okrog 45 decibelov. V sodobnih stanovanj.skih na- seljih ga je okrog 50 decibelov. Raziskovanja so pokazala, da ima nepričakovan in večkrat prekinjen ropot več škodljivih učinkov kot pričakovan in sta- len. Takšen ropot povzroča ob- čutek napetosti in utrujenost. Hrup nastaja z močnejšim di- hanjem, kar je okrog 10 deci- belov. medtem ko pri hrupu 85 decibelov nastanejo motnje v sporazumevanju. Vzlet reaktiv- ca pov7roči hrup 150 decibelov, kar je dovolj, da lahko za traj- no izgubimo sluh. Kaj je mogoče ukreniti? V interesu ohranitve zdravja je, da stanujete čim bolj vstran od prometnih cest in mestnega hrupa, kar sicer vedno nI mO' goče, vendar je nekaj mogoče ukreniti Stanovalci se lahW dogovorijo, da bodo posadil| okrog stanovanjskih poslopil čim več dreves, če jih še nij ker drevesa vpijajo hrup. y stanovanju je mogoče prekrit' tla z linolejem ali s preprogO' kar absorbira ropot. Vrata j^ mocoče tapecirati. Pri nakup" gospodinjskih aparatov se J^ treba zanimati, kolikšen hruP povzročajo ter izbrati tišje. Ni- kdar ni treba vklopiti istočfS- no dveh aparatov ter spošto- vati je treba hišni red stanO' vanjske zgradbe, da bi čuvalj .svoje in svojih sostanovalcev zdravje. Dr TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 STRAN 13 Oživitev rokometa v Ormožu Predlanskim smo bili priča žalostnemu razpadu roko- metne ekipe Partizan iz Or- moža. Na pustni torek lansko leto pa smo zelo nazorno pri- kazali njen »pogreb«, seve- da ne šaljiv — popolnoma karnevalski način. T« je res bila šala, obenem pa grenka resnica. Rokomet — ena iz- med športnih dejavnosti — je bil pri nas v Ormožu pre- potreben. Imamo asfaltirano rokometno igrišče, a ni bilo igralcev, ki hi na njem igra- li. Na tem igrišču so bila zadnje dve leti samo gosto- vanja in srečanja drugih mo- štev. To je gotovo »padlo« v oči sedanjim pokroviteljem rokometne ekipe — predstav- nikom tovarne »Jože Keren- čič« iz Ormoža, da so zbrali prostovoljce za rokometno e- kipo, ki je uspešno odigrala že nei^aj tekem kot gost in tudi na domačem terenu. Več o tem vam bo povedal Matija Kolarič, ki to skupino oziro- ma rokometno ekipo vodi: »Začel bom tam, kjer ste vi končali. Ob razpadu prejš- nje rokometne ekipe in po njem je pri nas v Ormožu nastalo nekakšno športno mrtvilo. Dalj časa smo se o tem pogovarjali, namreč ka- ko bi to mrtvilo odpravili. To rokometno ekipo smo usta- novili predvsem na pobudo direktorja Ritonje in pa mla- dincev — naših vajencev in dijakov. Tako smo z vztraj- nim delom ustanovili sedanje moštvo. Pri nas je zaposlen tudi Stane Cavič, ki to ekipo trenira, pomaga pa mu Franc šulek, ki pa ima s trenin- gom zaradi študija precejšnje težave. K ustanovitvi moštva nas je vodila tudi misel, da bi na nek način zaposlili tu- d< mladince, ker brez neke- ga odrejenega smotra tavajo po naših ulicah in ki nimajo nobene zabave, niti razve- drila. Zato pa smo jih pova- bili, da začnejo z delom in naj se začnejo športno u- dejstovati. Iz teh mladincev smo tudi formirali sedanjo rokometno ekipo. Do sedaj je naša ekipa odigrala šest te- kem in šestkrat zmagala. U- Pam. da bomo zmagali tudi ostalih pet. Ne bi pa želeli t^kme. kot smo ji bili priča v Lendavi. Na tekmi Ormož 7~ Lendava so naši kot gost- ja veliko pretrpeli zaradi gro- be igre Lendavčanov. ki so zelo nešportno vedli. Mi pa ^mo našemu moštvu zastavili nalogo_ da ^aj predvsem ^nortno igra. Kljub vsemu Erobemu postopanju Lendav- čanov je naša ekipa zmaga- la!« *Ali ste se pri svojem or- ?anizatorskem delu mogoče srečali s kakšnimi težava- mi?« . =>Da povsod obstajajo te- ^3ve. je povsem razumljivo. ^9j je bil to tudi vzrok za razpad prejšnje rokometne ekipe. Kakor so se oni, tako se tudi mi srečujemo pred- vsem s finančnimi težavami. Bivša ormoška rokometna e- kipa je bila tik pred vstopom v zvezno ligo, a je razpadla iz zgoraj omenjenih vzrokov. Isto se ponavlja tudi sedaj, vendar smo zahvaljujoč vod- stvu naše tovarne in razume- vanju tovariša direktorja u- speli od našega podjetja do- biti pol milijona starih di- narjev, kar nam je za nabavo dresov in kritje stroškov v začetku zadostovalo; Sedaj pa smo s temi sredstvi na žalost že pri kraju in se bomo mo- rali obrniti, na ostala ormo- ška podjetja kot je »Slove- nj a-vino«, samostojni obrat Ormož, Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož in drugi in upamo, da ne bodo ostala gluhih ušes, ter da nam bo- do priskočila na pomoč. Ob gostovanjih pa krijemo stro- ške še z obstoječimi sredstvi, vendar kot sem že omenil, le-ta grejo h kraju. Tukaj nam je priskočila na pomoč »BOLNICA« Ormož s svojim dva ali trikratnim prevozom. Pričakujemo pa tudi, da bo- do z ozirom na okoliščine, v katerih se trenutno nahaja- mo, z računi tudi nekoliko milejši. »Mi lahko zaupate, prosim, kakšni so vaši načrti za v prihodnje?