Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 352611 Rcdaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina Skrb za duhovno rast je naj¬ lepša priprava za svobodno življenje Govor g. Dr/ KREKA, predsednika NO za Slovenijo na silvestrski priredit¬ vi Lige slov. kat. Amerikancev v Cleve¬ landu 30. XII. 1951 v zahvalo Fathru Bazniku za vse njegove velike usluge slov. protikom. skupnosti v svobodnem svetu in za kritje stroškov za pot prev- zvišenega g. Dr. Rožmana v Argentino. “Prevzvišeni gospod škof, častiti go¬ spodje duhovniki, predragi prijatelji! Bral sem in Vi ste gotovo tudi že slišali prelepo Van Dyke — ovo božič¬ no misel. Približno takole pove: Lepo in prijetno je, da so med delov¬ ne dni življenja posajeni prazniki. Kot rože so med trato, kot ptice so med ve¬ jami. Tok življenja povračajo v dneve večjih lepot in izredne zadovoljnosti. Kako lepo in blaženo je, če moreš prav praznovati božične praznike. Prav bi bilo, da bi te in take lepote zadržali in jih nosili s seboj, ne le en dan, ne le par dni, vse dni, vse življenje naj bi bili kakor o Božiču. Kako bi to storili ? Odgovor povedo odgovori na takale vprašanja: Ali smo pripravljeni pozabiti kar smo dobrega storili drugim in si zapomniti kaj so nam drugi izkazali ljubezni in po¬ moči? Ali smo pripravljeni prezreti vse kar dolguje nam svet in misliti kaj smo mu mi sami dolžni? Ali hočemo posta¬ viti našo pravico tja v ozadje, naše dolžnosti bolj naprej, prav v ospredje pa skrb, da bi storili nekaj več kot le dolžnost? Ali ponavljamo, da ni važno kako se bomo okoristili z življenjem ampak je važno koliko bomo mogli ko¬ ristiti skupnemu življenju? Ali smo za¬ prli knjigo pritožb proti naši hudi uso¬ di in iščemo le priložnost kje bi pose¬ jali vsaj malo setev sreče? S takim izpraševanjem čistimo in tre¬ bimo našo luč, da bi dala več svetlobe in toplote, pa manj dima. S tem se va¬ dimo, da bi nosili vsak svojo luč pred seboj, tako da naša senca pada za na¬ mi in nas ne moti na poti naprej. Če to zmoremo, izpričujemo dejansko vero, da je ljubezen največja, da je sil- nejša kot sovraštvo, močnejša kot zlo in kot smrt, če to zmoremo, smo nosil¬ ci poslanstva božične noči, smo vredni božie podobe, ki smo po nji vstvarjeni. Kar Vas je nocoj v tej dvorani, kar jih je delalo za tole prireditev Lige ka¬ toliških slovenskih Amerikancev v Cle¬ velandu, ste vsi nosili svoje lučke lju¬ bezni pred seboj, ste nase pozabili, da bi nekaj dobrega storili še ta Božič, še to leto. Ob koncu leta se spodobi, da dajemo zahvalo za vse prejete dobrote. Nocoj¬ šnja prireditev je javna zahvala naše¬ mu dragemu Father Alojziju Bazniku za posebno pomoč in dobroto, ki jo je svojim rojakom izkazal in storil v naj¬ hujših dneh komaj preteklega življenja. Bilo je v letih 1945 in 46. Takrat, ko je nad Slovenijo padel komunistični He¬ rod kot jastreb nad plen. V Italijo so se vsule trume slovenskih protikomunistič¬ nih borcev in pregnancev. Domovina je bila zanje zaprta, povratek je pomenil smrt ali vsaj dolgoletno ječo in muče¬ nje. Tujina jih ni pričakovala, ne razu- mela; jih je sprejela le kot nadlogo. Svet je bil ves prevzet s svojimi veliki- ! skrbmi, ki jih je nakopičila vojna in Povojna zmeda. Strahovitih posledic ko¬ munistične zmage v Evropi se niti za- Ve del ni, še manj da bi cenil njene ne¬ posredne žrtve in preizkušene protiko¬ munistične borce. Vojna propaganda je sv °bodre ljudi zapeljala v neko megle n ° sanjavo fratelanco s komunizmom tak° j da so kjij