1 ? -02- 2003 Domoznanski oddelek 35 VESTI iz vasi 2002 352(497.4X061 ) s m 112 VASI 6005736,2 COBISS 0 VABILO Vabim vas na novoletni nagovor župana, ki bo 1. januarja 2003 ob 01:00 pred občinsko zgradbo. Jože Kokot Ui/eM+Uc ; o pripravljam uvodnik prednovoletne številke Vesti iz vasi in svoj prvi županski pozdrav občanom, sem pod močnim vplivom izida demokratičnih lokalnih volitev. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se med našimi občani utrjuje demokratično izbiranje oblasti in z njo tudi močna konkurenca svežih idej in načrtov za skupno prihodnost. Prvo besedo bi namenil vam, občanom, saj ste ljudje tisti, ki poganjate občino. V času hitrega razvoja in večanja regionalnih razlik občina le težko sledi, ne da bi na prava mesta postavili prave ljudi. Poleg strokovne usposobljenost in poklicnih veščin so potrebne še drugačne vrline - tiste, ki oblikujejo človekov značaj. Kot pravijo strokovnjaki, so zanesljivost, marljivost, človečnost, inventivnost, vztrajnost, poštenost, pravičnost,samozavest, zdrav tekmovalni duh in zlasti komunikativnost tiste vrline, ki so potrebne za timsko delo in uresničevanje interesov širokega kroga občanov. Prav ljudje, ki bi izpolnjevali čimveč teh vrlin, želim vključiti v sooblikovanje podobe naše občine. Ko ste občani izbirali, ste izmed ponujenih imen izbrali posameznike, ki jim zaupate in za katere verjamete, da bodo uresničili zastavljene cilje. Prav gotovo verjamete v perspektivo, usmeritev k ciljem ter optimistično delovanje ljudi, ki ste jih izbrali. Konec koncev je občina ustvarjena prav zato, da ljudje skupaj dosegamo vedno več. Še kako pomembno pa je na tej poti zaupanje: zaupanje vase, zaupanje v sodelavce, v občane in zaupanje občanov v izvoljene predstavnike. Dejstvo j e, da ljudje radi sodelujemo pri stvareh, ki jih je vredno početi in v kar verjamemo. Sem za združevanje pametnega s koristnim v skupno zadovoljstvo. Počaščen sem, da ste mi izkazali zaupanje, to mi daje spodbudo in zagon, hkrati pa obljubljam, da bom občino Gorišnica odgovorno vodil naslednji mandat. Sem župan iz vrst SLS, od tu in iz drugih strank prihaja v nov občinski svet tudi veliko izkušenih, izobraženih in poslovno uspešnih posameznikov. Sestava občinskega sveta ni več tako monolitna kot v preteklosti. Tu se bo prepletalo in usklajevalo več različnih mnenj in pogledov, verjamem pa, da bodo prav vsa usmerjena v konstruktivno iskanje najugodnejših rešitev za prospe-riranje in razvoj našega bivalnega in vedno bolj tudi delovnega okolja. Bliža se čas božičnega miru, čas praznovanj ter čas pričakovanj, želja in upov. Želim, da v prihajajočem UVODNIK Jože Kokot župan občine Gorišnica času uspemo ohraniti posluh za sočloveka, vzdrževati razumno sodelovanje ter pripadnost svojemu narodu in slovenski kulturi. V tem času potujejo želje po sreči, zadovoljstvu in zdravju od srca do srca. Vsem občanom želim, naj se jim te želje tudi uresničijo. Vaš župan Jože KOKOT VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja, zanjo Jože Kokot. Fotografije: Foto Laura, Foto Kosi, Davorin Zorli. Računalniški prelom: ALINEA, Davorin Zorli s.p. Tisk: MA tisk d.o.o. Maribor, tiskano decembra 2002 v 1900 izvodih. Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica,telefon: 02/743 11 11, e-mail: vesti@gorisnica.si. Po mnenju Urada vlade RS se glasilo Vesti iz vasi šteje med proizvode, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5%. Glasilo VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, kijih vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1509. JANUAR FEBRUAR 1 S Novo leto 2 Č Gregor © 3 P Genovefa 4 S Angela 5 N Milena 6 P Sv. trije kralji 7 T Zdravko 8 S Severin 9 Č Julijan 10 P Vilijem 3) 11 S Pavlin 12 N Tatjana 13 P Veronika 14 T Srečko 15 S Lovro 16 Č Marcel 17 P Anton 18 S Marjetka © 19 N Suzana 20 P Boštjan 21 T Neža 22 S Vinko 23 Č Rajko 24 P Frančišek 25 S Pavel © 26 N Timotej 27 P Angela 28 T Tomaž 29 S Valerij 30 Č Martina 31 P Janez 1 S Brigita ® 2 N Marija, Svečnica 3 P Blaž 4 T Andrej 5 S Agata 6 Č Ljubo 7 P Rihard 8 S Slov. kult.pr. 9 N Polona D 10 P Vilijem 11 T Marija 12 S Damijan 13 Č Katarina 14 P Valentin 15 S Jurka 16 N Julijana 17 P Silvin © 18 T Simeon 19 S Konrad 20 Č Leon 21 P Irena 22 S Marjeta 23 N Marta © 24 P Matija 25 T Matevž 26 S Aleš 27 Č Gabrijel 28 P Roman t / | I -s ^ j V3^31 D UZ1 rJ n n n n v n MAREC 1 S Albin 2 N Janja 3 P Marin 4 T Pust 5 S Pepelnica 6 Č Nika 7 P Terezija 8 S Janez 9 N Frančiška 10 P 40 mučencev 11 T Krištof 12 S Gregor 13 Č Kristina 14 P Matilda 15 S Klemen 16 N Hilarij 17 P Jerica 18 T Edvard 19 S Jožef 20 Č Klavdija 21 P Benedikt 22 S Lea 23 N Jože 24 P S/mon 25 T Minka 26 S Larisa 27 Č Rupert 28 P Vojko 29 S Ciril, Metod 30 N Bogo 31 P Benjamin © 2) © C 1 T Hugo ® 2 S Franc 3 Č Ljuba 4 P Izidor 5 S Vinko 6 N Vilijem 7 P Darko 8 T Valter 9 S Črtomir 3) 10 č Mihael 11 P Stanko 12 S Lazar 13 N Ida 14 P Valerij 15 T Helena 16 S Bernarda © ■ 17 č Rudi 18 p Konrad 19 s Leon 20 N Velika noč 21 P Velikonoč. poned. 22 T Leonida 23 S Jurij © | 24 č Melita 25 p Marko 26 s Klemen 27 N Dan upora p.o. 28 P Živko 29 T Katarina 30 S Pij : 1 Č Praznik dela ® 1 N Justin 2 P Anastazij 2 p Erazem 3 S Filip, Jakob 3 T Karel 4 N Florijan 4 s Kristina 5 P Angel 5 Č Igor 6 T Dominik 6 p Norbert 7 S G/ze/a 7 s Robert 3) 8 Č Viktor 8 N Medart 9 P Gregor 3) 9 p Primož 10 S Izidor 10 T Bogumii 11 N Žiga 11 S Barnaba 12 P Pankracij 12 Č Čedomir 13 T Servacij 13 P Anton 14 S Bonifacij 14 S Valerij © 15 Č Zofka 15 N Vid 16 P Janez © 16 P Beno 17 S Jošt 17 T Adolf 18 N Erik 18 S Marko 19 P Binkošti 19 Č Julijana 20 T Bernard 20 P Silverij 21 S Feliks 21 S Alojz © 22 Č Milan 22 N Ahac 23 P Željko © 23 P Jožef 24 S Marija 24 T Janez 25 N Gregor 25 S Dan državnosti 26 P Filip 26 Č Stojan 27 T Avguštin 27 P Ema 28 S Viljem 28 S Hotimir 29 Č Maksim 29 N Peter, Pavel © 30 P Ivana 30 P Emilija 31 S Angela ® 1 T Bogoslav 2 S Marija 3 Č Tomaž 4 P Urh 5 S Ciril, Metod 6 N Bogomila 7 P Manica 3) | 8 T Špela 9 S Veronika 10 Č Amalija 11 P Benedikt 12 S Mohor 13 N Henrik © 14 P Božidar 15 T Vladimir 16 S Karmen 17 Č Aleš 18 P Miroslav 19 S Vincenc 20 N Marjeta 21 P Danilo 0 22 T Majda 23 S Brigita 24 Č Krištof Občinski 25 P Jakob praznik 26 S Ana 27 N Gorazd 28 P Zmago 29 T Marta © 30 S Peter 31 Č Ignac AVGUST 1 P Alfonz 2 S Štefka 3 N Lidija 4 P Janez 5 T Nives 3) 6 S Ljubo 7 Č Kajetan 8 P Dominik 9 S Jaro 10 N Lovrenc 11 P Klara 12 T Ajda © 13 S Lilijana 14 Č Maksimiljan 15 P Marijino vneb. 16 S Rok 17 N Milica 18 P Helena 19 T Ljudevit 20 S Bernard © 21 Č Pij 22 P Timotej 23 S Roza 24 N Jernej 25 P Ludvik 26 T Viktor 27 S Monika ® 28 Č Avguštin 29 P Janez 30 S Srečko 31 N Rajko 1 p Tilen 1 S Terezija 2 T Štefan 2 Č Bogo 3) 3 S Gregor 3) 3 P Žarko 4 Č Rozalija 4 S Franc 5 P Lovrenc 5 N Marcel 6 S Sara 6 P Bruno 7 N Marko 7 T Marko 8 P Marija 8 S Tajda 9 T Peter 9 Č Abraham 10 S Nikola © 10 P Danijel © 11 Č Gvido 11 S Milan 12 P Tacijan 12 N Maks 13 S Ljubo 13 P Marija 14 N Rasto 14 T Veselko 15 P Dolores 15 S Terezija 16 T Kornelij 16 Č Gal 17 S Hilda 17 P Ignac 18 Č Irena © 18 S Luka © 19 P Božidar 19 N Edvin 20 S Svetlana 20 P Irena 21 N Matej 21 T Urška 22 P Mavricij 22 S Berta 23 T Slavojko 23 Č Severin 24 S A. M. Slomšek 24 P Dejan 25 Č Urh 25 S Darja ® 26 P Kozma, Damjan® 26 N Lucijan 27 S Vincenc 27 P Sabina 28 N Venčeslav 28 T Simon 29 P Mihael 29 S Ida 30 T Sonja 30 Č Marcel 31 P Dan reformacije 1 S Vsi sveti 3) 1 P Marijan 2 N Dušan 2 T Blanka 3 P Viktorin 3 S Franc 4 T Drago 4 Č Barbara 5 S Zaharija 5 P Mirko 6 Č Lenart 6 S Miklavž 7 P Ernest 7 N Ambrož 8 S Bogdan 8 P Marija © 9 N Darko © 9 T Valerija 10 P Andrej 10 S Smiljan 11 T Martin 11 Č Danijel 12 S Emil 12 P Ivana 13 Č Stanislav 13 S Lucija 14 P Nikolaj 14 N Dušan 15 S Leopold 15 P Kristina 16 N Jerica 16 T Albina © 17 P Elizabeta © 17 S Lazar 18 T Roman 18 Č Ba/do 19 S Matilda 19 P Urban 20 Č Srečko 20 S Julij 21 P Marija 21 N Tomaž 22 S Cilka 22 P Justina 23 N Klemen ® 23 T Viktorija ® 24 P Cvetka 24 S Eva 25 T Katarina 25 Č Božič 26 S Konrad 26 P Štefan, Dan s. 27 Č Virgil 27 S Janez 28 P Berta 28 N Ž/vko 29 S /V/na 29 P David 30 N Andrej 3) 30 T Evgen D 31 S Silvester Ježe Koket, novi župan občine Gorišnica a letošnjih lokalnih volitvah so se za mesto župana potegovali trije kandidati Rozalija Obran, Jožef Kokot in Leopold Orešek. Že pred volitvami je bilo jasno, da bomo dobili novega župana, saj seje že zelo zgodaj vedelo, da stari župan, Slavko Visenjak, ne bo več kandidiral. In že v prvem krogu, na Martinovo nedeljo, smo dobili novega župana. Naslednja štiri leta bo našo občino vodil g. Jožef Kokot. Pri oblikovanju naše občine aktivno sodeluje zadnja štiri leta, saj je kot svetnik občine vodil odbor za gospodarstvo, v okviru katerega so delovale komisije za obrt in podjetništvo (ki jo je tudi vodil), za kmetijstvo in za turizem. Ker je sodeloval tudi v drugih komisijah, lahko rečemo, da delovanje občine dobro pozna. Gospod župan, za vami je že skoraj mesec dni županovanja. Kakšni so vaši prvi občutki? O prvih občutkih bi se dalo veliko povedati. Že doslej sem bil vključen v delo občine in sem aktivnosti kar dobro poznal. Šele ko sedeš na mesto župana pa spoznaš obseg nalog in aktivnosti v polnem obsegu. Preko župana gre ogromno stvari, na katere marsikdo niti ne pomišlja, tako da mora biti človek maksimalno angažiran in predan županovanju. Po tistih prvih občutkih uspeha te delo kar hitro postavi na realna tla in se soočiš z obilico nalog, ki so kot obveza in hkrati izziv. Katera je po vašem mnenju najbolj pereča stvar v občini? Ne morem reči, da je po Slavku Visenjaku ostala odprta kaka pereča stvar. Veliko je odprtih stvari, ki se rešujejo, nekatere so bolj, druge manj pereče. Za določen krog občanov je bolj pomembna