« »Glede načrtov ne bi rad preveč govoril. Povem lahko edino to, da če naša ekipa zmaga še na ostalih petih tekmah, preide potem iz po- murske v štajersko ligo. S tem bi se povečale tudi po- trebe in stroški, vendar pa upajmo, da bodo sredstva za njihovo kritje dobili od zgo- raj omenjenih podjetij, da bomo lahko nadaljevali za- četo delo. »S kom pa boste igrali še naslednjih nekaj tekem?« »25. oktobra igramo na do- mačem terenu z rokometnim klubom »Mladinec«, 28. ok- tobra z Beltinci, 15. novem- bra z Radenci. S tem bomo tudi končali letošnjo roko- metno sezono.« f. k. £akaj smo vendar tako skromni? Menda ni prebivalca v bi- striški občini, ki bi ne ve- del za domače judoiste in njihove uspehe. Tudi ostala slovenska športna javnost je s simpatijami spremljala us- pehe Impola, ki so prerasli slovenske in jugoslovanske meje. Dovolj je, če omenimo samo večkratnega državne- ga prvaka in nosilca kolajne z evropskega prvenstva Stanka Topolčnika. Veselili smo se usoehov Impola in njihovih' tekmovalcev in kar nekoliko pomembnosti je bi- lo v vsem. Zdelo se nam je, da so to tudi naši uspehi. In prav je tako. - Letos pa so ponovno usta- novili zvezno ligo v judu. bistriši Impol pa je imel pravico do nastopa na kvali- fikacijah, ki so medtem že minile. Ne bi rad sedaj raz- pravljal o pogojih, ki so bili za nastop v zvezni ligi in so se mnogim zdeli prav nemo- goči. Problem bi rad orisal v drugi luči. V Slovenski Bistrici resno o nastopu na kvalifikacijah sploh niso govorili, pa tudi prireditelj Impolu ni poslal nikakršnega pisma. Menda je bila odločitev, da bodo zvez- ne kvalifikacije brez Impola. bolj tiha. drugače si vsega sploh ne moremo razlagati, saj niti upravni odbor .JK Impol. ki je imel prvo bese- do niti kakršen koli drugi športni organ, o tem ni raz- pravljal. Torej smo se v Slo- venski Bistrici kar »na tiho« odločili, da nočemo zvezne- ga ligaša. Ob tej »tihi« odločitvi pa smo pozabili na stotine lju- biteljev juda, ki so pričako- vali, da bodo naposled lahko svoje ljubljence pozdravili v zveznem razredu. Pozabili smo na številne delavce to- varne Impol, ki danes že kar javno negodujejo, da o tem nismo razmišljali, pozabili na tekmovalce, ki so si nastop na kvalifikacijah prav zares zaslužili. Vendar še ni vse izgublje- no. Izvedeli smo, da bodo kvalifikacije za zvezno ligo izvedli še enkrat, pa tudi de- narne pogoje za nastop v zvezni ligi so precej omilili. Morda bo kdo vprašal, zakaj neprestano govorim o Impo- lu. kot da je že v najvišiem tekmovalnem razredu? Pre- cej časa že spremljam dogod- ke okoli blazin, zato mi raz- mere v jugoslovanskem judu niso povsem neznane, tek- movalci Impola pa so tako mene kot. mnoge druge opa- zovalce prepričali, da s kva- liteto jamčijo nastop v zvez- ni ligi. Dodati pa moramo še to. da morajo biti kvalifikacije izvedene še enkrat že samo zaradi tega. ker IK Imnol o njih ni nihče obvestil, časo- pisne vesti pa seveda niso noben uraden dokument. Zdi se mi povsem normal- no, da bi JK Impol o vsem tem moral obvestiti Judo zvezo Jugoslavije, kajti očit- no gre za osnovno kršenje pravil. Ne vem, zakaj bi morali biti v Slovenski Bistrici tako skromni, da si ne bi želeli zveznega ligaša? Na koncu koncev ne gre samo za ime bistriškega športa, temveč za slovenskega. V tem primeru pa sem prepričan, da bi v Slovenski Bistrici našli sred- stva, ki bi Impolu zagotovila nastopanje v najvišjem raz- redu. Državni prvak in reprezen- tant Stanko Topolčnik nam je o tem povedal naslednje: »Prepričan sem, da bomo storili veliko napako, če se ne bomo potegovali za na- stop v zvezni ligi. Upošteva- ti moramo to, da vsakemu tekmovalcu nastop v najviš- jem razredu tudi največ po- meni. Ne vem, kam bomo prišli, če se bomo zadovolje- vali samo z nastopi v sloven- skem merilu, kjer smo že ne- kajkrat dokazali, da smo med najboljšimi. Tudi gle- dalci od nas zahtevajo več. Nepravično bi bilo, če bi o- stali prikrajšani. V zvezni li- gi bodo tfc^kmovali vsi judoi- sti, ki v Jugoslaviji kaj po- menijo, zakaj ne bi tudi v tej konkurenci poskušali Bi- stričani doseči kaj več? Me- nim, da je nastop v zvezni ligi tudi dolg do gledalcev, ki so že dokazali, da so naj- boljši v Jugoslaviji. Vsi sku- paj pa bi si ob deseti oblet- nici kluba to tudi zaslužili.