za resn j co skoro ne- s Premljivi. Seveda je bila prva misel vsakega našega človeka, ki je imel kakega znan- ea ali celo sorodnika preko morja, da mu potožil, dobil kako oporo. Seveda smo takoj vedeli, da je treba zapadni SVe t obvestiti o resnici komunistične re- ^olucije in ga prepričati, apelirati nanj. 0ta kako. Italija je bila bojišče, vojno Pedročje, okupirana. Poštne zveze izven Prevzvišeni g. dr. Rozman zopet med Slovenci v Argentini Po dobrih dveh letih od zadnje-' ga škofovega obiska v Argentini je prevzvišeni g. dr. ROŽMAN zopet med Slovenci v Argentini. V Bue¬ nos Aires je prispel prejšnji petek, 11. januarja ob šestih popoldne. Veliko štirimotorno letalo, s kate¬ rim je potoval iz USA v Argenti¬ no, je ob tej uri pristalo na ogrom¬ nem buenosaireškem letališču Mi- nistro Pistarini na Ezeizi. Prevzvišeni je že pred prihodom v Argentino sporočil, da ne želi no¬ benih posebnih sprejemov. Zato ni sta bila objavljena ne dan ne ura prihoda, škofa g. dr. Rožmana so na letalilču pričakovali rektor bo¬ goslovnega semenišča g. prelat dr. Odar, spiritual g. dr. Žakelj ter profesorji gg. Dr. Ahčin, dr. Len¬ ček in dr. Gnidovec, vsi novomaš- niki in bogoslovci. Navzoč je bil tudi župnik g. Orehar, predsednik Društva Slovencev g. Miloš Stare, predsednik Slov. kat. akad. stare¬ šinstva g. Prijatelj in predsednik Odbora za slov. semenišče g. Krem¬ žar. Po pristanku letala je prevzviše¬ ni stopil iz njega vidno dobro raz¬ položen in č’l. Prisrčno se je z vse¬ mi pozdravljal in rokoval, pred¬ vsem z novomašniki in bogoslovci, ki so bili vidno vsi srečni, da so zo¬ pet lahko pozdravili svojega škofa med sabo zlasti novomašniki, da bodo od njega prejeli tudi maš- niško posvečenje. Z vsemi se je prevzvišeni na letališču še fotogra¬ firal, nato se je pa odpeljal narav¬ nost v Adrogue, v hišo slov. bogo¬ slovnega semenišča, kjer je sobotni dan prebil predvsem v razgovoru z novomašniki in bogoslovci. Prevzvišeni g. dr. Gregorij Rožman ob prihodu na letališče na Ezeizi. bi Italije so bile strogo nadzirane in zelo omejene za vojaške in upravne uradne potrebe. Vedeli smo, da to, kar mi ho¬ čemo in moramo pisati ne bo prav nič všeč takratnim cenzorjem. Pošte niso hotele sprejemati zasebnih pisem za ino¬ zemstvo. Takrat je prišel v Italijo Father Ba¬ znik. Kar pojavil se je v našem stano¬ vanju, ki je bilo ob enem posvetovalni- | ! ca, zbirališče in zatekališče, ker kaj j drugega več mesecev nismo zmogli. V . par minutah razgovora je videl naše te¬ žave in razumel vso težo in važnost I vprašanja. Ko sva se poslavljala, je z nasmeškom, kar tako mimogrede naro- 1 j čil: “Pošta za sorodnike naših ljudi v Združenih Državah naj se zbira kar tu pri Vas, bomo že kako poskrbeli za¬ njo.” Pogledal sem po njegovi ameriški oficirski uniformi in ga razumel. Fa¬ ther Baznik je potem nosil to skrb in sitnost vse dolge mesece dokler je bil tam. Kako je to napravil, ne vem. Vem le, da nam je odprl Ameriko, da je na¬ ša pošta, ki jo je bilo vselej na funte, srečno prihaja’a v Združene Države in da so začeli prihajati odgovori, če bi ne bilo pomoči Father Baznika, bi bil pokojni Msgr. Gabrovšek še dolgo čakal na p'sma in pcrcčila iz Italije, ne bi bi¬ la “Ameriške Domovina” še mesece in mesece imela novih, zanesljivih vesti iz domovine in pionirji, ki ste utirali de¬ lovanje Lige v pomoč domovini in za izgnance, bi ne bili poučeni in oborože- j ni z živimi neposrednimi dokazi kako važno in nujno je bilo novo delo usmi¬ ljenja. Pomoč