ena stvar, za drug krog pa je bolj pereča druga odprta zadeva. Za občino in župana pa morajo biti vse stvari pomembne in jih mora enako odgovorno reševati. Kako si predstavljate delo v občini? Nas čakajo kakšne izrazite spremembe, ali pa se bodo stvari odvijale naprej približno tako, kot smo bili vajeni? Dosedanjega dela občine ne ocenjujem s pridržki. Delo je potekalo usklajeno, tako med županom in občinsko upravo, kot med delovnimi telesi občinskega sveta ter vsemi, ki so bili vključeni v delo občine. Že pred nastopom županskega mandata nisem obljubljal pretresov in tudi danes ne vidim potrebe po izrazitih spremembah. Prav gotovo bo prišlo do posameznih sprememb, saj seje v štirih letih spreminjala zakonodaja, v vrstah občinskih svetnikov so se zamenjali številni obrazi, to pa bo prav gotovo vodilo tudi v nekatere spremembe, od katerih pa si vsi obetamo najboljše. Seveda pa interesi ne smejo izven okvirjev, ki jih določa lokalna zakonodaja, pa čeprav je marsikdaj ta zelo toga. Ljudje vas poznajo kot uspešnega podjetnika in v zadnjem času tudi kot predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj. Po novem ste še župan občine. Kako uspete uskladiti vse obveznosti, saj je že vsaka funkcija sama za sebe dovolj velika obremenitev? Priznati moram, da nisem pričakoval, da naenkrat pade nate toliko dodatnega dela in angažiranosti. Prav gotovo te v začetku obseg dela vrže za kratek čas na tla, vendar se moraš kar hitro pobrati in peljati stvari naprej s polno paro. Sopotniki ne smejo občutiti, da se je med predajo delovnega utripa in skupne volje ter zadovoljstva vseh občanov. Občina ni in ne more biti le župan, občinski svet in uprava. Občina mora biti skupno zadovoljno utripanje celote. Osebno pa si prav gotovo želim zdravja in delovnih moči ter seveda prijateljskih in vedrih obrazov vseh s katerimi se bom srečeval. Verjamem, da so podobnih misli tudi občani, zato želim enako vsem bralcem teh vrstic. Poročilo o izidu volitev za župana občine Gorišnica županskega žezla vlak ustavil, še manj pa, da stoji predolgo, ali da speljuje prepočasi. Na posameznih področjih dela se aktivnosti ne križajo, pač pa dopolnjujejo. Izkušnje in stiki z enega področja so vedno koristna tudi za delo v občini. Če si delo znaš pravilno organizirati in uskladiti ne smejo presegati okvirjev zmožnosti. Trudim se, da v teh okvirjih zadostim potrebam in pričakovanjem vseh nalog, ki sem jih sprejel. Pred vrati so prazniki, za mnoge najlepši čas v letu. To je tudi čas, ko se ozremo nazaj. Ste zadovoljni z letom, ki se izteka? Prav gotovo smo v preteklem letu skupaj dosegli kar nekaj uspehov. Morda bi se dalo kaj narediti tudi drugače ali drugje, vendar sem z doseženim zadovoljen. Tako v ožjem kot širšem bivalnem in delovnem okolju ni prihajalo do izrazitih negativnih pretresov. Marsokdaj se dogajajo stvari, na katere mi ne moremo vplivati, lahko pa pustijo globoke posledice med ljudmi, v naseljih ali v naravi. Taki dogodki zarežejo med ljudi in ne morejo dojemati ali čutiti lepote prednovoletnega utripa. Prav je, da se tega zavedamo vsi in smo zadovoljni ter srečni. Kaj si kot župan občine Gorišnica in osebno želite v novem letu ? Kot župan si gotovo želim Občinska volilna komisija Gorišnica je na svoji seji dne 11. 11.2002 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja na volitvah dne 10. novembra 2002 ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana občine Gorišnica. I. Na volitvah 10. novembra 2002 je imelo pravico voliti skupaj 4988 volivcev, ki so vpisani v volilni imenik. Glasovalo je skupaj 3465 volivcev ali 69,47% vseh, ki so imeli pravico voliti. Od tega 3460 volivcev je glasovalo na voliščih, 3 volivci so glasovali predčasno, 2 volivca sta glasovala po pošti. II. Za volitve župana občine Gorišnica je bilo oddanih 3465 glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 79 glasovnic neveljavnih. Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat št. glasov 1. Jožef Kokot 1899 2. Leopold Orešek 683 3. Rozalija Obran 804 III. Občinska volilna komisija Gorišnica j e na podlagi 107. člena zakona o lokalnih volitvah (Ur.l. RS št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 51/2002) ugotovila, daje za župana občine Gorišnica izvoljen Jožef Kokot, roj. 19. 3. 1946, stanujoč Moškanjci 45/a, ki je dobil večino veljavnih glasov. Datum: 13.11.2002 Štev.: 006-07-20/2002 Predsednica občinske volilne Komisije Gorišnica: Barbara DEBEVEC, univ. dipl.prav. Člani in namestniki: Simona Čuš Zamuda, Franc Skuhala, Stanko Demikovič, Vekoslav Čagran, Vili Horvat, Slavko Vesenjak, Mirko Lesjak % glasov 56,08% 20,17% 23,74% Poročilo o izidu volitev elanov občinskega sveta občine Gorišnica Občinska volilna komisija Gorišnica je na svoji seji dne 11. 11. 2002 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida na volitvah dne 10. novembra 2002 ugotovila rezultate glasovanja ter izid glasovanja za člane občinskega sveta občine Gorišnica. I. Na volitvah 10. novembra 2002je imelo pravico voliti skupaj 4988 volivcev, ki so vpisani v volilni imenik. Glasovalo j e skupaj 3465 volivcev ali 69,47 % vseh, ki so imeli pravico voliti. Od tega 3460 volivcev j e glasovalo na voliščih, 3 volivci so glasovali predčasno, 2 volivca sta glasovala po pošti. II. Za volitve članov občinskega sveta je bilo oddanih 3465 glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 174 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic je bilo 3291. Posamezne liste kandidatov so skupno v občini Gorišnica dobile naslednje število glasov: Glasov % glasovšt. Ime liste 224 6,8% 1. UPOKOJENCI 571 17,4% 2. NOVA SLOVENIJA 843 25,6% 3. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 107 3,3% 4. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 1161 35,3% 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 106 3,2% 6. NEODVISNA LISTA JANKA IVANUŠA 279 8,5% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE 3291 SKUPAJ III. Na podlagi 15. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur.l.RS, št. 72/93,7/94,33/94,61/95, 70/95,20/98 in 51/02) je bilo v obeh volilnih enotah skupaj listam kandidatov direktno podeljeno 10 mandatov. Po posameznih volilnih enotah pa so listam kandidatov glede na dobljeno število glasov in izračunan volilni količnik v volilni enoti pripadali naslednji mandati in bili skladno z 18. členom in 86. členom Zakona o lokalnih volitvah ter upoštevanju preferenčnih glasov izvoljeni naslednji kandidati: Volilna enota 1 Volilni količnik 222.100000 glasov %gl. MA %ost. št. Ime liste 224 10,1% 1 0,9% L UPOKOJENCI Izvoljenje: Ivan Obran, roj. 17.12.1942, Moškanjci 65 357 16,1% 1 60,7% 2. NOVA SLOVENIJA Izvoljenje: Franc Ivanuš, roj. 18.4.1961,Cunkovci2/a 526 23,7% 2 36,8% 3. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Izvoljena sta: Konrad Kostanjevec, roj. 5. 7. 1943, Mala vas 41 Andrej Horvat,roj. 11.9.1966, Gorišnica95 863 38,9% 3 88,6% 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Izvoljeni so: Slavko Visenjak, roj. 22.7.1957, Moškanjci 75 Jožef Kokot, roj. 19.3.1946, Moškanjci 45/a Stanislav Vojsk, roj. 17.10.1962,Zagojiči, 14/e 106 4,8% 0 47,7% 6. NEODVISNA LISTA JANKA IVANUŠA 145 2221 6,5% 0 7 65,3% 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOV. SKUPAJ I2002 Volilna enota 2 Volilni količnik: glasov 178.333333 %gl. MA %ost. št. Ime liste 214 20,0% 1 20,0% 2. NOVA SLOVENIJA 317 29,6% 1 77,8% 3. izvoljenaje: Elizabeta Korenjak, roj. 4.4.1945, Meje 18/b LDS LIBERALNADEMOKRACIJA SLOVENIJE 107 10,0% 0 60,0% 4. Izvoljenje: Anton Kokot, roj. 15. L 1961, Pohorje 17 ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV 298 27,9% 1 67,1% 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 134 12,5% 0 75,1% 7. Izvoljenaje: Danica Ranfl, roj. 1.3.1958 Paradiž 10/b SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOV. 1070 3 SKUPAJ m. V skladu s 16. členom Zakona o lokalnih volitvah se preostalih 6 mandatov, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah razdeli na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste v obeh volilnih enotah. Izhajajoč iz seštevkov glasov, ki sojih dobile istoimenske liste v obeh volilnih enotah, deljenih s števili od 1 do 15 (d Hondtov sistem), je zaporedje najvišjih 15 količnikov naslednje: z.št. količnik št.l. L 1161,00 5 2. 843,00 3 3. 580,50 5 4.. 571,00 2 5. 421,50 3 6. 387,00 5 7. 290,25 5 8. 285,50 2 9. 281,00 3 10. 279,00 7 11. 232,20 5 12. 210,75 3 13. 193,50 5 14. 190,33 2 15. 