« Naj bo kakorkoli. Naj tudi vrstice, ki jih prebirate spodbujajo tiste, ki skrbijo za bistriški'<šport, za rekre- acijo gledalcev, da bodo res- no premislili. Nedopustno bi bilo, če bi kasneje ugotav- ljali, da smo naredili napa- ko, ki je ne bi bilo treba. D. Utenkar Kino GORigNICA 25. oktobra: ameriški film HAPENING; LJUTOMER 24. in 25. oktobra: ameriš- ki film DIVJA TOLPA; 28. in 29. oktobra: ameri- ški film MACEK DETEK- TIV; ORIWOŽ 24. oktobra: ameriški film SIMFONLJA HEROJEV; 25 oktobra: francoski film NEVESTA JE BILA V CR- NTi-.M: PTUJ 22 oktobra: angleški film UMIRANJE V DOLGEM DNEVU: 23. oktobra: amori^ki film ŽENSKE Z DNA MORJA; 24. in 25. oktobra: ameriš- ki film dim revolverja; 26. oktobra: francoski film erotissimo; 27. oktobra: italijanski film serafino; 28. oktobra: nem.-ital.-šp. film poslednji mehika- nec; slovenska bistrica 23., 24. in 25. oktobra: a- meriški film rusi priha- jajo; 27. in 28. oktobra: ital. šp. film poslednji spopad; TOMAŽ pri Ormožu 25. oktobra: ameriški film karavana ?irabrih; VELIKA NEDELJA 24. oktobra: francoski film nevesta je bila v CR-. nem; 25. oktobra: ameriški film simfonija herojev; ZAVRC 25. otkobra: francoski film fantomasova vrnitev. STR/JI H TE»NIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 STARI MARTIN S STARIM BASOM Srečala sva se na nedelj- skem slavju v Markovcih. Kljub svojim 78 letom je strumno, kot kak mladenič, korakal v slavnostni povor- ki in z vso močjo pihal v svoj bas, ki ga je imel kot kakšno kačo ovitega okoli vratu. Markovčani imajo namreč svojo godbo na pihala z ime- nom »Zarja«. Pravzaprav to ni v pravem pomenu besede godba na pihala, vendarle s svojimi instrumenti pope- strijo marsikatero krajevno slovesnost. Naj vam moža- karja najprej predstavim: Martin Janžekovič, godbenik je že od svojega desetega leta starosti dalje, mi je po- vedal, ko sem ga med potjo povprašal o njegovem glas- benem življenju. Spet je bi- lo treba pihati v bas in zato ni bilo časa za daljši razgo- vor. Srečanje z njim pa mi je vseeno ostalo v prijetnem spominu. J, S. Martin Janžekovič s svojim starim inštrumentom Rezervirano za Lujzel(a DOBER DEN DROGI PRLE- KI NO FSA REZERVIRANA ŽLOHTA Z MOJEGA RE- ZERVIRANEGA KOTA! No vidite, zaj pa po momo provega vraga. Po poletnen švicaji no pretegovaji na vročen sunci, nas je po za- čela mrzla koza lizati. Vete, jas sen zlo občiitliv v noge no driiga prometna sredstva pa sen si moga že to pred por dnevi duge porhatne gate ob- lečti. Moja Mica se je neke švorala no jomrala: »Jo, Lujs, pa si čista zmešani, saj je ja še kumer oktober, ti pa že v dugih posrajačah. Te boš decembra tak čista zmržjeni no trdi. Nafsezodjo pa bi bi- lo dobro, ke bi po dugen caj- ti malo »vtrdna«, saj si že eno por let čista »zmehčoni«. Jas se za jene pripombe ne- sen dosti un vzeja, pač pa sen si pri ten svojo misla. Ce lehko zaj tote mlode dikli- ne tiste duge maksi mantle nosijo, ki se po tleh za jimi vločijo, te si vena lehko še jas, Lujs prleški, duge gate privoščin. Premoj diiši, smo enakopravni z babami ali ne? Prekleta bobja moda! Zaj je že moja Mica začela neke jomrati, ke bi si rada tisti dugi mantil kupila. Vete, u- na je že od negi negda skos po najnovejši modi. Kak se je hitro na mini jenko navo- dila! Kdo je vidla, ke so me- le druge jenkice samo tak malo nad kolenom, si je una s škorjamo še por centime- trov odrezala, ke je cela za- deva boj rajcik zgledala. Ja pa še neke van moren pove- dati. To en dan sen vida v kavarni Evropa" v Ptuji eno diklino, na srečo neje bila Ptujčanka, ki je mela name- sto Jenke okoli popka samo enih por nekšnih spletenih štriimfpantlof obešenih. Eden že tak boj priletni gospod si je zguča: »Ježeš, bejžmo, In- dijanci so prišli. Tota vena za tiste žnurce moške glave no drugo moško premožeje gor vesi.