Father Baznika je bi’a bistvenega pomena za vse takratno re¬ ševalno delo. Father Baznik pa je hitel dalje v sa¬ maritanskem misijonu. V svojem jeepu je preletel taborišča in skupine begun¬ cev in tako dolgo obletaval vso sloven- sko-italijansko mejo, da je dobil popol no, čisto in resnično sliko vsega, kar se je bilo zgodilo tam preko. Delil je du¬ hovno in materijalno pomoč, vlival upa¬ nje in reševal zagate ter končno javno nastopil s svojimi članki, ki so vzbudili toliko vsesplošnega zanimanja. Izpolnil se je bil slovenski pregovor, da kadar je sila največja, je božja roka najbolj mila. Roka ameriškega sloven¬ skega duhovnika je tedaj posegla v na¬ šo bedo. To roko bi enkrat radi polju¬ bili, tej roki bi se nocoj radi javno za¬ hvalili. Čisto v Baznikovem duhu pa je, da nocojšnja prireditev ni nikaka “party” v njegovo korist. Kpt je takrat nosil pred seboj luč ljubezni in usmiljenja in svoje'sence niti videti ni hotel, tako no¬ coj gori sveča hvaležnosti, sicer pred njim, a sveti na pot naprej za nove ple¬ menite cilje. Vse, kar se bo nocoj in sicer v zvezi s to prireditvijo nabralo denarnih pri¬ spevkov, bo uporabljeno za to, da naš škof Dr. Gregorij Rožman more poto¬ vati v Argentino k svojim bogoslovcem, da tam tistim, ki so pri koncu svojih bogoslovnih študij osebno podeli višje redove in da tam uredi tekoče zadeve kot vrhovni predstojnik slovenskega bo¬ goslovja v begunstvu. To je živa potre¬ ba in nujnost. Zopet ni nič njegove o- sebne koristi v tem namenu. Pri njego¬ vih letih in v tem letnem času bi se škof osebno pač najbolje počutil v pri¬ jaznem župnišču sv. Lovrenca. Pred njim na pot gre luč skrbne ljubezni za bodočnost slovenskih škofij. Tudi za mlade fante novomašnike mo¬ ram reči, da ne vidim nič osebne sebič¬ nosti v želji, da jih posveti naš škof. Da so vztrajali v skromnih razmerah slovenskega semenišča v begunstvu, da žele, da bodo ohranjeni svobodni za po¬ vratek domov v težke razmere duhovne obnove, k temu jih žene le vroča ljube¬ zen, ki v njih gori za narod naš in nje¬ gov blagor. Žene jih želja, da bi naša domovina ostala lep vinograd Gospodov. Saj vedo kaj jih doma čaka. Vedo, da bo v mnogih področjih krščanske vzg<> je in kulture treba orati ledino in žive¬ ti v trpljenju in odpovedi. Marsikdo med njimi bi najbrže iz osebnih razlo¬ gov raje ostal na kakem udobnejšem mestu v svobodnem svetu. A luč ljubez¬ ni nosijo pred seboj in svoje sence nič ne gledajo. Tako se mi zdi, da so modri voditelji Lige, njeni igralci, pevci in njihovi so¬ delavci za nocojšen večer zbrali izredno bogat in primeren šop dobrih namenov. Kot snope klenega klasja življenja smo jih prejeli. Klasja, da se z njim prislo¬ nimo k božjemu Sinu. S klasom zahval- nosti duhovniku-dobrotniku, Boga same¬ ga v jaslicah častimo, s klasjem pri¬ pravljenosti in naših darov za škofovo pot se z nflšim škofom uvrščamo med pastirje z betlehemskih poljan, z vese¬ ljem, ki ga vžigamo v srcih aših mla¬ dih novomašnikov, s tem, da jim poma¬ gamo, da bodo prejeli redove po rokah svojega škofa. Zaključujemo staro leto in vstopamo v novo s primernim zaslužnim delom Presidenfe de la Naclon gral Peron inauguro en Campana la Fabrica Niliiar de Tolueno Sinfefico Durante una ceremonia que alcanzo emocionantes proyecciones, el PRESI- DENTE PERON inauguro el viernes ultimo la Fabrica Militar de Tolueno Sin- tetico construida por la Direccion General de Fabricaciones Militares del Minis- terio de Defensa Nacional en la večina localidad