168,60 3 Ime liste SLS Slovenska ljudska stranka LDS Liberalna demokracija Slovenije SLS Slovenska ljudska stranka Nova Slovenija LDS Liberalna demokracija Slovenije SLS Slovenska ljudska stranka SLS Slovenska ljudska stranka Nova Slovenija LDS Liberalna demokracija Slovenije Socialdemokratska stranka Slovenije SLS Slovenska ljudska stranka LDS Liberalna demokracija Slovenije SLS Slovenska ljudska stranka Nova Slovenija LDS Liberalna demokracija Slovenije Istoimenskim listam se pri delitvi mandatov na ravni občine Gorišnica dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov izračunanih po prej navedenem sistemu in številom mandatov, ki sojih istoimenske liste že dobile v volilnih enotah. Ti mandati se dodelijo listam v tisti volilni enoti, ki imajo naj večje ostanke glasov v razmerju do količnika v volilni enoti. Nata način so dobile mandate še naslednje liste po posameznih volilnih enotah in bili izvoljeni kandidati na teh listah: Ime liste volilna enota 7. Socialdemokratska stranka Slovenije 2 5. SLS Slovenska ljudska stranka 1 3. LDS Liberalna demokracija Slovenije 2 5. SLS Slovenska ljudska stranka 2 2. Nova Slovenija 1 3. LDS Liberalna demokracij a Slovenij e 1 izvoljen je: Miroslav Šoba, roj. 16.11.1939, Cirkulane 53 Alojzija Cvitanič, roj. 4.4.1957, Gorišnica 62 Branko Majhen, 23.12.1966, Gradišča 21 Jožef Klinc, roj. 12.3.1952, Cirkulane 39 Rozalija Obran, roj. L 10.1945, Moškanjci 2/b JožefPetek, roj. 12.3.1960, Moškanjci 102 Datum: 13.11.2002 Štev.: 006-07-19/2002 Predsednica občinske volilne Komisije Gorišnica:Barbara DEBEVEC, univ. dipl.prav. Člani in namestniki: Simona Čuš Zamuda, Franc Skuhala, Stanko Demikovič, Vekoslav Čagran, Vili Horvat, Slavko Vesenjak, Mirko Lesjak Člani občinskega sveta občine Gorišnica Ivan Obran Upokojenci Slavko Visenjak SLS Žalika Obran Nova Slovenija Franc Ivanuš Nova Slovenija Konrad Kostanjevec LDS Andrej Horvat LDS Davorin Kelenc SLS Jožef Petek LDS Elizabeta Korenjak Anton Kokot Nova Slovenija LDS Branko Majhen LDS Jožef Klinc SLS Miroslav Šoba SDS Danica Ranfl SLS fj, JAj. Prva seja občinskega sveta v novi sestavi rvo dejanje, ki gaje sedaj že bivši župan Občine Gorišnica, g. Slavko Visenjak, naredil na konstitutivni seji novoizvoljenega 16 članskega gorišniškega občinskega sveta, je bila seznanitev s poročilom o izidu volitev za člane občinskega sveta in poročilom o izidu volitev za župana Občine Gorišnica. Poročili je podala predsednica občinske volilne komisije ga. Barbara Debevec (priloga). Po pregledu poročila s strani začasne Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in potrditvi mandatov občinskim svetnikom in potrditvi mandata županu Občine Gorišnica, g. Jožu Kokotu je le ta v nadaljevanju vodil sejo kot novoizvoljeni župan, mandat občinskega svetnika pa prepustil naslednjemu na listi SLS, ki jo je zastopal. Po uvodnem govoru župana, v katerem se je zahvalil občanom občine Gorišnica za podporo, ki so mu jo izkazali ob Na podlagi 6. člena zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 5S/02) in 16, člena statuta Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99) je občinski svet občine Gorišnica na 29. redni seji dne 24. 10. 2002 sprejel ODLOK o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Gorišnica 1. člen S tem odlokom se določajo upravičenci do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, način sestave seznama upravičencev za vračilo vlaganj, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoji in roki vračanja teh deležev. 2. člen Upravičenci do vračila sorazmernih deležev so fizične in pravne osebe, ki so preko krajevnih skupnosti od leta 1974 do konca leta 1994 združevali sredstva in delo za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. 3. člen Komisija, ki jo imenuje župan, skupaj s predstavniki vaških odborov pripravi seznam upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na osnovi evidenc in podatkov iz arhivov, s katerimi razpolagajo bivše krajevne skupnosti in fizične osebe 4. člen Seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci se objavi na krajevno običajen način v rokih, ki jih določa zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: zakon) 5. člen Sorazmerni delež vlaganj, ki pripada upravičencu, se ugotavlja na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb, ob upoštevanju določb 4. člena zakona. 6. člen Pogoj za dokazovanje pravice do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je le sklenjena pogodba upravičenca. Upravičencem bo vrnjen sorazmerni delež od zneska, ki ga bo Občina Gorišnica prejela iz Sklada za vračanje vlaganj v javno infrastrukturo in se za posameznega upravičenca ugotavlja na podlagi podatkov iz sklenjene pogodbe oziroma drugih dokazil. 7. člen Za zadeve, kijih ta odlok ne opredeljuje, se uporabljajo neposredno določbe zakona. 8. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 002-03-102/2002 Gorišnica, 29. 10.2002 Slavko Visenjak župan Občine Gorišnica volitvah so novoizvoljeni svetniki v sestavi Ivan Obran, Franc Ivanuš, Konrad Kostanjevec, Andrej Horvat, Slavko Visenjak, Davorin Kelenc, Stanislav Vojsk, Slavica Cvitanič, Rozalija Obran, Jožef Petek, Elizabeta Korenjak, Anton Kokot, Danica Ranti, Miroslav Šoba, Branko Majhen, Jožef Klinc v nadaljevanju seje imenovali Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bo v naslednjem mandatu vodil g. Slavko Visenjak, kot člana pa sta bila v komisijo imenovana g. Jože Petek in ga. Danica Ranti. Svetniki so sejo končali v prijetnem vzdušju, tokrat brez predlogov in vprašanj. Matevž Cestnik Vlaganja v telekomunikacijske omrežje lija letos je bil sprejet Zakon o a vračanju vlaganj v javno w teleukomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/2002) na osnovi katerega, je kljub mnogim nedorečenim vprašanjem, občinski svet sprejel Odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Gorišnica (Uradni list RS št. 96/02) in imenoval Komisijo za zbiranje podatkov o obsegu in načinih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Gorišnica v sestavi Kelenc Davorin, Klinc Jože in Vekoslav Čagran. Le ta je pripravila obrazec na podlagi katerega bodo upravičenci uveljavljali svoje zahteve, vlogo lahko občani dvignejo na sedežu Občine, najdete jo lahko tudi na spletni strani www.gorisnica.si prav tako pa je v pripravi seznam vseh upravičencev. Glede na nesprejemljivost rešitev, kijih prinaša sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj še posebej odstotek, ki je določen glede na podpis pogodbe in sicer: od 1974 do 1980 20% od 1981 do 1983 25% od 1984 do 1987 30% od 1988 do 1990 35% od 1991 do 1994 40% se je Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijski omrežje po izčrpanju vseh možnosti, ki so bile na voljo v zakonodajnem postopku odločil na podlagi zbranih podpisov za zahtevo za Razpis zakonodajnega referenduma v zvezi s spremembo Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako bomo o možnosti komu, koliko in kdaj, imeli volivci možnost odločati najverjetneje na referendumu 19. januarja 2003 leta. Tu bi omenil, da je bilo možno podpisati podporo samo na sedežih upravnih enot in njihovih krajevnih uradih, ki so informatizirani (Videm in Destemik) in da ni bilo možno podpisati podpore v nobeni občinski upravi. Matevž Cestnik a gradu Bori tudi letos potekalo že tradicionalno martinovanje, ki ga organizirata Turistično društvo Cirkluane in Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Za kulturni program in krst mošta so poskrbeli člani kulturnega društva Franček Kozel iz Cirkulan, nastopilo pa je tudi šest pevskih zborov, ki so se predstavili s pesmimi na temo Grad Bori, prizorišče Martinovanja Vinogradniške igre vina in vinogradništva. Zanimive so bile tudi vinogradniške igre, kjer so se v poznavanju vinogradniških opravil med seboj pomerili vaški odbori. Martinovanje se je končalo z degustacijo vin in zabavo pri stojnicah. D. Z. E Ambulanta splošne medicine v Gorišnici f | občini Gorišnica deluje od 1. 7. 2000 Zasebna ambulanta V splošne medicine Darja Pribožič, dr. med., ki ima prostore v najemu v obstoječi zgradbi zdravstvenega doma, Gorišnica 65. V letu 2002 je bila zgradba temeljito gradbeno obnovljena. Poleg tega je bila v celoti obnovljena tudi notranja oprema ambulante, kar je izboljšalo pogoje dela zaposlenih in počutje 2200 pacientov, ki obiskujejo ambulanto v Gorišnici. Zdravstveni delavci se trudimo nuditi občanom čim boljšo zdravstveno oskrbo v primeru poškodb in bolezni, omogočamo zdravstveno oskrbo na primarnem nivoju vsem, ki jo potrebujejo ter vzgajamo in motiviramo ljudi za zdrav način življ enj a. V letu 2002 se izvaja tudi preventivni program ugotavljanja ogroženosti za nastanek bolezni srca in ožilja. Program zajema izbrano populacijo pacientov, ki bodo v naslednjih petih leti povabljeni na preventivne zdravstvene preglede. Ambulantni ordinacijski čas je od 7 30 ure do 14 30 ure, ob sredah od 13 00 do 20 00 ure. Poleg dela v ambulanti se izvajajo tudi hišni obiski v času po 13 uri. Zaradi lažje organizacije dela imamo v ambulanti sistem predhodnega naročanja pacientov, akutno obolele paciente in Darja Pribožič dr. med. poškodovane paciente sprejemamo ves delovni čas. V času dopustov je zagotovljeno nadomestilo v Zasebni ambulanti splošne medicine v Markovcih. Ker zdravstvena dejavnost poteka 24 ur dnevno, se tudi naša ambulanta vključuje v zdravsteveno delo v Zdravstvenem domu na Ptuju. Tam se izvaja neprekinjeno zdravstveno varstvo odraslih, prehospitalna enota in dežurna služba. Na ta način imajo vsi naši pacienti zagotovljeno 24 urno zdravstveno varstvo. Darja Pribožič.dr. med. V okviru zdravstvenega doma v Gorišnici deluje tudi zobna ambulanta, ki jo vodi Zlatko Sok dr. stom. Zoisovi štipendisti petek, 6. 12. 