« Vidite, toki ti je toti naš ženski svet, ki se okoli mo- ški suče. Enkrat mini, po mi- di, po maksi, moški pa smo te sploh boj tak po eni uni- verzalni modi zrihtani z raz- liko mladine, ki te glih tak sledi ala Butleson no driigin. ki spreminjajo svojo človeško podobo. Ce si jas oktobra du- ge gate oblečen, pa je pri hiši fse narobe. ŠMARNICA DE SKORO ZAVRELA V prešjen tjedni sen ba ve- te tak zaposleni s toto našo lubo trgotvijo. Vsi znonci, topla no mrzla žlohta, so me vobili v broje. Nekak so lid- je preštim.ali, ke je moj hr- bet kak nolašč za pUto nosi- ti stvorjeni. Jebal ga na motkin stil, tak sen nosa pu- to, ke sen si že son pri se- bi misla, da sen provi tovor- ni ose! grota. Vete, luštno pa je le bilo. Človik dobro je no pije, si z beroči lepo pesen zapoje, no večer še malo za- pleše prta dumi. Saj vete kak to gre: prek no prek po cesti od enega do drugega jorka. Vete jas sen se letos z brojon poštela, saj so mi hteli škorci, krščeni no pro- vi fso grozdje pozobati. Da van rečen, šmarnica je že glih tak ojštra, ke vas po ne- kaj kupicah najpret na ko- lena, te pa še na rit vrže. Tu- di pri mojen sosidi majo že precik hujdo pijačo. To sen preštima to eno večer, gdo sta se Juža no Jula z brano- vlekli okoli voglof lovila no na koči fse šajbe potrla. To so zaj takozvani prleški dru- žinski festivali zabavne glas- be no nerodnih plesov. Pe- smi so fse po enen kopiti skomponirane, avtorof pa je več: Novadno se tak pojejo: Prekleta ku.... kuru. ku ku pa- pijana. Jas mo ti že pokoza. Prekleta ku ... ku. ku ku pa- loma. Vete, to je ena meksi- kanska pesem. To so pesmi, plesi pa so novadno tak oko- li voglof no doj po vrateh. Kdo ma mela mija z našo Mico kokšni toki festival, si ga lehko pridete ogledat, sa- mo pasko se mejte, ke nede keri košne glasbene al! pa plesne kompozicije po kebla- či doba. Ja, vidite tak se nan go- di v Prlekiji. Situacija s pro- dojo jobolk se neje še čista nič izboljšala. Fse fkup je e- no vejko montraje no prekli- jaje. Jas sen že čista obvuj- pa no več ne ven, kon se naj obrnen. Sklena sen, ke mo letošjo zimo fso sodno drev- je poseka no sadovjok za gradbeno parcelo oda. Pre- moj duši, s ten js °:nešji den kšeft, ne pa s kmetijstvom. Gradbena parcela z lepo lo- kacijo je gnešji den tejko vredna kak rudnik zlata; Ja no, te pa se dobro mej- te! Lepo vas pozdrovla vaš vdoni no s hrbtenico do tol pripogjeni Lujzek. VELIKA NEDEUA-DRA- VA 17:23 (7:11) v nedeljo je Drava gosto- vala ter osvojila dve drago- ceni točki. V prvem delu sta bila nasprotnika enakovred- na in sta pokazala dopadljiv rokomet, dočim so v nada- ljevanju gostje prevzeli ini- ciativo in zmaga Drave ni bila ogrožena. V drugem delu smo lahko videli zelo neefektno igro gostov v obrambi, ki je do- volila, da so domačini zlahka dosegali gole. Uspešni so bili za Vel. Ne- deljo Meško 7, Bezjak in Lah 4, Skok 2; za Dravo pa Grame 7, Kovač in Križe 5, Bezjak in Gašperšič 2 ter Cucek 1. VELIKA NEOELJA-ORA- VA (članice) 15:7 (9:5) Domačinke so visoko pora- zile igralke Drave, saj so v tej tekmi prikazale lep in hi- ter rokomet. So ekipa, ki ve kaj hoče, zato z velikim idea- lizmom in željo po afirma- ciji nastopajo za svoje bar- ve kljub pomanjkanju ma- terialnih in finančnih sred- stev. Gostje so v tej tekmi igra- le podrejeno vlogo, nikakor niso mogle urediti svojih vrst, predvsem pa primanj- kuje v napadu zaključnih strelov ter boljša igra v ob- rambi. Uspešne so bile za dom^a- činke Plaveč 7, Leben 5, Zor- jan 2 in Pucko 1; za gostje Kranjc I. 3, Cafuta 2. Kranja- II. in Hojnik 1. Obe tekmi je odlično sodil Musič iz Maribora. €BČ. ROKOMETNA LIGA v nedeljskem III. kolu so bili doseženi naslednji izidi: Zavrč — Hajdina 10:4, Go- rišnica — Cirkulane 3:6, Vi- dem — Drava B preloženo. V vodstvu je ekipa Cirku- lan pred Za vrčem, Dravo B, Hajdino, Vidmom in Gorišni- co. Odbojka Črešnjevec : Polskava 3:2 v srečanju II. slovenske odbojkarske lige sta se na Črešnjevcu v občinskem der- biju pomerili ekipi Crešnjev- ca in Polskave. Srečanje je bilo zelo lepo in zanimivo, domačini pa so po ogorčenem boju zasluženo zmagali. Efko : \mpo\ 3:2 Bistriškim odbojkarjem tudi v zadnjem kolu jesen- skega dela prvenstva v H. slovenski odbojkarski ligi ni uspelo zmagati. To pot so na- stopili v Mariboru in gladko izgubili s 3:0. Vendar pa od- bojkarji Impola niso igrali tako slabo, kot je razvidno iz rezultata. Vse tri sete so Ma- riborčani dobili z minimalno razliko, kar je jasen doka?:, da imajo Bistričani pomanj- kljive treninge in težave s tekmovalci. ........