bonaerense de Campana. Du¬ rante el acto, que conto con la mas entusiasta y manifiesta adhesion popular, el primer mandatario de la Republica Argentina, ante el espectaculo de la fabrica cuyas instalaciones la hacen asemejarse a una nave con innumerables mastiles, pronuncio estas significativas palabras: “QUE ČADA UNA DE SUS COLUM- NAS SEA UN ASTA BANDERA DE NUESTRA INDEPENDENCIA ECONO- MICA”. Pues la planta recientemente inaugurada, que significa un aporte trans- cedental para el progreso del pais por su capacidad para la produccion de tolue¬ no, importantisimo para la defensa nacional, tambien producira aeronafta desti- nada a los bombarderos pesados y los aviones de caza y contribuira a la vez al desarrollo de la industria quimica, expresa en su magnificencia y su poderio la voluntad de recuperacion nacional que constituye el nervio y la entrana de toda realizacion justicialista. Predsednik republike gral Peron je v mestu Campana odprl vojaško tovarno za pridobivanje sintetičnega toluena V bližnjem mestu Campana v provinci Buenos Aires je Glavno ravnateljstvo za vojaške izdelke v Ministrstvu za narodno obrambo zgradilo veliko tovarno za pridobivanje sintetičnega toluena. Tovarno je odprl predsednik republike GRAL PERON prejšnji petek. Številne množice naroda, ki so bile tam zbrane, so mu prirejale navdušene ovacije. Med slavnostjo, pri kateri je z vso navdušenostjo so¬ delovalo ljudstvo, je predsednik gral Peron pred tovarniškimi objekti, ki imajo obliko ladje s številnimi jambori, v svojem govoru izrekel tudi naslednje pomemb¬ ne besede: “NAJ BO VSAK OD TEH TOVARNIŠKIH STEBROV DROG Z NA¬ RODNO ZASTAVO NAŠE GOSPODARSKE NEODVISNOSTI”. Nova tovarna po svoji kapaciteti za pridobivanje sintetičnega toluena, je izreden prispevek za nov napredek republike, izredno važen za narodno obrambo. Tovarna bo pa poleg te¬ ga proizvajala aeronafto za težke bombnike in za reakcijska letala in bo prispeva¬ la svoj delež tudi k razvoju kemične industrije. Novo industrijsko velepodjetje pa v svoji veličini in mogočnosti predstavlja voljo po nacionalni obnovi, kar vse je jedro in bistvo dela vlade justicializma. kot katoliški Slovenci, kot sinovi in hče¬ re naroda, ki je bil v teku svoje tisoč, letne krščanske zgodovine v izredni me¬ ri obdarjen z najboljšimi duhovniki, ki si jih moremo želeti in misliti. Saj je slovenski napredek, narodna rast, slo¬ venska knjiga in pesem, slovenski vedri narodni običaji in slovenski lepi domo¬ vi, saj je naša znanost in kultura v največji meri plod in sad prizadevanj in vztrajnega dela slovenskih duhovni¬ kov. Od kaplanov do škofov. Oni so nam bili narodni, ljudski knezi, kadar so nas tlačili tuji oblastniki, oni so nam gradi¬ li šole in bili prvi učitelji, oni so pisali, zalagali in izdajali knjige, oni nam bra¬ nili narodne meje in pravice, reševali so nam gospodarsko'neodvisnost, bili naši, ljudski tribuni in narodni politiki. Kro- j nika življenja in dela slovenskih duhov- ; nikov je pismo o zvesti in. požrtvovalni j službi z narodom in za narod, to je be- j ležnica velikih uspehov, ki so mali na- 1 rod v nevšečnih razmerah postaviM ob bok mogočnejših in večjih in ga pripe¬ ljali do zglednih višin v samoniklem slovenskem napredku. V dejstvu, da moremo v sedanjem ča¬ su strašne preizkušnje in stiska, v pre¬ gnanstvu, skrbeti za nov bodoči rod svoj'h duhovnikov in to v večji in izra¬ zitejši meri kot mnogi drugi narodi, ki so v podobni usodi, vidim dokaz, da so namenjeni Slovencem še