2002, je bila v /kulturni dvorani ptujske gimnazije podelitev plaket novim Zoisovim štipendistom. Med 80. novimi štipendisti je letos izredno veliko naših dijakov, 10 iz OŠ Gorišnica in ena dijakinja, ki je obiskovala OŠ Cirkulane. V šolskem letu 2002/2003 bodo tako Zoisovo štipendijo dobivali Bezjak Ines, Cestnik Jernej, Horvat Mihael, Kelenc Tamara, Kelenc Mateja, Laura Karina, Vajda Katja, Zavratnik Janja, Žlahtič Marko, iz OŠ Cirkulane pa sije štipendijo Na podelitvi plaket novim Zoisovim štipendistom prislužila Tina Žuran ter je pridobil Zoisovo štipendijo za Dominik Cvitanič, dijak umetniško nadarjenost. Umetniške gimnazije Maribor, ki N. Z. ^ladi liikarji iz Moškanjcev, ki delujejo kot sekcija PD Ruda Sever iz Gorišnice so v soboto, 7. decembra, pripravili že tretji lukarski večer. V vaški dvorani so zbranim najprej predvajali film Tinčeka Ivanuše Tri leta do luka, ki je bil nagrajen z zlatima sončnicama. V nadaljevanju pa so nastopili mladi liikarice in liikarji, mladi tamburaši iz Zagojič pod vodstvom Ivana Vojska, s skečem sta se predstavili Nina in Doroteja, zapela in zaplesala je tudi folklorna skupina Liikarji iz OŠ Dornava pod vodstvom Darinke Žnidarič. Predstavila so se tudi dekleta mladinskega cerkvenega zbora, ki jih vodi Jana Kovačec, za konec pa je vse prisotne nasmejala Miškova Tilika. Zbrane je prvi pozdravil Jože Petek, predsednik vaškega odbora, vzpodbudne besede pa so organizatorjem namenili novi Tudi mi se imame radi Na prireditvi v Moškanjcih je bilo veselo gorišniški župan Jože Kokot, za izredno prijeten večer pa ima dosedanja predsednica Komisije teta Fefa - Genovefa Vučak, ki za kulturo Slavica Cvitanič in neumorno skrbi za ohranjanje nova predsednica PD Ruda Sever tradicije. Bernarda Kolar. Največje zasluge N. Z. iCuifavi eta 1987 je glasbena pedagoginja | in zborovodkinja Slavica t^Cvitanič prevzela vodenje Mešanega pevskega zbora PD Ruda Sever Gorišnica in ga vodila polnih šestnajst let. V mešanem zboru je skozi vsa leta sodelovalo in se menjavalo veliko pevcev, ki so s svojo voljo in sposobnostmi tvorili homogeno skupino, pripravljeno na vedno nove pevske izzive, pred katere jih je postavljala natančna in zahtevna zborovodkinja, ki se ni zadovoljila s kakršnim koli izborom pesmi. Mešani pevski zbor iz Gorišnice je moral biti na revijah vedno med najboljšimi, kar ga je potem popeljalo tudi na medobmočne revije, kjer so se predstavili le najboljši. Univerzitetni prof. maestro renesančne glasbe, gospod Jože Gregorc, je v analizi neke revije zapisal v Tednik: «Cvitaničeva je zbrala okoli sebe 36 mladih fantov in deklet in si zastavila resen študij, ki je v čast ne le Gorišnici ampak vsej ptujski občini. Petje zbora j e preseglo pričakovanja, pevke pojejo sproščeno, prav tako mladi tenoristi in basisti. Glasovi so nasploh dobro izbrani. Pevcem kar bereš z obraza, da radi pojo in da jim je petje pravi užitek. Vsaka glasovna skupina obvlada svoj pevski part do zadnje note. Izgovorjava je v vseh glasovih enako razločna, ritmičnost in intonacija točni. Zbor je discipliniran v izvajanju, kar je razvidno iz točnega reagiranja na dirigentkine kretnje. Ker je zbor mlad, gibčen in studiozen, kar mu verjetno vedno znova vceplja zborovodkinja, se lahko nadejamo še marsikaterega užitka...« In res smo skozi vsa leta lahko sledili kvalitetnemu vzponu zborovskega petja v Gorišnici. Slavica je zbor popeljala tudi na koncerte izven naših meja, ne le po Sloveniji, in z izbrano izvedenim programom vedno navdušila poslušalce. Marsikatero prireditev v naši občini Po šestnajstih letih je Cvitaničeva prepustila zborovodsho mesto mlajšemu kolegu 27 OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Eden izmed mnogih nastopov MePZ Ruda Sever Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič je popestril njen zbor. Pred nas, pevce je vedno stopila nasmejana, odsevala je veliko pozitivne energije, tako da smo ji sledili v vsem, kar je zahtevala od nas. In bili smo ponosni, ker smo lahko peli pod njeno taktirko. Na prvi vaji v novi pevski sezoni smo doživeli pravo presenečenje, ko nam je Slavica sporočila, da bomo dobili novega zborovodjo. Sama je dogodek razložila tako: «Vseh 16 let je bilo čudovito delati z vami, dragi moji pevci. Vendar, prišel je čas, da svoje mesto predam mlademu kolegu, Ernestu Kokotu, ki bo s svojim znanjem, sposobnostmi in zagnanostjo nadaljeval dobro zastavljeno delo v našem zborovskem petju. Zadevo sem dobro premislila in vem, da zbor predajam v roke človeku, ki bo moje delo vestno in kvalitetno nadaljeval.« Tako torej zbor že pridno vadi pod vodstvom novega zborovodja. Pevcev ni nikoli preveč, zato vse, ki radi prepevate, vabimo, da se nam pridružite. Slavici pa bi rada rekla v imenu vseh pevcev: hvala za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli skupaj v šestnajstih letih našega druženja. Klementina Pukšič Beiiini koncert b koncu leta v času, ko nam naši najbližji, prijatelji, 1 znanci, sosedje, izrekajo najlepše želje ob bližajočih se praznikih, se tem lepim željam pridružujemo tudi člani vokalne skupine Mladi Veseljaki iz Cirkulan. Leto je naokrog in za nami precejšnje število nastopov, vaj, koncertov. To leto je za nas jubilejno, saj praznujemo pet let delovanja skupine. V tem letu smo si zadah nove cilje in naloge. Vedeli smo, da nam bo to s bomo letos povabili septet Ob koncu naj vas še vse, ki želite trudom in požrtvovalnostjo učiteljic iz OŠ Cirkulane. skupaj z nami dehti srečo, enkrat uspelo doseči. Verjamemo, da vam bomo povabim na koncert. Skupina ^e je zelo uspešno pričarali čudovito božično predstavila na 3.reviji malih vzdušje, vokalnih skupin na Ptuju. Imeli smo lepo število koncertov, od katerih sta bila še posebej uspešna tista na Borlu, katerega namen je bil, pridati kamenček k mozaiku zbiranja sredstev za obnovo cerkve Sv. Katarine v Cirkulanah, ter koncert v Zelšah pri Postojni, kamor nas je povabila vokalna skupina SLAVČEK. Tudi letos smo se že drugič »priplazli« do naj višje gore v Sloveniji, do Triglava. Če smo leto začeli z zanosom, je prav da ga tako tudi končamo. Zato vam bomo, spoštovane občanke in občani, naši zvesti poslušalci, tudi letos pripravili Božični koncert v cerkvi sv. Barbare v Cirkulanah, na dan Jezusovega rojstva, 25.decembraob 16. uri. V goste Za Mlade Veseljake Aleš Klinc Otroški in mladinski pevski zbor 05 Gorišnica ter Cerkveni pevski zbor SV. Tomaža Prirejajo Božični koncert Mladi veseljaki v cerkvi Sv. Marjete Dne: 22. 12. 2002 Slm/lcc Zlata medalja za kakovost na mednarodnem Jesenskem sejmu v Novem Sadu ontinueta pridelave I ' vrhunskih vin vinogradništva IVoitanič Jurija in Slavice -visokih 18.71 točk za renski rizling pozna trgatev letnik 2001. V mesecu novembru je v okviru mednarodnega novosadskega jesenskega sejma potekalo tudi ocenjevanje vin in žganj. Ker se tudi jugoslovanski trg odpira na trge, ki so bili zanj pomembni, in s katerimi je nekoč dobro posloval, so letos tu spet sodelovala vina iz Madžarske, Hrvaške, Republike Srbske ter seveda iz Slovenije. Kako ravno na mednarodni sejem v Novi Sad? Vsak vinogradnik, ki želi pridelati dobro, kvalitetno oz. vrhunsko vino, naj bo redne trgatve ali predikate, mora preverjati svojo kakovost na raznih ocenjevanjih. Brez primerjave med kolegi, znanci tu mislim na lokalne prireditve in med slovenskimi vinarji ko se srečamo na olimpiadi slovenskih vin v Gornji Radgoni pač ne gre. Da pa sem se podal na sejem v Jugoslavijo, je posebna zgodba. Dober prijatelj, sodelavec in vinogradnik s šampionskimi titulami, Bojan Lubaj, je prejel vabilo na ta sejem. Ko mi je predlagal, naj tudi sam dam kak vzorec, sem sprva kolebal. Po nekajdnevnem tehtanju predloga sva se z Bojanom odločila, da sprejmeva izziv iz Jugoslavije. Naj se zahvalim Perutnini Ptuj in g. Slavku Visenjaku, da nama j e uredil dostavo vina do Beograda. Kakšni so bili pa rezultati ocenjevanja? Na kratko povedano: ugodni! Ob upoštevanju dejstva, daje omenjeni renski rizling pozne trgatve 2001 že na povzorčenju od pooblaščene organizacije prejel naziv vrhunski, z oceno 18,70, ter daje na radgonskem sejmu prejel prav tako zlato medaljo z oceno 18,28, je bila to dobra popotnica za Novi sad. Osvojena zlata medalja in ocena 18,71 je lep dosežek za to vino, ki je že skoraj 6 mesecev uležano v buteljkah. Naj povem, da je Bojan Lubaj z vinom laški rizling suhi jagodni izbor 2000, postal šampion ocenjevanja. Kdaj je bila podelitev in ali sta seje lavreata udelažila? Ja, seveda, udeležila, udeležila! Prireditev s podelitvijo je potekala v poslovnem centru novosadskega sejma v Novem Sadu. To je bilo v petek, 6. 12. 2002, ob 12. uri. Naj povem, da je bilo na podelitvi presenetljivo veliko Slovencev, naj omenim predstavnike Vinaga s šestimi zlatimi, zadrugo Zaloščan iz Primorske in še nekatere druge. Sama prireditev je bila na visokem nivoju. Kako je danes potovati v Jugoslavijo? Tudi sam sem si zastavil to vprašanje že takoj, ko sem se odločal o sodelovanju na sejmu oz. ocenjevanju. Danes pa lahko odgovorim dokaj enostavno. Se najbolj moteč faktor je pridobitev vize za vstop v ZR Jugoslavijo. Novosadski sejem nama je poslal garantno pismo, da prideva »kao slavodobitnici« po priznanja v Novi Sad, nakar sva za slabih 30 evrov na ambasadi Jugoslavije v Ljubljani dobila vizo. Sama pot je tekla prek Ptuja, Krapine, Zagreba, Županje, Vinkovcev, Vukovarja, Iloka, donavskega mostu v Vojvodino in do Novega Sada. Trajala pa je slabih pet ur z dvema kratkima postankoma. In pridobljene izkušnje ter vtisi? Da bi sedaj pričakovali naenkrat velik »biznis« z Jugoslavijo, tega ravno ne. Važno pa je, da se pojaviš tam, da se zavedo, da spet obstaja tržno zanimiva Slovenija s predikatnimi vini, ki so in bodo tudi v Evropi naša posebnost in tržna možnost. Zanimiv j e bil pogovor z g. Petrom Samaržijem, urednikom revije S pijačo in jedačo, ki ima idejo, da bi v ekskluzivnih lokalih ponujali slovenska predikatna vina. Kot poosebljen optimist nas je kar nekoliko okužil. Omeniti moram še tradicionalno gostoljubnost Vojvodincev, kjer smo z Bojanom in šoferjem Tonijem preživeli dva nepozabna dneva. Zahvaljujem se ti za posredovane misli, ideje in doživetja, ter ti seveda želim še nadaljnje uspešno delo, delo ki ti nudi toliko veselja in užitka, delo v vinogradu in kleti oz. vinoteki. Klementina Pukšič NOVOSADSKI SAJAM GORIŠNICA, REPUBLIKA SLOVENIJA kao znak priznanja za KVALITETNO, STARO POLUSLATKO BELO VINO S.G.P. - KASNA BERBA RENSKI RIZLING 13,6 % VOL. ALK. BERBA 2001. GOD. V Zamušanih imajo trojčke I četrtek, 12. decembra je iz ptujske porodnišnice prišla vest, y da je ena od porodnic rodila trojčke. Še večje veselje nas je obšlo, ko smo izvedeli, daje mamica iz naše občine, natančneje iz Zamušanov. Tri nove članice je dobila družina Geč, oče Milan in mama Majda. »Tri otroke naenkrat ni lahko vzgajati,« so modrovali posamezniki, le kako debelo so morali pogledati, ko so izvedeli, da imata srečna starša doma že dva šolarčka in še štiri cicibančke. Tako je, otroci stari od ena do devet let, skupaj z mamo in očetom sestavljajo enajstčlansko družino. Takih pa je v današnjih, modemih časih zelo malo. Vse tri deklice so zdrave in tehtajo skupaj 6090 gramov. Najtežje se je rodila prva, ostali sestrici pa deset, oziroma osemnajst minut za njo, in sta, zanimivo, obe tehtali 1800 gramov. Zdravniki pravijo, da sta ti dve sigurno enojajčni, za tretjo pa niso povsem prepričani, a verjetnost obstaja, da je tudi ta, saj imajo vse identično krvno skupino. Pravilnost teh mnenj se bo pokazalo čez čas, ko bodo trojčice rasle in rasle... Porod je bil precej odmeven, predvsem zaradi dejstva, da se na ptujskem območju že osemnajst let niso rodili trojčki. Mamico so zato kmalu po produ obiskali predstavniki ptujske bolnišnice, vsak dan pa prejema čestitke in dobre želje iz vseh strani. Zagotovo je pred Milanom in Majdo težka pot, a pomoči jima zagotovo ne bo zmanjkalo. Del bremena vzgoje bosta pomagale nositi obe babici skupaj z ostalimi sorodniki in prijatelji. Izbira imena j e prva naloge družine, a predlogov in želja s strani bratcev in sestric ne manjka. Majdina največja želja pa je, da bi skupaj s punčkami do božiča že bile doma in bi v toplem družinskem krogu praznovale ter se veselile prihodnosti, ki bo vsekakor pestra in polna otroškega joka in smeha. David Sok mamica Majda s svojimi trojčicami SPOŠTOVANI VAŠČANI Obveščamo vas, da PGD Gorišnica skupaj z vaškim odborom Gorišnica prireja novoletno zabavo 1.1. 