■ -d TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1970 STRAN 15 Karting GLAVNIK TRETJI V DRŽAVI v soboto in nedeljo je bilo v Kopru mednarodno tekmova- nje in V. dirka za državno pr- venstvo v kartingu. Ekipo Ptu- ja so zastopali Korošec, Kranjc, Glavnik, Langerholc, Pislak in Gabrovec. Na sobotni mednarodni dir- ki, kjer so nastopili cekmoval- ci iz Italije, Švice, Monaka, Nemčije so za barve Jugo.sla- Tretje uvrščeni Rene Glavnik z nepogrešljivim mehanikom ,J^lakonoL^. .........^___________........... „j«.,:......_ _____ vije nastopili, Kranjc, Glavnik, Langerholc. Na tem tekmova- nju se je najbolje uvrstil Glavnik, na petem mestu v močni mednarodni konkuren- ci. V nedeljo na V. dirki ia dr- žavno prvenstvo je Glavnik potrdil svojo odlično formo ter končal tekmovanje na II. me- stu, obenem pa si popravil u- vrstitev in je v skupnem {>las- maju na II. mestu. Langerholc je zasedel VII. mesto v kate- goriji iOO ccm. Radi okvar na motorjih pa sta morala odsto- piti Kranjc in Pislak, kar je nedvomno poslabšalo položaj ekipne uvrstitve. V nedeljo je bila v Novi Gorici zadnja, 6. dirka za dr- žavno prvenstvo, ko so Ptuj- čani dosegli velik uspeh, saj sta se Glavnik in Kranjc u- vrstila na 2. in 3. mesto, ter je tako mlada ekipa Ptuja o- svojila II. mesto v Jugosla- viji. Najbolje pa se je plasi- ral med posamezniki Rene Glavnik na III. mesto. Toda žal tudi v tem športu poznamo takozvano »športno kuhinjo« in je bil imenova- ni oškodovan s strani tota- lizatorjev in mu je za točko ušel naslov vicešampiona. Vložen je bil protest in bo o tem dokončno odločala zvez- na tekmovalna komisija. Vsekakor pa je tudi osvo- jeno 3. mesto nedvomno ve- lik uspeh za mladega tekmo- valca Gla\'nika, kakor tudi 2. mesto za ekipo, ki so jo za- stopali Glavnik, Kranjc, Pi- slak, Korošec, Langerholc, Gabrovec, Cvetko in Slana, za kar. jim čestitamo. ...... Oscinkarica : Slivnica 0:0 Spet je upanje ljubiteljev nogometa v Slovenski Bistri- ci ostalo samo upaje. BistJri- ški nogometaši so se v pr- venstvenem srečanji', pome- rili s Slivnico, srečan.ie pa se je končalo brez golov 0:0. Z razliko, ko smo lahko rrekaj nedelj nazaj ugotavljali sla- bo igro nogometašev Osan- karice. smo to pot lahko z igro domačinov zelo zado- voljni. Kljub temu. da so na- stopili v zelo oslabljeni po- stavi, manjkali so Vasic. M. Golob. Zelenic in Kurež. so dokazali, da se znajo boriti. V začetku je bilo srečanje dokaj izenačeno, že v prvih minutah na se ie dvakrat iz- kazal domači vratar Kotar, ki Je bil hitrejši od gostujočih napadalcev. Kmalu je bilo iasno, da so gostje trd na- sprotnik. Valili so naoad za napadom, vsi pa so so končali odlični obrambi Osankari- Ce. Prav je, da v tem sestav- ku nekaj vrst posvetimo tudi Vratarju Bistričanov Kotar- ju, ki je branil tako. kot ga že dolgon ismo videli. Zapi- šemo lahko, da je b^il zares nepremagljiv. Gostujoči na- padalci so imeli štiri in mor- da še več stoodstotnih pri- ložnosti za dosego gola, in le Kotarju gre zahvala, da je mreža Osankarice ostala ne- dotaknjena. Skratka, Kotar je branil tako, kot smo ga bi- li vajeni videti v spomladan- skem prvenstvu. Precej .pohvale pa lahko namenimo tudi obrambnemu igralcu Tkavcu, ki je nasto- pil kljub poškodbi in suve- .reno vladal pred kazenskim prostorom. Napad nogometašev Osan- karice je bil neorganiziran in neefikasen. Srednji napa- dalec Topič je sicer imel od- lično priložnost premagati gostujočega vratarja iz ne- posredne bližine, vendar je streljal mimo vratnice. To pa je bila tudi edina zares 'k?pa priložnost Bistričanov. Gledalci se Is« pot zares ni- majo kaj pritoževati nad igro domačinov, čeprav je bil re- zultat »samo« neodločen. Po tem, kar