lepši dnevi svobodne bodočnosti v krščanskem redu miru in ljubezni. Taka zavest nam je nrav za novo le¬ to živo potrebna tolažba in krepilo. Saj smo v času negotovosti in strahu. Vsa materijalna sredstva se zde nezadostna, da bi nas rešila stiske in nesreče, ki grozi. V letu 1952 se bo nadaljevala izčrplji- va in utrudljiva živčna vojna in se bo nadaljevalo in stopnjevalo oboroževanje. Daj Bog, da bi se častno zaključilo vsaj premirje na Koreji. Nekaj upanja je, da se bo. Ali tudi v tem srečnem slu¬ čaju moramo vedeti, da sovražnic miru in svobode ne bo prav nič spremenil svojih končnih ciljev. Komunizem hoče svetovno revolucijo, hoče svojo diktatu-! ro nad vsemi narodi. Ker je v zadnjem desetletju dosegel strahovito moč, bo ostal strahovita nevarnost za mir in svobodo vseh ljudi in narodov, ki še ni¬ so njegove žrtve in stalna suženjska muka za vse, ki so mu i i mu še bodo podlegli. Vso pridnost, vztrajnost, požr¬ tvovalnost in odločnost bodo morali na¬ rodi uporabiti, da se mrar.ijo pred nje¬ govimi napadi. Vedno novi napadi bodo prihajali in se pojavljali, tako zunaji na raznih točkah zemeljske obla kot tudi zavratni, notranji napadi v družabnost- nem življenju vseh narodov. Moramo si biti kar na jasnem, da smo sredi splošnega ognja ogromnih sil zla. Vprašanje je le ali bodo sile, ki branijo dobro, vzdržale ta napad in ga zlomile ali ne. Nihče ne more predvide¬ vati posameznih dogodkov. Tudi niso važni. Gotovo je, da imamo pred seboj leto trdega življenja, leto hujšega pre¬ izkušanja sil. Precej je vendar znamenj, da se sile svobodnega protikomunistič¬ nega sveta krepe, združujejo, konsoli¬ dirajo, da kažejo vedno bolj živahno vo¬ ljo in delavnost k zmagi. Svobodni svet bo branil mir do zad¬ njega odtenka možnosti. Prelivanja krvi za nobeno ceno ne bo začenjal. A v le¬ tu 1952 bo že tako pripravljen, da bo udaril nazaj, če bi bil napaden, kot še nikdar za nobeno vojsko ni bil priprav¬ ljen. Svobodni svet se je v zadnjih letih veliko naučil kako voditi totalno vojno proti totalni komunistični propagandi in “vzgoji” ljudskih množic. V letu 1951 so se že tudi tehnična sredstva, ki prebija¬ jo železno zaveso, izpopolnila do take mere, da moremo reči, da je resnica do¬ bila nova krila in more doseči tudi Ko¬ munistične ječe in taborišča, četudi so obdana visoko z bodečimi žicami. Na tem polju, kjer so bili pred tremi leti še ko¬ munisti popolni gospodoval«, so sedaj svobodni narodi prešli v napad. Tu se bo njihov napad stopnjeval in izpopol¬ njeval. Komunistična tiranija ne more več držati svojih množic v temi in sle¬ poti. Resnica, oznanilo o svobodnem re¬ du in njegovi dobroti ima dostop do njih. Tu je tiranija ranjljiva, ker je zlo¬ činska in nečloveška. V svetlobi resnice bledi njeno rdečilo, v solncu oznanila svobode hira in propada. Ali, kakor sem rekel, vsa človeška sredstva izgledajo nezadostna in so ne¬ zadostna, da bi odvrnila grozovito ne¬ srečo, ki jo imenujemo tretja svetovna vojna. Te nas more rešiti in brez nje u- gonobiti besnečo zver komunistične re¬ volucije le posebna dobrota, posebna mi¬ lost. Kristjani smo. Verujemo, da ima vsa¬ ko dobro delo svojo vrednost pred Bo- eom. Skušamo torej z dobrimi deli pre¬ prositi Voditelja usode. Skušamo pose¬ bej polniti zakladnico dobrih del tam, (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 17. I. 1952 IZ TEDNA V TEDEN Iz svoboeliieg§u sveta USA: Truman je v govoru ob otvorit¬ vi 82. zasedanja ameriškega kongresa izjavil, da bo USA 1. še