2003 ob 1.00 (takoj po nagovoru župana, ki bo pred občinsko zgradbo) v prostorih PGD Gorišnica. Za glasbo je poskrbljeno, nekaj hrane in pijače ter dobro voljo, pa prinesite s seboj. Skupaj nazdravimo NOVEMU LETU 2003. VLJUDNO VABLJENI V SLOGI JE MOČ NA POMOČ!!! PGD GORIŠNICA Judoisti znova v I. ligi fl | soboto, 9. 11. 02, se je v 1/Ljutomeru odvijalo zadnje kolo Y 2. slovenske judo lige med ekipami JK GORIŠNICA, JK KBV LENDAVA in JK BUSHIDO. Za osvojitev prvega mesta na lestvici smo potrebovali obe zmagi. To nam je tudi uspelo, saj smo obe ekipi premagali z visokim rezultatom 7:0 ter tako osvojili prvo mesto v 2. slovenski judo ligi in si s tem v naslednji sezoni zagotovili nastop v elitni prvoligaški druščini. To je velik uspeh za JK GORIŠNICA, saj nam je po treh sezonah nastopanja v 2. ligi znova uspel preboj med najboljše, kjer smo pred leti zelo uspešno nastopali. Za uspeh so seveda najbolj zaslužni tekmovalci, ki so bili pred ligaškim tekmovanjem izjemno motivirani, željni uspeha, kar so kasneje tudi pokazali z izjemno borbenostjo in požrtvovalnostjo. V ekipi so nastopali: Marjan Majcen, Kristijan Arnejčič, Dani Rus, Donald Rus, Fabijan Kovačec, Mitja Kostevc (trener), Peter Hameršak, Luka Bezjak, Benjamin Vesenjak, Voj in Mlinarevič, Borut Lakner in trener Franc Nasko. Ta uspeh vsekakor ni naključje ali zgolj sreča, je rezultat trdega in načrtnega dela, ki smo si ga v vodstvu kluba zadali pred časom, ko smo prevzeli zelo osiromašen, Zgoraj levo: Fabjan Kovačec (predsednik), Mitja KOstevc (tekmovalec, trener), Benjamin Vesenjak, Luka Bezjak, Donald Rus, Vojin Mlinarevič, Janko Žnidarič (podpredsednik JZ Slovenije), Franc Nasko (trener) Spodaj levo: Peter Hameršak, Marjan Majcen, Kristijan Arnejčič, Dani Rus, Borut Lakner prezadolžen in obubožan klub. Po predlanskem petem in lanskem osmem mestu smo nekako videli, kje so šibke točke naše ekipe. Tako smo se za letošnjo sezono temeljito pripravili in tudi okrepili v dveh težinskih kategorijah z dvema izvrstnima tekmovalcema, in sicer z Vojinom Mlinarevičem in Borutom Laknerjem, obema iz JK BEŽIGRAD LJUBLJANA. Ob izteku letošnjega leta smo z uvrstitvijo članske ekipe v L slovensko judo ligo dali samo še tisto piko na i uspehom, ki smo jih dosegli skozi leto v posameznih nastopih. Omenil bom samo osem medalj z državnih prvenstev v vseh starostnih kategorijah, od tega kar štiri zlate. Cilj v prihodnji sezoni je obstanek v L slovenski judo ligi, lovili bomo pač tisto mesto, ki to še zagotavlja, vsako višje mesto pa bi bil že velik uspeh. Seveda pa višji nivo tekmovanja prinaša tudi višje stroške ter zahtevnejše pogoje. Tako moramo v klubu do prihodnje sezone zagotoviti primemo veliko borilno 1. GORIŠNICA 10 9 0 1 54:15 538:147 18 TOČK 2. SANKAKU 10 8 0 2 53:17 523:160 16 3. ŠIŠKA 10 7 0 3 50:20 487:185 14 4. LENDAVA 10 7 0 3 42:28 407:269 14 5. IMPOL 2 10 7 0 3 41:27 388:270 14 6. ŽELEZNIČAR 10 6 0 4 39:28 369:269 12 7. LJUTOMER 10 4 0 6 34:36 340:355 8 8. KBV LENDAVA 10 4 0 6 24:46 240:460 8 9. SOKOL 10 2 0 8 19:51 187:507 4 10. 15.MAJ MAREZIGE 10 1 0 9 12:58 120:580 2 11. BUSHIDO - NOVO MESTO 10 0 0 10 14:56 140:552 0 površino (blazine), kar je seveda pogoj za nastop ekipe na domačem prizorišču, če ne bomo namreč primorani domače tekme odigrati na gostovanjih. Kot predsednik ŠD JK GORIŠNICA bi se v imenu celotne ekipe zahvalil vsem sponzorjem, Občini Gorišnica ter vsem ostalim, ki ste nas podpirali, ter vam zaželel vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2003. Fabijan Kovačeč Slab začetek« obetajoče nadaljevanje? Članska ekipa Rokometnega kluba Gorišnica fp^okometaši RK Gorišnice se po 'težavah s trenerjem in P^iekonstantno formo, še naprej spopadajo z dnom prvenstvene lestvice. Po odlični prejšnji sezoni in obetajočih pripravljalnih srečanjih so si ljubitelji rokometa obetali vse prej kot trenutno stanje. V ekipi je prišlo do globokega padca, ki se najbolj odraža na lestvici, kjer so v enajstih krogih osvojili vsega sedem točk in se bodo za obstanek v ligi še kako potili. Zakaj kriza? Po koncu prejšnje sezone je klub zapustil odlični levoroki Gajšek, kot okrepitev pa so pripeljali vratarja Krauthakerja. Precej je h krizi prispeval tudi odhod prvega trenerja, Vlada Hebarja, kije po uvodnih dveh porazih ekipo zaradi morebitnih težav z zdravjem prepustil pomočniku Nenu Potočnjaku, sam pa razdrl pogodbo s klubom. Kasneje so, kot pomoč novemu vodstvu pripeljali še hrvaškega strokovnjaka Stjepana Pojeta. Poudariti je treba, da se ekipe zraven neforme drži še obilo smole. Tako so na primer po prvih dveh krogih, ko so doživeli dva prepričljiva poraza proti Sežani in Novolesu, na gostovanju v Sevnici izgubili le z golom razlike in dokazali, da niso pozabili igrati rokometa. Kljub dvema porazoma, ki sta sledila proti Hrastniku in Onnožu, v nobeni tekmi niso bili nadigrani - na koncu jim preprosto zmanjka moči in sape. Po porazu na lokalnem derbiju so se igralci vendarle zbrali in dosegli pomembno zmago v Črnomlju ter nato doma remizirali še z Gorico Leasing. Moštvo Grosupljega je v osmem krogu spet bilo boljše, tako da so bes in jezo Gorišničani v naslednjem kolu stresli nad Izolo. Takih predstav so bili navijači vajeni iz prejšnjih sezon in mogoče bodo prav take igre, spet privabile gledalce na vse bolj prazne tribune. Točk na naslednjem gostovanju spet niso iztržili, igrali so namreč z ekipo iz vrha lestvice Chio Besnico. V poslovilni tekmi jesenskega dela prvenstva pa so na domačem igrišču visoko in prepričljivo ugnali tekmece v boju za obstanek Dobovo. Morda se pa stvari le obračajo na bolje in bodo igralci v nadaljevanju prvenstva dokazali sebi in navijačem, da so vrhunska ekipa, ki si zasluži igranje v 1. b rokometni ligi, in ne le to, ampak tudi, da začno zmagovati in se povzpnejo tja, kamor spadajo. A cilji, ki sijih bo vodstvo zastavilo pred nadaljevanjem sezone, bodo uresničljivi le z disciplino, borbenostjo in kar je najpomembneje, z velikim srcem. Mitol Sežana - Gorišnica 33:25 Gorišnica - Novoles 23:31 Sevnica - Gorišnica 26:25 Dol TKI Hrastnik - Gorišnica 39:35 Gorišnica - Ormož 22:27 Črnomelj - Gorišnica 30:31 Gorišnica - Gorica Leasing 24:24 Pekarna Grosuplje - Gorišnica 32:30 Gorišnica - Izola 37:30 Chio Besnica - Gorišnica 32:30 Gorišnica - Dobova 32:25 David Sok m Zimska liga malega nogometa Gorišnica naši športni dvorani je že kar tradicija, da se v zimskem času ob | nedeljah odvija liga malega nogometa. Tudi letos je tako, s to izjemo, da tekmovanja ni organizirala občinska Športna zveza, ampak Športno društvo Gamsi iz Zamušanov. Na pobudo članov so začeli marljivo pripravljati sistem in pravila tekmovanja, ki ga lahko spremljate že od 17. novembra. Organizatorji so se odločili, da bo princip lige blizu tistemu, kije bil v uporabi prvo sezono - 1998/99! Takrat so med seboj tekmovale povečini ekipe iz vaških odborov Občine Gorišnica. Tribune so bile polne in ponosni sovaščani so prihajali vzpodbujat svoje tekmovalce. Z leti je liga postajala vse močnejša, domačih ekip pa je bilo vse manj. Gamsi so se v pravilih tekmovanja omejili le na ekipe, sestavljene iz amaterskih igralcev, tj. igralcev, ki ne igrajo v tretji ali višji ligi slovenskega nogometnega prvenstva. Strogo so se odločili sankcionirati tudi vsakršno nešportno obnašanje do delilcev pravice in drugih uradnih oseb. Namen igre je rekreacija in druženje, ne pa oder za izkazovanje poguma in moči. V okviru naprej znanih propozicij se je prijavilo devet ekip iz občin Gorišnica, Ormož in Zavrč. Na dan tekmovanja so bila odigrana štiri srečanja, ena ekipa pa je pavzirala. Ob koncu je za najboljša moštva predviden tudi t.i. play off, kjer se bodo med sabo pomerila njaboljša moštva za najvišja mesta. Do sedaj so bila odigrana tri kola, gledalci pa lahko spremljajo zelo atraktivne in napete medsebojne obračune. Poskrbljeno je tudi za zabavo med premori, žrebajo se namreč vstopnice za manjše nagrade, ki so dar lokalnih sponzorjev. Uspešnost posameznih Uvrstitev ekip po 3 krogih 1. KLUB OBRTNIKOV GAJEVCI 3 3 0 0 16 : 5 9 2. KMN BRESNICA 2 2 0 0 20 : 4 6 3. GORIŠNICA 3 1 1 1 14 : 11 4 4. ZAVRČ 2 I 1 0 13 : 9 4 5. KUKI DOM JURŠINCI 3 1 1 1 15 : 10 4 6. ŽIHER 2 1 0 1 6:4 3 7. MOŠKANJCI 3 1 0 2 11 : 18 3 8. TVP FORMIN 2 0 1 2 5 : 26 1 9. OPTEAM 2 0 0 3 3 : 16 0 Uvrstitev najboljših strelcev po 3 krogih 6. ZADETKOV: DAVID GORIČAN KMN BRESNICA Goran Šnajder KMN Bresnica Vladimir Bratec Kuki dom Juršinci 5. zadetkov: Darko Obran Moškanjci Jernej Horvat