smo videli na igri- šču, smo dobili občutek, da za Osankarico vendar še ni vse izgubljeno. Pripeti se lahko celo, da bodo bistriški nogometaši dobili kakšno sre- čanje »za zeleno mizo«, saj njihov protest na srečanje s Fužinarjem še ni rešen, ob- stoja pa tudi sum, da je v e- kipi Slivnice igral nogome- taš, kii je nepravilno registri- ran. Prav v tem pa so zaen- krat največje možnosti O- sankarice, da se reši najhuj- šega. Srečanje med Osankarico in Slivnico si je ogledalo o- koli 300 gledalcev, slabo pa ga je vodil sodnik Mojsilo- vič iz Celja, ki je nekajkrat oškodoval domače moštvo. Prihodnjo nedeljo bodo Bi- stričani gostovali v Šmart- nem. -d DRAVA-KOVINAR 4:2 (2:1) Ob sončnem, toda hladnem vremenu je bilo v nedeljo srečanje s Kovinarjem iz Ma- ribora, ko so domačini sla- vili zmago. Prve minute so bile zelo e- fektne, saj so domačini vo- dili z 2:0 v sedmi minuti in pričakovati je bila kastrofa gostov, ki pa niso popustili. Uredili so svoje vrste'ter bi- li enakovredni v sredini igri- šča, dočim so domači napa- dalci zelo nespretno izgub- ljali žoge pred nasprotniko- vim golom. Eden od nevar- nih srelov na domača vrata je vratar slabo ocenil in gost- je so znižali rezultat. Takoj po odmoru so gostje presenetili nepazljivo obram- bo in rezultat izenačili. Po tem obdobju smo vide- li nezanimivo in poprečno igro obeh ekip. Končno je le uspelo ne ravno najbolj raz- položenemu napadalcu Spe- honji, da je v dveh minutah dvakrat zatresel mrežo gostov ter tako postavil končni re- zultat ter s tem doprinesel domačinom dve -dragoceni točki. Po daljšem, odmoru smo v obrambi Drave ponov- no videli odličnega branilca Markoviča, ki je s tem poka- zal, da spada v prvo ekipo in ne na klop za rezervne igralce, na kateri sedijo tu- di mlajši nadarjeni nogome- taši in je dokaj nerazumljiva politika trenerja pri zame- njavah, da ne vključuje v igro tistih, ki jih bo Drava rabila v prihodnje. Strelci za Dravo: Rob v 2. in 7. minuti, Spehonja 59. in 61. minuti, za Kovinar pa Jurančič v 21. in Gobec v 46. minuti. , Tekmo je prav dobro vo- dil pred 300 gledalci Kičan iz Murske Sobote. OBČ. NOGOMETNA LIGA v nedeljo je bilo odigrano nepopolno kolo, ker so bile tri tekme preložene v vzhod- ni skupini in je bila odigra- na le tekma Gorišnica — Za- vre 4:2. V zahodni skupim so bili doseženi naslednji izidi: Ki- dričevo — Videm 3:1, Hajdi- na — Majšperk 3:2, Skorba — Lovrenc b. b., Kungota — Gerečja vas 2:1. Na lestvici vodi Videm pred Skorbo, Majšperkom, Kidričevim, Hajdino itd. Koristni nasveti Pomivanje posode je nadle- žen posel, zato že med priprav- ljanjem kosila mislite na to, kako boste pomili posodo. Predvsem je treba s posodo varčevati. Nemastno posodo pomijemo kar pod pipo, jo osu- šimo in spravimo. Posodo, v kateri smo imeli testo, splak- nemo, preden se je testo zasu- šilo, ker bo pozneje mnogo več dela. Vsak prosti trenutek med kuhanjem porabimo za to, da pomijemo umazano posodo. Ce kuhamo na električnem štedil- niku in nimamo prostora, da bi pogreli vodo, si pomagamo tako, da pc^ložimo vrh posode, v kateri kuhamo, posodo z vo- do, ki se bo nad vrelo vsebino spodnjega lonca hitro segrela. Tako bo dovolj vode tudi za dolivanje. B Glavnik najlaže očistite z mlačno milnico in salmijakom ali bencinom. Glavnikov iz ny- lona ne smemo čistiti z vročo vodo. Glavnik tudi dobro oči- stimo z mešanico litra tople vode, pol žlice boraksa in do- bre žlice salmijaka. V tej me- šanici naj leže glavniki nekaj časa, nakar jih dobro okrtači- mo in izčistimo med zobmi in speremo v čisti vodi, nato pa obrišemo s suho krpo. Čistimo pa jih lahko tudi suhe tako, da jih z ostro krtačko skrtačimo. ■ Lesk odstranimo s tkanin ta- ko da lesketajoča se mesta prekrijemo s suho, vrhu nje pa z mokro krpo in prelikamo z zelo vročim likalnikom. Pri likanju nastala para bo odstra- nila lesk. Včasih zadostuje, da tkanino prelikamo s krpo, na- močeno v okisani vodi. ■ Starost jajc ugotavljamo na ta način, da jih damo v slano vodo (10 do 12 dkg na liter vo- de). Popolnoma sveže jajce bo padlo na dno, jajce staro pet dni, plava v sredini, osem in več dni staro jajce pa plava na površini. Cim starejša so jajcji, tem više plavajo. STRAN !6 TEDNIK — ČETRTEK, 22. oktobra 