naualje podpi¬ rala, vojaško in gospodarsko, zahodne evropske države in ameriške prija ceije na drugih delih sveta, 2. sodelovala in podp.rala gibanje za združeno Evropo, 3. podpirala zaostale države, 4. poveča¬ la delovanje Glasa Amerike za države za Železno zaveso. — USA j e ponovno zahtevala od ZSSR vrnitev medvojnega posojila 550 ladij ter izjavila, da bo v nasprotnem slučaju predala vso zadevo mednarodnemu sodišču v Haagu. ZSSR je odgovorila, da ne priznava tega so¬ dišča. — V USA so objavili, da bodo za 40% zmanjšali produkcijo vsakdanjih Življenjskih potrebščin. — — USA in Jugoslavija sta podpisali pogodbo o tri- letri gospodarski pomoči, ki jo bo FLRJ dobivala od USA. — Ameriška mornari¬ ca bo zgradila 10 60.000 tonskih veleleta- lonosdk z atomskimi motorji, prav ta¬ ko pa še 140 drugih tipov vojnih ladij. V akciji je trenutno že nad 750 vojnih ladij FRANCIJA: General De Lattre de Tassingy, vrhovni poveljnik franc, čet v Indokini je umrl. Zaradi velikih zaslug za domovino v prvi in drugi svetovni voj¬ ni, zlasti pa zaradi uspešne obrambe In- dokine, je bil po smrti imenovan za mar¬ šala. — Vladna kriza še ni rešena. Po¬ tem ko so sestavo vlade odklonili soci- jalisti, degolovci, Bidault in Del Boss, se trudi sedaj Faure. Predvidevajo, da bo vladna kriza trajala še do konca me¬ seca. ANGLIJA: Kralj Jurij VI se bo podal na več mesečno potovanje in bo obiskal Južno Afriko. Prestolonaslednica Eizabe- ta pa bo obiskala Avstralijo in Novo Ze¬ landijo. NEMČIJA: — Zahodnonemški parla¬ ment je z 232 proti 143 glasovi sprejel Sehumanov načrt. Odobriti ga mora še italijanski in holandski parlament na¬ kar bo stopil v veljavo. — Podobno kot Schumanov načrt za težko industrijo, je nemški oborožitveni komisar Blank pre¬ dlagal skupno evropsko organizacijo za ob: r žitveno industrijo. — Po poročilih nekega diplomata, ki je prišel iz ZSSR, naj bi se pobegla angl. diplomata Bur- ges in McLean nahajala v znani ječi Lu- bianki. AVSTRIJA: Sovjetske oblasti so ne¬ pričakovano izpustile večje število za¬ prtih v. jnih zl.čincev, kar nekateri tol¬ mačijo kot znak sovjetske dobre volje v zadevah ureditve notranjih avstrijskih problemov. PERZIJA: Vlada je v soboto sporoči, la angleški vladi, da “ne bo dovolila več noben ga vmešavanja angl. uradnikov v Škof G. Dr. Rožman podelil mašniiko posvečenje 11 slovenskim diakonom Don Boscov zavod v Ramos Mejia je zaradi svoje lepe naravne lege sredi ze¬ lenih livad in vitkih cipres, predvsem pa zaradi gostoljubnosti, ki jo tako v ta- mošnji cerkvi Marije Pomočnice kristja¬ nov, kakor tudi v prostorih v samem za¬ vodu uživajo Slovenci v Argentini, med vsemi našimi rojaki priljubljen kraj, ka¬ mor vedno radi zahajajo, pa naj je to slovenska telovska procesija ali pa dru¬ ge velike slovenske cerkvene slovesnosti. In v tej cerkvi Marije Pomočnice kristjanov je v nedeljo, 13. januarja t. 1. celj Rijavec, Branko Rozman in Tone Škulj. Sam obred posvečevanja pa je s svojo močno in globbko simboliko napravil na vse vernike najmočnejši vtis. Po končani sv. maši, ki so jo med po¬ svečevanjem opravili tudi novomašniki skupno s svojim škofom posvečevalcem, so novomašniki skupno podelili vsem ver¬ nikom svoj novomašniški blagoslov, s kora jim je pa nato zadonela v pozdrav slovenska novomašniška “Novi mašnik bod’ pozdravljen”. Obe pesmi je do¬ Prevzviseni g. dr. Rožman podeljuje mašniško posvečenje enajstim slovenskim diakonom v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ra¬ mos Mejia. 0