Gorišnica Danilo Tomažič Klub obrtnikov Gajevci ekip in najuspešnejši strelci so predstavljeni v razpredelnici, rezultate pa lahko spremljate tudi na KTV Gorišnica. Poudariti je treba, da so strelci zelo razpoloženi in da golov ne manjka, pa tudi dvorana se od dveh pa do šestih, dokler tekme trajajo, zavidljivo napolni. Odziv ljubiteljev nogometa je zaenkrat zelo pozitiven, in kjub temu, da se ŠD Gamsi prvič udejstvuje v organizaciji takega tekmovanja, pohval na račun sistema in organiziranosti tekmovanja ne manjka. David Sok V družbi z najboljšimi ftkmovalca juda Damjana Petka ni potrebno posebej predstavljati. | Če njegovo tekmovalno pot opišemo z nekaj stavki in vsaj nekaterimi rezultati, lahko pričnemo z naslovom pionirskega državnega prvaka Jugoslavije. Kasneje je bil član mladinske reprezentance Jugoslavije. Po rojstvu nove države je bil eden tistih, ki so orali ledino naše države na področju športa. Slovenijo in s tem tudi našo občino je predstavljal v 26 državah na treh kontinentih. Bil je najboljši tekmovalec odprtega prvenstva Amerike, svetovni policijski prvak, drugi na Sredozemskih igrah, na tekmah ranga svetovni pokal je osvojil štiri medalje, bil peti v Pragi in Rimu ter dvakrat sedmi na evropskem K prvenstvu v Parizu in letos v Mariboru. Naslov članskega državnega prvaka je osvojil 9 krat, dvakrat pa je bil poškodovan in ni nastopil. Status športnika mednarodnega razreda ima neprekinjeno že 8 let. Z vsemi temi rezultati se je pridružil najboljšim slovenskim športnikom na slovesnih sprejemih pri predsedniku države g. Milanu Kučanu, predsedniku vlade g. Janezu Drnovšku, na ministrstvu za notranje zadeve, olimpijskem komiteju... Po stopinjah svojega bratranca pa stopata tudi Tamara in Simon Petek, športnika leta OŠ Gorišnica. Tega naziva si nista prislužila samo z rezultati v judu, ampak sta oba uspešno tekmovala tudi v atletiki. Oba sta si priborila status športnika perspektivnega razreda. Za svoje uspehe sta dobila priznanja tako v Celju kot Slovenski Bistrici. Ker je bera njunih medalj že preko sto, bi se osredotočil predvsem na rezultate zadnjih štirih mesecev. Simon zadnje leto in pol trenira in tekmuje za JK Impol. V zadnjih mesecih se je udeležil kar nekaj Tamara in Simon Petek kadetskih tekmovanj. Če naštejemo samo tista, ki se točkujejo za slovenski pokal in so že po tradiciji najmočnejša in z močno mednarodno udeležbo, sta to predvsem 1. mesto na Iršičevem pokalu v Mariboru in 1. mesto na 39. pokalu Nagaoka v Ljubljani. Za Elektro šolo Ptuj je na državnem prvenstvu na Jesenicah osvojil medaljo. Seveda gre za mladega tekmovalca, ki se šele oblikuje in glede na podporo, ki jo ima doma v šoli in klubu, bomo o njem še slišali. Tamara zadnje leto in pol trenira in tekmuje za JK Sankako Celje. To je klub, za katerega je nastopalo kar nekaj tekmovalk, ki so osvajale medalje na naj večjih tekmovanjih. Trener Marjan Fabian je pripravil plan treningov, priprav in tekmovanj, ki vodijo k naj večjemu cilju v karieri mlade tekmovalke. To je olimpiada mladih v Parizu naslednje leto junija. Po trenerjevem prepričanju naj bi bila Tamara po 90. dnevih priprav doma in v tujini sposobna osvojiti medaljo na tako velikem tekm- ovanju. Zaključne tritedenske priprave naj bi Tamara opravila na Japonskem. Seveda pa je uresničitev tega načrta povezana z velikimi finančnimi sredstvi. Upamo, da bomo naleteli na razumevanje in pozitiven odziv vseh, ki bi lahko Tamari pomagali pri uresničitvi tega velikega cilja. Tamara obiskuje Srednjo aranžersko šolo v Celju, kjer tudi biva v internatu. Trenira vsak dan, dvakrat tedensko že ob 6.30 zjutraj. Prostih vikendov praktično ne pozna. Prve priprave jo čakajo od 26. do 30. decembra v Italiji, naslednje pa od 3. do 12. januarja v Avstriji. Kar pa se tiče tekmovalnih uspehov je Tamara članica kadetske reprezentance Slovenije in je v zadnjih mesecih osvajala medalje na močnih mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Sloveniji. Vsa tekmovanja pa so usmerjena k osnovne cilju sezone olimpiadi mladih. Miran Petek Ekototij*. Ravnanje z odpadki ekoč je živel človek v večjem sožitju z naravo kot danes. Sodoben način življenja je to sožitje zelo omajal. Danes vse bolj izkoriščamo svoj planet in mu zadajamo rane, ki se bodo težko zacelile. Vsak od nas lahko in mora prispevati k varovanju zemlje, vode in zraka, če želimo, da bodo tudi naši otroci živeli vsaj tako zdravo, kot živimo mi. Izredno pomembneje, da ne onesnažujemo svoje okolice bolj, kot je nujno potrebno. Odpadki, kijih vsak dan puščamo za seboj, so eden izmed velikih onesnaževalcev okolja. Prav je, da omogočimo njihovo zbiranje in odlaganje, zato vas vabimo k sodelovanju, da s skupnimi močmi poskrbimo, da bo tudi vaša okolica čista in urejena. Vse tiste, ki še nimajo posod in se še niso vključili v redni odvoz odpadkov, pozivamo, naj to storijo čim prej, saj mora biti vsak prebivalec vključen v redni odvoz. V nadaljevanju vam bomo predstavili način, kako ravnati z odpadki, vsakodnevnim proizvodom človeka. LOČUJMO, DA BI OHRANILI! Država nam je s predpisi naložila obvezo, ki jo moramo spoštovati v vseh okoljih, tako doma, v službi ali pa na dopustu. Ta obveza se nanaša na varovanje okolja, kar pa pomeni, Ekološki otok v Gorišnici 0510 da smo dolžni v celoti izvajati zakonodajo, od Zakona o varstvu okolja, kot krovnega akta in pa vseh Pravilnikov, Uredb in Odlokov lokalnih skupnosti. Osnova celotne zakonodaje temelji na ločenem zbiranju odpadkov na izvoru in njihovi predelavi, ki koristita vsem: OKOLJU, kije manj obremenjeno, in NAM SAMIM, ker je zdravo okolje pogoj zdravega življenja. Zelo pomembneje v celoti izvajanje teh zahtev, ki nam s tem omogočijo čisto okolje, zdravo življenje in na koncu tudi lažje delo. KATERE ODPADKE LOČUJEMO ? Ločujemo tiste odpadke, ki jih je možno ponovno predelati. To so: PAPIR, STEKLO, PLASTIČNA in KOVINSKA EMBALAŽA ter BIOLOŠKI ODPADKI. Prve štiri vrste odlagamo v namenske posode, ki so nameščene na območju občine. Te lokacije imenujemo Zbiralnice ločeno zbranih frakcij ali Ekološki otoki. Pomembno je, da se držimo navodil in odlagamo v posode samo tisto, kar v njih sodi! Vsekakor pa je pomembno, da si za to zagotovimo možnosti že na izvoru nastanka odpadka doma, saj je tako ravnanje z odpadki lažje, prijaznejše in enostavnejše. Odpadke biološkega izvora moramo izločiti in jih kompostirati doma! Po izločitvi vseh naštetih »koristnih« odpadkov, nam na koncu ostanejo še odpadki, ki jih trenutno ni mogoče predelati ali drugače koristno izrabiti, zato jih odložimo v posodo za ostale odpadke, ki jo imamo doma pri svoji hiši. KAKO LOČUJEMO ODPADKE? PAPIR Skoraj petino komunalnih odpadkov predstavlja papir. Ločevanje papirja od ostalih odpadkov pomeni torej velik prihranek odlagalnega prostora in ohranitev naših gozdov, oziroma naravnih virov. Posoda za papir je opremljen z nalepko STAR PAPIR. Vanjo odlagamo: • časopise, revije, prospekte, • zvezke, knjige, brošure, • pisarniški in računalniški papir, • embalažni papir in kartonske škatle, • druge izdelke iz papirja in kartona. KARTONSKE ŠKATLE PRED ODLAGANJEM RAZTRGAJTE IN ZLOŽITE. POZOR! V posodo za papir ni dovoljeno odlagati: • zelo umazanega in z drugimi materiali kombiniranega papirja, kot so folije, kovine, povoščen papir..., • staniol papirja in celofana, • uporabljenega papirnatega jedilnega pribora (krožniki, podstavki....). VSAKA TONA ZBRANEGA STAREGA PAPIRJA PRIHRANI 3,5 m3 LESA. PLASTIČNA EMBALAŽA Plastično embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki ni onesnažena z olji ali kemikalijami, lahko predelujemo in jo zato ločujemo od ostalih odpadkov. V mrežasto posodo z oznako PLASTIČNA EMBALAŽA odlagamo: plastenke vseh vrst brezalkoholnih in alkoholnih pijač. PREDEN ODLOŽIMO PLASTENKE, JIM ODVIJEMO ZAMAŠEK, DA JO LAŽJE STISNEMO. POZOR! V posodo za plastično embalažo ni dovoljeno odlagati: • trde plastike (poliestra), • plastenk čistil, mehčalcev perila in drugih kemikalij, ki niso predhodno oprane! STEKLO Tudi steklo lahko ponovno uporabimo. Še posebej pa svetujemo nakup pijač in živil v stekleni povratni embalaži. S tem industriji vrnemo embalažo, hkrati pa prihranimo surovino in energijo, potrebno za proizvodnjo nove steklenice. V posodo z nalepko ODPADNO STEKLO odlagamo: vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene posode, s katerih odstranimo vse nesteklene dele, steklo pa ne sme biti umazano, vsebina mora biti izpraznjena. POZOR! V posodo za steklo ni dovoljeno odlagati: okenskega stekla, porcelana, BIOLOŠKI ODPADKI Teh vrst odpadkov na območju občine ne zbiramo in odvažamo, ker jih morate predelati, ali uporabiti sami (za ta namen ste pred letom dobili brošuro o ravnanju z biološkimi odpadki)! Med biološke odpadke sodijo: • suhi organski odpadki (ostanki hrane, kruh, ostanki hrane iz pločevink in kozarcev za vlaganje brez tekočin), • ostanki priprave hrane (zelenjava, sadje, olupki, lupine orehov, lešnikov...), • jajčne lupine, • ostanki mlečnih izdelkov ter pokvarjeni mlečni in mokasti prehrambeni proizvodi, • kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, • volneni in bombažni ostanki, • lasje, perje, • higienski papir (serviete, papirnati robčki), • odmrle rastline, stara zernlj a za rože, Zamušani • pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, • obrezano grmičevje, žive meje, drevesni ostanki, žagovina. POZOR! Naštetih vrst odpadkov ni dovoljeno odlagati v posodo z ostankom odpadkov. OSTALI ODPADKI ostanek po ločenem zbiranju Odpadke, ki jih ni bilo mogoče odložiti v nobeno izmed naštetih posodo za ločeno zbiranje, imenujemo OSTALI ALI MEŠANI ODPADKI in končajo na odlagališču. Seveda pa moramo vedeti, da mednje ne sodijo nevarni odpadki ter kosovni in gradbeni odpadki. Za odstranitev le teh poskrbimo na drug