1070 Temeljna izobraževa^ina skupnost Ptuj razpisuje za šolsko leto 1970/71 NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 4 na pedagoški akademiji ali naravoslovno mate- matični fakulteti, skupina matematika — fizika; 2 na pedagoški akademiji, skupina — defektologija; 1 na pedagoški akademiji, skupina — telesna vzgo- ja. Prošnji, kolkovani z 1 dinarjem, je treba prilo- žiti: — prepis zadnjega spričevala ali potrdila o oprav- ljenih študijslcih obveznostih z navedbo popreč- nih ocen; — potrdilo o premoženjskem stanju in številu dru- žinskih članov; — potrdilo o dohodkih staršev v zadnjem letu in potrdilo o prejemanju otroškega dodatka; — izjavo, da ne prejema drugih pomoči ali štipen- dije. Dohodki na člana družine ne smejo presegati 600,00 din mesečno. Višina štipendije se določi po pravilniku o šti- pendiranju temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj. Prošnjo je vložiti do 22. novembra 1970 na te- meljno izobraževalno skupnost Ptuj, Trg mladin- skih delovnih brigad št. 1. Prepozno prispelih, nepopolnih prošenj brez prilog ne bomo upoštevali. KOMISIJA ZA ŠTIPENDIJE Razpisna komisija Doma upokojencev in oskrbovoncev Mureiinci razpisuje delovno mesto medicinske sestre Pogoj: srednja šola za zdravstvene delavce, am- bulantna smer. Objava velja 10 dni. Kandidati bc^o obveščeni Stanovanje: samsko na razpolago. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejemamo v roku 15 dni po objavi na naslov komisije. Komisija za izbiro delavcev pri komunalnem zavo- du za socialno zavarovanje v Mariboru objavlja prosto delovno mesto VODJE KRAJEVNE PISARNE ORMCŽ Pogoj: ekonomska srednja šola in 3 leta prakse. Stanovanje ni na razpolago. Objava velja 10. dni. Kandidati bodo obveščeni o sklepu komisije v osmih dneh po izteku objav- nega roka. MALI OGLASI iSCEMO ŽENSKO za pet ur dne- vno za gospodinjska dela. Feguš, Na tratah 25. USLUŽBENKA išče sobo za zim- slil čas. Vpra.šajte v Itavarni Ev- ropa. PRODAM 2 ha GOZDA na Zg. Hajdini. Vprašajte Konrada Zu- paniča, Sp. Hajdina. ZIDAN kuhinjski štedilnik, do- bro ohranjen, prodam. Ljudmila Segula, Vičava 12. PRODAM novo zakonsko poste- ljo z nočnima omaricama, svetle barve. Naslov v upravi. STAVBNO PARCELO, G arov pri zadružnem domu v Rogoznici prodam (elektrika, vodovod). Vprašajte Maksa Šumenjaka, No- va vas 25 pri Ptuju. PRODAM štiri- gradbene parcele na Turnišču. V.oraSajte Krajnca, Muršičeva 3, Ptuj. POUČUJEM KANDIDATE za Šo- ferje B kategorije. Interesenti se naj javijo pri Horvatu v tra- fiki na Trgu mladinskih delov- nih brigad, Ptuj. NOVO, takoj vseljivo enostano- vanjsko hišo z vrtom in garažo v Pleterjah prodam. Za delno doplačilo vzamem tudi ček. Ja- nez Jurič, Podlože 12, p. Ptujska gora. FRIZERSKO VAJENKO sprej- mem v uk. Salon Seka, Prešer- nova 4, Ptuj. PTUJSKA OSEBNA KRONIKA RODILE SO: Angela Kores, Nadole 59 — de- klico; Zinka Kuhar, Trg mlad. del. brigad 1 — deklico; Erna Pukšič, Biš 12 — Danila; Gabrl- ela TDplak, Lackova 1 — Matejo; Angela Letič, Zabovci 104 — dečka; Stanislava Rižnar, Krčevi- na 127 — dečka; Terezija Vedlin, Preša 30 — Janeza; Marija Ga- lun. Spuhlja n. h. — deklico; Ka- tarina Horvat, Ko? 27 — Janka; Avguština Janežič, Mali Bre- brovnik 1 — Martino. POROKE: Justin Hvala, Mestni vrh 86, in Martp Vrečar, Stuki 24; Ivan Mlakar, Krambergerieva pot 4, in Cvetka Marin, Kramberger- jeva 4. UMRLI SO: Kristina Vogrinec. Pavlovski vrh 12, roj. 1897. umrla 11. 10. 1970; Janez Medved, Mihovce 6, roj. 1899, umrl 12. 10. 1970; Rok Nežmah. Mariborska 28a, roj. 1908, umrl 14. 10. 1970; Anton Vajs, Njiverce 38, roj. 1897, umrl 13. 10. 1970; Ivan Drevenšek, Dra- ženci 71, roj. 1892, umrl 14. 10. 1970; Rudolf Sterman, Poljska cesta 1, roj. 1887, umrl 16. 10. 1970; Vilko dr. Jedlička, VoSnJakova 13. roj. 1887. umrl 16. 10. 1970. Osnovna šola »Ela Kristl«, Korena, '•azpisu.je za podružnič- no šolo Vurberk prosto delovno mesto razrednega učitelja za določen čas — do ?.0. 6. 1970. Pogoj: učitelj z diplo- mo ali s strok. učit. iz- oitom. Na razpolago je dru- žinsko stanovanje. TV SPORED NEDELJA, 25. oktobra 9.35 Ptujski festival narodno zabavne glasbe. 10.05 Kmetijska oddaja. 10.50 Mozaik. 10.55 Otroška matineja. 11.50 TV kažipot. 