način, lahko pa jih na Center za ravnanje z odpadki v Ptuju pripeljete sami, brez dodatnega plačila, v kolikor ste vključeni v redni odvoz! Ostale ali mešane odpadke odlagamo v posodo z nalepko OSTALI ODPADKI. Vanjo sodijo: vsi trdi odpadki, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot »koristni« odpadek, umazane polivinilaste vrečke in sestavljivi materiali, ohlajen pepel... Ekološki otok Cirkulane Ekološka otoka v pripravi Moškanjci NEVARNI ODPADKI Za te odpadke poskrbimo že na izvoru, saj jih mora vsaka služba primemo varovati, skladiščiti in na koncu odstraniti po varni poti strokovnega nadzora. Zanje ni dovoljeno postaviti posod na odjemnih mestih, saj je za ravnanje z njimi potreben strokovnjak. Med nevarne odpadke spadajo: čistila, kozmetični izdelki (pršila), kartuše-tonerji tiskalnikov, kopirnih aparatov... ostale kemikalije za vzdrževanje sanitarij (solna kislina, lužni kamen...) vse vrste baterij in baterijski vložki, neonske in halogenske žarnice. POZOR! NIKAR NE ODLAGAJTE NEVARNIH ODPADKOV V POSODO ZA OSTALE ODPADKE ALI CELO V NARAVO, SAJ LE-TI ZARADI SVOJE STRUPENOSTI, JEDKOSTI, VNETLJIVOSTI..., POMENIJO VELIKO NEVARNOST ZA OKOLJE IN ZDRAVJE LJUDI ŠE MNOGO LET PO TEM, KO JIH ODVRŽEMO! Aktivni upokojenci občine Gorišnica lani kolesarskega krožka DU : /Gorišnica smo zaključili kolesarsko sezono 2002. Že v mesecu maju smo se opremili z enotnimi majicami in kapami, da smo na cesti bolj opazni. Kolesarili smo po programu. Naše zbiralno mesto je bilo pred domom upokojencev. Kolesarjenja so se udeleževali naši člani iz skoraj vseh vasi. Vedno nas je kolesarilo 15 20. Starost za nas ni pomembna, saj smo vsi mladi po srcu. Povprečno smo na enem kolesarjenju prevozili 15 20 km. Prisluhnili smo našim telesom in zato tudi nismo pretiravali. Izbirali smo manj prometne poti. Privoščili smo si tudi več postankov. Ljudje, ki smo jih srečevali po poti, so nam morda malo zavidali: »Imajo čas!« Ampak to ne drži! Za lastno zdravje in prijetno druženje, si je treba čas vzeti. Ob koncu kolesarjenja smo se v senci odpočili. Enkrat je bilo to ob ribniku, drugič pri prijateljih, na terasi gostišča, pa tudi ob čisto sveže pripravljenih ribah v Štunnovcu. Družili smo se tudi s kolesarji iz Ptuja, kjer se nas je zbralo kar 56. Bilo je zelo prijetno in veselo. Čez vse leto sodelujemo tudi na Dominkovi domačiji. Čistimo okolico in pomagamo lukarcam pri obdelavi njive. Sedaj smo oblekli topla oblačila, kolesa očistili in pospravili. Ker pa je naše geslo ostati gibčen, se dobro počutiti in uživati v krogu prijateljev, obiskujemo toplice in skupaj pripravljamo trase za spomladanska kolesarjenja. Vodji kolesarskega krožka Marija in Tone Zebe Pripravil: F. Merc Na kolesarjenju Člani Dll Gorišnica na oddihu v Izoli polja so pospravljeni še zadnji pridelki, njive preorane in sv. Martin jfe spremenil mošt v vino. Nastopil je čas, da se gorišniški upokojenci odpravimo na zasluženi enotedenski oddih v hotel Delfin. Avtobus smo napolnili do zadnjega sedeža in se odpeljali letos že šestič morju in soncu naproti. Zanimanje za skupinsko letovanje je iz leta v leto večje. Žal je bilo letos več prijav, kot smo imeli rezerviranih sob, zato so nekateri ostali doma. In zakaj se upokojenci radi odločamo za to obliko letovanja? Poskrbljeno je za rezervacijo, skupni prevoz, plačilo akontacije... Najpomembnejša pa je dobra družba. Razne aktivnosti so usmerjene v druženje, razvedrilo, spoznavanje okolice. V bazenu je organizirana jutranja telovadba. Ob večerih so tombole, nastopi raznih glasbenih skupin, zabave s plesi. Posebno dobrodošli so sprehodi ob obali, ko uživamo ob valovanju morja, dehtenju borovcev in toplem podnebju. Najbolj veselo pa je proti večeru v bazenih, ko zadoni iz grl lepa slovenska pesem in smo vsi kot ena velika družina. Tako lahko vidite, da je ta način letovanja, zraven kopanja in vsega kar nudi hotel, predvsem teden prijetnega druženja. Tu si privoščimo počitek za dušo in telo in si naberemo novih življenjskih moči. Teden kar prehitro mine in že stikamo po trgovinah in razmišljamo, s čim bi razveselili vnuke. Prijeten je občutek, ko vidiš, da se vračamo domov vsi zdravi in zadovoljni. Da bi popestrili še en zimski večer, smo si izmislili srečanje vseh udeležencev letovanja in naših simpatizerjev. To srečanje je postalo že tradicionalno in je sestavni del letovanja. Tako preživimo prijeten večer ob klepetu, obujanju spominov, petju in dobri domači kapljici ter dodamo še en kamenček v mozaiku za naše zdravje in dobro počutje. Znano je, da so druženje in prijateljski odnosi najboljše zdravilo zoper osamljenost. Če mislite tako tudi vi in še niste bili z nami, se nam prihodnje leto pridružite in doživite vse to. V ta namen smo za naslednje letovanje že rezervirali več sob kot letos, tako da ne bo nihče ostal doma razočaran. Organizatorki letovanja FridaZorli in SonjaPungračič V Izoli 2l6faf4yt#CbhCA. M 2002 Po 50 letih so ponovno stopili pred matičarja letošnjem letuje bivši župan, Slavko Visenjak, ponovno potrdil zakonsko zvezo petih parov, ki so prvič to storili že pred petdesetimi leti.Petdeset let zakona pomeni petdesetkrat po 365 dni, z vsem, kar pač k temu sodi z vsemi vzponi in padci, upi in z razočaranji, veseljem in žalostjo. Pol stoletja skupnega življenja, to pomeni nič manj kot 18 262 dni povezave v ljubezni, skrbi za vsakdanji kruh in vzgojo otrok.Tako, kot jim je zaželel župan ob potrditvi zakonske zveze, kot so jim želeli njihovi otroci in najbližji, jim tudi iz uredništva Vesti iz vasi želimo še mnoga skupna leta. Jožefa in Anton Veselič, Mala vas Utrinki iz OŠ Gorišnica eptembra smo se učenci in delavci šole začeli prilagajati na življenje v popolnoma novih in prenovljenih šolskih prostorih. Navaditi smo se morali na enoizmenski pouk, na spremenjeni urnik zvonjenja, šolske malice, avtobusnih prevozov in še marsičesa. Mrzlično smo se pripravljali na slovesno otvoritev šole, čeprav še zdaleč nismo imeli vsega, kar bi potrebovali za svoje delo. Osmošolci so se 12. in 13. septembra odpravili na zaključno ekskurzijo, da spoznajo še neodkrite koščke naše domovine. Ob rednem pouku so se učenci začeli vključevati v interesne dejavnosti, takšne, ki so na naši šoli že tradicionalne, in tudi nove -predvsem na področju športnih aktivnosti, kajti nova športna pedagoga sta vnesla precej novosti. 30. 9. 2002 sta športna pedagoga pripravila prvi športni dan, kjer so imeli učenci priložnost izkazati svojo vzdržljivost in kondicijske sposobnost. Oktober nas je priganjal k novim aktivnostim, urediti je bilo treba učilnice, kabinete in ostale šolske prostore, saj je bila slovesna otvoritev pred vrati. 8. 10. so se najprej razvrstili od vrat stare do vrat nove knjižnice učenci razredne stopnje in knjige so začele potovati iz roke v roko in zapuščati star in neustrezen prostor. Ko so se roke mlajših utrudile, sojih zamenjali učenci predmetne stopnje. Ob koncu pouka so se vrata stare knjižnice za vedno zaklenila, saj so bile vse knjige preseljene v sodobno in prostorno knjižnico s čitalnico. V stari knjižnici se nam je zdelo, da imamo veliko knjig, šele nova je pokazala, kako malo jih imamo v resnici. Zavedamo se, da se bo knjižnica iz leta v leto dopolnjevala in nekega dne verjetno tudi na teh policah ne bo več mogoče najti praznega prostora. 9. 10. so učenci slovesno zasadili lipo, ki bo sedanje in bodoče rodove spominjala na pomemben datum v zgodovini gorišniškega onovno-šolskega izobraževanja. 10. 10. je v dnevnike zapisan kot družbeno koristno delo. Ta dan so učenci in delavci šole opravili še zadnje podrobnosti pred otvoritvijo. 11.10. je v kroniko zapisan z velikimi črkami. Večnamenska dvorana j e bila premajhna za vse, ki so si želeli ogledati bogat kulturni program. Slabo vreme ni motilo nikogar, da ne bi prisostvoval slovesnemu trenutku, ko je ministrica za šolstvo, znanost in šport, dr. Lucija Čok, slovesno prerezala vrvico in predala šolo svojemu namenu. Sledil je blagoslov, ki ga je opravil častni občan občine Gorišnica, dr. Stanko Ojnik, s pomočjo domačega župnika, Ivana Holobarja. 12. 10. je potekalo področno tekmovanje iz logike. Predstavnici naše šole, Eva Reberc - 7. b in Neja Roškar - 8. c, sta se odlično odrezali, saj sta obe osvojili srebrno priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje. Njuna mentorica je Jožica Roškar -zunanja sodelavka šole. 18. 10. je potekalo pod vodstvom mentorice Zdenke Zver šolsko tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni. Tekmovanja se je udeležilo 39 učencev iz 7. in 8. razredov. Bronasta priznanja so osvojili: Barbara Belšak - 7. b, Karmen Lozinšek - 8. a, Tina Čuš - 8. c, Neja Roškar - 8. cin Eva Reberc - 7. b. Tina Čuš, Neja Roškar in Eva Reberc so se uvrstile na državno tekmovanje. 22. 10. je bil organiziran naravoslovni dan za učence 6. in 8. razredov. Šestošolci so s pomočjo svojih razrednikov raziskovali življenje v naj bližjem gozdu, osmošolci pa so se odpeljali v Ormož in spoznali kako poteka celoten potek pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese. 25. 10. so nas obiskali predstavniki Gasilske zveze občine Gorišnica in pripravili za učence predmetne stopnje naravoslovno tehnično uro od tednu požarne varnosti. 9. 11. je bila na umiku delovna sobota. Razredna stopnja se je odločila za klasični pouk, učenci predmetne stopnje pa so se podali po Haloški planinski poti pod vodstvom športnih pedagogov in v spremstvu svojih razrednikov. 16. 11. je Zveza za tehnično kulturo Slovenije pripravila 17. slovensko tekmovanje iz logike na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Na tekmovanje sta se uvrstili Eva Reberc in Neja Roškar. Zelo dobro seje odrezala Neja Roškar iz 8. c, saj je osvojila zlato priznanje. 22. 11. so se učenci osmih razredov odpeljali v Maribor. Pod strokovnim vodstvom so si ogledali Pokrajinski muzej in Študijsko knjižnico, v CIPS-u pa so dobili odgovore glede poklicne usmeritve. Čas od 25. 11. do 29. 11. so učenci 3. a in b v spremstvu svojih razredničark preživeli v CŠOD Rovte pri Logatcu. 29. 11. 2002 so učenci razredne stopnje spoznavali začetke slovenske filmske ustvarjalnosti. Ogledali so si originalni arhivski filmski posnetek: Kekčeve ukane. 30. 11. je v Idriji potekalo državno tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni. Na tekmovanje so se uvrstile Tina Čuš, Neja Roškar in Eva Reberc. Njihova mentorica je Zdenka Zver. Eva Reberc iz 7. b je osvojila srebrno priznanje, Neja Roškar iz 8. c pa zlato priznanje. Tekmovalcem s ptujskega območja je bil omogočen tudi ogled Idrij skega muzeja. 5. 12. so lahko učenci in delavci šole prisluhnili že tretji oddaji šolskega radia, ki jo vodi učiteljica Milena Žuran. Oddaje so kratke, prijetne in duhovite. 11. 12. so se gorišniški šahisti spopadli z novimi šahovskimi izzivi. 24. 12. se bo zaključilo prvo ocenjevalno obdobje. Zadnji dan pouka v letošnjem koledarskem letu bo sklenjen s kulturnim programom. Prva prireditev bo namenjena učencem razredne stopnje, druga učencem predmetne stopnje. Poročilo pripravila:Dragica Petrovič, pomočnica ravnatelj a Naj vam praznični dnevi prinesejo obilo radosti in miru. Naj ima novo leto tople in modre oči, naj v njih zasijejo sanje in sreča za vse ljudi. Marjetka Vidovič, 8. b Zaželeli so si... Izza zasneženih smrekovih že veje prihajajoči praznični čas. Meni in marsikateremu otroku bo prinesel cel kup daril. Pod okrašenim drevesom pa bom najprej poiskala skrinjico, v katero bom lahko zaklenila naj lepše spomine, ki sem jih preživela s svojimi najboljšimi prijatelji.Vrednost skrinjice bo vsako leto obogatena z novimi izkušnjami, upam, da samo prijetnimi. Sandra Sorčič, 8.b Kot verjetno vsi, si tudi jaz želim veliko zdravja, sreče in svobode, ki je imamo mladi vedno premalo, predvsem veliko dobrih ocen brez pretiranega učenja in seveda sreče v ljubezni. Najbolj pa si želim bas kitaro, kajti ta bi mi najbolj polepšala prihajajoče praznične dni. Marko Horvat, 8. b Moja največja želja je, da bi se s svojimi sošolci super razumela še to zadnje osnovnošolsko leto in da se naše prijateljstvo ne bi razbilo, ko se bomo razšli na samostojne poti. Vesna Holcer, 8. a Moje božično-novoletne želje so, da bi lahko vsi ljudje sveta preživeli prihajajoče praznične dni v krogu svojih naj dražjih in najljubših. Želim si, da bi v novo leto, ki prihaja, stopila polna veselja, zdravja in radosti in da ne bi imela težav pri vpisu v izbrano srednjo šolo. Sabina Jagušič, 8. a Za božič si želim dobiti nove smuči in seveda tudi veliko ustreznega snega, da bi lahko smuči tudi preizkusil. Za mene je najpomembnejša sreča v družini, ki sem je deležen vsak dan. Vsem svojim sošolcem in prijateljem pa želim, da bi se jim v prazničnih dneh uresničile vse želje in da bi bili obdarjene z darili, ki sijih zares želijo. Gregor Polak, 8. b Želje zbrala: Dragica Petrovič, učiteljica slovenščine Dosežki OŠ Cirkulane ržavnega tekmovanj a iz znanj a o sladkorni bolezni, ki je j^A*potekalo v Idriji, so se udeležili tudi naši učenci. Dosegli so izvrstne rezultate, saj je Kannen Erhatič, 8. a, osvojila zlato priznanje, Gregor Jurgec, 7. a, pa srebrno. Njuna mentorica je Darka Korošak. V sredo, 11. 12. 2002, je bilo na OŠ Ljudski vrt na Ptuju področno prvenstvo OŠ v šahu posamezno. Tekmovanja seje udeležilo 9 mladih šahistov. Pokazali so veliko šahovskega znanja in dosegli lepe rezultate. dečki, letnik 1994 in mlajši (19 tekmovalcev) 6. Aljaž Belšak 10. Uroš Gomilšek 12. Juraj Martinez dečki 1991 in mlajši (36 tekmovalcev) 1. Žan Belšak 3. Klemen Lilija 35. Marko Letonja dečki, letnik 1988 in mlajši (3 6 tekmovalcev) 4. David Klajderič deklice, letnik 1991 in mlajše (22 tekmovalk) 12. Kaja Vršeč 22. Doroteja Arbeiter Na državno osnovnošolsko prvenstvo, ki bo 25. in 26. januarja 2003 v Novem mestu, sta se uvrstila Žan Belšak in Klemen Lilija. Čestitamo! Mentorja: Dragica Kolednik Martin Majcenovič 2. a OŠ Cirkulane Kaj so si zaželeli naši otroci? 1. razred OŠ Cirkulane Za novo leto si želim: veliko snega in nove smuči, JanLevičnik plišasto muco zase in za sestrico, za bratca avtek, za mamico pa nove hlače, Ivana Prašnički računalnik, Srečko Klajnšek nove čevlje in da bi bila mamica zdrava, David Šrajner dojenčka - igračko, Erika Kolednik spidennana, mamici pa pridnega otroka, Jan Meško punčko in frizerski pribor, Laura Bratušek plišasto morsko deklico, lisičko in muco, Petra Drevenšek novi avtek, \ Rudi Vidovič avto na daljinsko upravljanje, Dejan Žlahtič vlak in železnico, Rok Belšak veliko igrač, Alen Fuks da bi bilo otrokom v šoli lepo, učiteljica Marinka in vzgojiteljica Silva 3. razred OŠ Cirkulane Za novo leto si želim: da bi bili vsi otroci srečni in zdravi, Kaja nove sani, Matjaž da bi bili vsi zdravi, ki zdaj bolehajo, Nataša novo igrico na računalniku, Uroš nov CD za računalnik, Tomi novo kolo, Alen da bi imeli vsi otroci toliko, kot mi, Doroteja igrico Harry Potter, Dominik nov računalnik, Dejan Želim si, da: bi dobila želvo, Nina bi dobila hrčka, Anja novoletno jelko, Primož bi imel motor, Patrik bi dobila darilo, Sara bi dobila računalnik, Urška, Sara bi imel veliko prijateljev, Tadej da bi se za božič imeli lepo, Anj a da bi imela sestrico, Mojca da bi sestrici kupila darilo, Dej a da bi prišel ati iz Nemčije, Sara da bi bilo dosti snega, Petra, Žan, Juraj, Žan, Nuša, Kristijan, Marko, Tadej, Maja, Danijel, Matjaž, Barbara, Larisa /v/mrnj zv rna^o^ /žiikrm/ fxAnmjpj Akj V /kmom rlMAy rrmw inv Mmimfvmjfv /mJbd JjjuAim, do/ K A/50&/ -c4d$/ /noM MiojO' z*mfyy. Sfl&cžlv L mj /na^o^ MJJMMj /o Aifcw Jhp/r Anjfff allu mSjdmlhovv. Ij, 444+C4/'h*Jt iol 4. a OŠ Cirkulane Želim si, da bi bila vsa družina zdrava, želim pa tudi drugim ljudem lepo in zdravo življenje. Polonca Kelc Želim si iti na Havaje, drugim pa želim veliko sreče in zdravja. Katja Letonj a Želim si, da bomo vsi zdravi. Za revne otroke pa želim zdravje in lepo družino. Tanija Petrovič Ne želim si nič posebnega, prijateljem, sorodnikom in neznancem pa želim srečo. Manuela Kostanjevec Drugim ljudem želim zdravje. Alen Milošič Jaz si želim, da bi bili vsi na svetu zdravi. Pa lepo praznovanje! Matija Ljubeč Za novo leto si želim: veliko zdravja, Dani Turnšek majhnega mucka, Lea Kolednik »play station«, Borut Kumer mucka, sreče in zdravja, Barbara Granda mucka, Barbara Vidovič glasbeni stolp, David Mendeš Tadej BOŽIČNO-NOVOLETNE ŽELJE GORIŠNIŠKIH OSMOŠOLCEV Moje božično-novoletne želje niso nič posebnega. Ne želim si materialnih dobrin, temveč zdravja, sreče in mnogo uspehov v prihajajočem letu zase in za vse ljudi sveta. Tina Čuš, 8. c Vsak dan slišimo poročila o vojnah v različnih krajih sveta in o terorističnih napadih. Moja največja želja je, da ne bi nikoli spoznala ne enega ne drugega. Naj končno zavlada mir po vsem svetu. Želim si tudi, da bi nekega dne odkrili in razjasnili neznane sile Bermudskega trikotnika in da ne bi nikoli klonirali ljudi. Nova slovenska vlada nam naj pokaže pot vboljši jutri. Veliko učnih uspehov zase in za moje sošolce in sprejem v šolo, v katero se želim vpisati. Vsi prihajajoči dnevi naj bodo veseli, brezskrbni in nasmejani. Predvsem pa nam naj čas, ujet v praznične dni, prinese obilo zadovoljstva, zdravja in sreče. Tjaša Šterbal, 8. a V prihajajočem letu si želim veliko ljubezni in medsebojnega razumevanja. Na poti k zastavljenim ciljem želim potovati v znamenju sreče in zdravja. Želim si, da bi vedeli ljudje ceniti prijateljstvo. Moja naj večja želja pa je, uspešno zaključiti osnovno šolo in nadaljevati šolanje na srednji šoli brez večjih ovir. Sandra Pravdič, 8. a V naslednjem koledarskem letu si želim veliko zdravja, veselja, zadovoljstva, ljubezni, sreče, miru in dobrih ocen. Želim si tudi, da mladi ne bi začutili želje po uživanju mamil, iskali omame v alkoholu in se počutili zrelejši s cigareto v ustih. Najsrečnejša bi bila, če bi lahko zamahnila s čarobno paličico in vsepovsod bi zavladal mir, nihče ne Hana bi občutil lakote in nosil sovraštva v srcu. A o tem lahko le sanjam. V prazničnih dneh pa žal največkrat pozabimo, da sta največji čar božiča in novega leta v sreči in družinski ljubezni, ne pa v prejemanju bogatih daril. Ines Žnidarič, 8. a Kot osmošolka si želim, da bi uspešno izdelala zaključni razred in bila sprejeta v želeno srednjo šolo. Od materialnih dobrin si najbolj želim, da bi dobila glasbeni stolp, ki bi mi lepšal moj prosti čas. Vsem pa želim, da bi lepo preživeli božične in novoletne praznike. Vsakdo naj dobi darilo, ki si ga želi. Ne pozabimo pa, da je lahko skromno darilo dragocenejše od dragega. Bernardka Vogrinec, 8. a Čas hitro, celo prehitro mineva. Dan za dnem, teden za tednom, leto za letom... Želim si, da bi mi prihajajoče leto prineslo predvsem veliko zdravja, dobrih ocen, prijateljstva in ljubezni. Torej - naj bo leto 2003 v znamenju veselja, sreče in uspehov. Marjanca Vnuk, 8. b Leto 2002 se počasi izteka. Približuje se novo in z njim novo upanje in nova pričakovanja. Vsakdanje življenja nam prinaša veliko dobrega, a tudi slabega. Želim si, da bi uspela v letu 2003 premagati vse slabosti, da bi dovolj zaupala sama sebi, predvsem pa si želim, da bi bila zdrava, da bi si prislužila veliko dobrih ocen, ohranila stara prij atelj stva in navezala nova. Nataša Štumpf, 8. b Nagradna križanka REŠITE KRIŽANKO: Črke z obarvanih polj sestavljajo geslo. Prepišite jih na dopisnico in pošljite na naslov: Občina Gorišnica, Gorišnica 54,2272 Gorišnica, najkasneje do 15. 1. 2003. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 10 praktičnih nagrad.Imena izžrebancev in bomo objavili v naslednji številki Vesti iz Vasi.