12.00 Jugoslavija, dober dan. . . . mestece Peoton. 17.30 Sve- tovno prvenstvo v gimnastiki. 19.50 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Humoristična oddaja. 21.35 Goda- la v ritmu. 21.55 Športni pregled. 22.25 Svetovno prvenstvo v gimnastiki. 23.05 Poročila. PONEDELJEK, 26. oktobra 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemščina. 10.45 Angleščina. 11.00 Osnove splošne iz- obrazbe. 14.45 TV v šoli. 15.40 Nem- ščina. 15.55 Angleščina. 16.10 Franco- ščina. 17.00 Ti/Iadžarski TV pregled. 17.15 Obzornik. 17.30 Svetovno prven- stvo v gimnastiki. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Svetovno prvenstvo v gimnastiki. 22.00 Posnetek ne\vyorškega koncerta ob 25- -letnici OZN. 23.00 Poročila. TOREK, 27. oktobra 9.35 T.V v šoli. 10.40 Ruščina. 11.00 Osnove' splošne izobrazbe. 14.35 TV v šoli. 15.25 Ruščina. 16.00 Svetovno pr- venstvo- v gimnastiki. 18.00 Mala lu. pinica. 18.20 Obzornik. 18.35 O našem govorjenju. 19.00 Nega telesa. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.00 Svetovno prvenstvo v gimnastiki 22.45 Poročila. SREDA, 28. oktobra 9.35 TV v šoli. 11.00 Osnove s^jIoš. ne izobrazbe. 11.30 Oddaja za prosvetne delavce. 16.15 Madžarski TV pregled, 16.45 Zaklad kapitana Parangala. 17.25 Obzornik. 17.30 Moskva: Nogomet SZ—Jugoslavija. 18.15 Propagandna od- daja. 18.25 Nadaljevanje nogometnega prenosa. 19.15 Mozaik. 19.20 Mladi ob jubileju OZN. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Teh naših petdeset let. . . . Jazz. . . . Poročila. ČETRTEK, 29. oktobra ' 9.35 TV v šoli. 10.30 Nem.ščina. 10.45 Angleščina. 11.00 Francoščina. 14.45 TV v šoli. 15.40 Nem.ščina. 15.55 Anglešči- na. 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 16.50 Madžarski TV pregled. 17.10 Ob- zornik. . . . Konferenca ZKJ. 17.50 Ve- seli tobogan. 18.20 Kratek film. 19.00 Mozaik. 19.05 Enkrat v tednu. 19.20 .Doktor v hiši. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Pregled dela konference ZKJ. 21.35 A. J. Cronin; ' Primeri dr. Finlaya. 22.25 Beethovnove simfonija — II. . . . Poročila. PETEK, 30. oktobra 9.30 TV v šoli. 11.00 Angleščina. 14.15 TV v šoli. 15.40 Madžarski TV pregled. 17.00 Obzornik in poročila z zasedanja ZKJ. 17.50 Bratovščina sinje- ga galeba. 18.20 Film. 18.30 Glasba za staro in mlado, 19.00 Mozaik. 19.05 V središču pozornosti. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Vreme- nar. 22.35 Poročila. SOBOTA, 31. oktobra ' 9.35 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe. 11.30 Oddaja za prosvet- ne delavce. 16.55 Obzornik. 17.00 Po domače s Štirimi kovači. 17.25 Ivanlioe. 17.50 Državno prvenstvo v košarki. 18.25 Mozaik. 18.35 Nadaljevanje košar- ke. 19.20 S kamero po svetu. 19.45 Cik- cak. 20.D0 Tv dnevnik. 20.30 3-2.1. 20.35 Parada najboljših. 21.25 3-2-1. 21.30 Skrivnosti morja. 21.55 Nepremag- ljivi. 22.45 TV kažipot. 23.05 Poročila. Šah PTUJ-SLOV. BISTRICA 4:4 v nedeljo sta s^ v mladin- skem klubu v Ptuju srečala nasprotnika, ki sta kandida- ta za prvo mesto v II. slo- venski ligi — vzhod in se razšla z neodločenim rezul- tatom. Izid dvobojev je naslednji: Podkrajšek — Sorčnik 1:0, Bohak — Cisar remi, Majce- no vič — Sošter I. 1:0, Fijan — Sošter II. remi, Seruga — Repnik 0:1, Skarja — Bok- šič remi, Sedlašek — Mark 0:1, Zafošnik — Pliberšek remi. Ta rezultat je nedvomno neuspeh za Ptujčane in bo treba v prihodnjih dveh sre- čanjih misliti na čimvišjo zmago, ker so točke prepo- trebne za dosego in naslov prvaka skupine ter povrnitev v družbo najboljših sloven- skih klubov. Gostje so se .Drikazali kot žilav nasprotnik, ki so tre- nutno v boljšem položaju za dosego naslova • prvaka. Tednik, vaš list Trgovsko podjetje na veliko PANONIJA, Ptuj ugodno proda ^ TOVORNI AVTOMOBIL TAM PIONIR nosilnost 3 tone, nevozen. Javna licitacija bo v ponedeljek, 26. 10. 1970, ob 12.00 za družbeni sektor, ob 13.00 za privatni sek- tor v skladišču MoškanjcL i, ,.^H•^ »»»..ft -"mi-k' tKlnik. Ptu| Mernj« l.arke i Urelojf uredniški ortt>of .Antitn Hanrnnn ?i«vnt m i<1i'"vi>rni iire<1nik- Jože Slodnjak in Danilo Utenkar. Izhaja vsik čefrfek Tekoči račun pri SDK Ptuj. št 52i'^-7?2. Tiska časopisno podjetje Mariborski tiski Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.