9 771 580"3 72009 Radio/brezi ce •a 88,9 in 93,9 MHx Številka 10 Leto 1 Cena 190,00 SIT 30.avgust 2000 Starši - ob pričetku šole bodimo na cesti vzor Posavje - Tik pred pričetkom pouka je še ravno dovolj časa, da se zamislimo nad črnimi številkami policijske kronike. Otroci in mladostniki so bili v prvem letošnjem polletju udeleženi kar v 25 prometnih nesrečah. Ob številnih poškodovanih so en otrok in dva mladostnika iz Posavja v nesrečah umrli. Res, da kot potniki v osebnih vozilih, toda tudi republiška statistika kaže, da je v zadnjem Času prav ta kategorija najmlajših najbolj ogrožena. Vsakoletne akcije Svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, prizadevanja učiteljev in staršev ter akcije policije so obrodile sadove. Tildi letos se bodo podobne aktivnosti nadaljevale. Kar pa je najbolj pomembno, ne smemo pozabiti, da najmlajši - tisti z rumeno rutico okoli vratu - pridobivajo prve izkušnje v prometu. Po brezbrižnih počitnicah so igrivi in razposajeni in toliko bolj neprevidni na cesti. Zagotovimo jim, da bo njihova pot v šolo vama. Zato vsem udeležencem v prometu trkamo na vest: “Vozite, kot da bi bili na cesti vaši otroci, s svojim obnašanjem in ravnanjem pa jim bodite vzgled”! ...na strani II Jernejevo 2000 se je izteklo Šentjernej - Devet dni so potekale slovesnosti in prireditve ob letošnjem prazniku občine Šentjernej. med ogledom kolektivnih tekmovanj, turističnim avtorallyem, konjeniško dirko in še čem, ljubitelji kul- Odprtje rekonstrukcije križišča Obiskovalci, letos jih je bilo preko lCf.000, so bili z razlogom navdušeni nad dogajanji, kajti organizatorja Občina Šentjernej in Turistično društvo Šentjernej sta resnično poskrbela za vse. Tako so otroci rajali s Čuki, športni navdušenci so lahko izbirali ture pa so ob kopici različnih kulturnih prireditev lahko uživali tudi na srečanju oktetov. Ob tem so v sklopu prireditev Jernejevo 2000 v občini slovesno odprli kar nekaj pridobitev na področju infrastukture. ...na strani 4 Narava dala, narava tudi vzela Posavje - Kmetje so ob posledicah letošnje suše, ki je mnogo hujša od tiste leta 92, pošteno zaskrbljeni. Sprašujejo se, kako bodo preživeli, kako bodo ohranili obstoječe stanje na kmetiji, če bo država tako počasna. Interventnega Zakona vlada še vedno ni sprejela, predlog nekaterih poslancev o višini interventnih sredstev za sanacijo Škode po naravnih nesrečah, predvsem suše, pa močno znižala. Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj se javno sicer zelo zavzema, da bi kmetje pomoč dobili čimprej, Če njegova prizadevanja zares tečejo v to smer, ali s svojimi izjavami že zbira predvolilne točke, pa lahko le ugibamo. Kaže pa, da tudi posavski predstavniki v Kmetijsko gozdarski zbornici in pri Zadružni zvezi Slovenije skušajo spodbuditi tako občine kot državo k bolj Takšni so plodovi jabolk, ožgani od sonca. intenzivnemu reševanju nastalih težav in predlagajo ustanovitev kriznih štabov. Škoda zaradi suše in visokih temperatur je namreč mnogo večja, kot je sprva kazalo. ... na strani 6 Kdo naj odloča - stroka ali politika? Posavje - Pred začetkom novega šolskega leta prihaja do zamenjav ravnateljev na nekaterih posavskih osnovnih šolah in v vrtcih. Praviloma se takšne zamenjave zaradi reelekcije ali upokojitev zgodijo brez večjih zapetljajev, tokrat pa vsaj v dveh primerih ni bilo tako, in sicer v sevniškem vrtcu in na OŠ Cerklje ob Krki. V prvem primeru je menda šlo za nepravilen razpisni postopek, pa očitno tudi za medosebne spore, veliko več prahu pa je v javnosti dvignilo ministrovo ne-imenovanje novega ravnatelja v Cerkljah ob Krki. Doslej je nekako veljalo pravilo, da je kandidat, kije imel podporo in soglasje lokalne skupnosti, dobil tudi soglasje k imenovanju od ministra za šolstvo, ki dokončno odloči, kdo bo ali kdo ne bo ravnatelj. Povsem razumljivo namreč je, da lokalna skupnost najbolj pozna kandidata, ki naj bi vodil njihovo šolo, sodeloval s starši in okoljem. Toda Dragu Ivanšku podpora lokalne skupnosti ni zadostovala, tudi njegova strokovnost očitno ni bila dovolj pomembna. Ivanšek je bil namreč leta 96 avtor šolske učne poti Cerklje ob Krki -Gadova Peč, leta 98 je bil proglašen za inovativnega učitelja leta, ker je napisal učbenik “Spoznavanje domače pokrajine”, ki je uporaben za učence od 4. do 8. razreda OŠ, je pa tudi soavtor novega učbenika in delovnega zvezka za Spoznavanje družbe v 4.razredu OS, ki je sicer namenjen devetletnemu progr- amu, je pa primeren tudi za osem- slednjega sicer niso niti potrdili niti letko. Vendar pa Ivanšek očitno ni zanikali, navedli pa so razlog, za politično ustrezno obarvan in lo- katerega na šoli trdijo, da ni utemel-kalni politični veljaki so pri minis- jen. tru uspeli “iztržiti” neimenovanje. Na Ministrstvu za šolstvo in šport ... na strani 3 Osnovna šola Cerklje ob Krj i 7Š j (/* i [ KiSlI KAMNITA GALANTERIJA J CKŽ 65, KRŠKO TEL.: 0T/490 5« 60 H\: 07/460 5610 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264 POD LUPO Pomoč na domu v brežiški občini dobro razvita Novi odlok za uporabnike ne prinaša bistvenih novosti Brežice - Z objavo v uradnem listu je 24. avgusta začel veljati odlok o organizaciji in izvajanju javne službe pomoči na domu. Odlok sicer natančno opredeljuje, kaj je pomoč na domu in kaj pomoč socialnega servisa, za uporabnike, ki jih je v brežiški občini približno 40, pa ne prinaša bistvenih sprememb. Odlok ureja organizacijo, način, oblike in dajanje pomoči na domu, ki poteka kot javna služba, in storitve, ki se izvajajo zunaj javne službe, tako imenovan socialni servis. Zanj lahko zaprosi vsakdo, kdor naroči in plača storitev. Zato je med javno službo in socialnim servisom bistvena razlika, saj prva omogoča upravičencem z nizkimi dohodki sofinanciranje storitve, pri socialnem servisu pa morajo uporabniki stroške plačati sami. Za pomoč na domu lahko zaprosijo starejši od 65 let, ki lahko z občasno ali nekajdnevno pomočjo ohranijo zadovoljivo duševno in telesno počutje, tako da ne potrebujejo socialnega varstva. Ravno tako so do te pomoči upravičeni invalidi, bolniki z dolgotrajnimi ali kroničnimi boleznimi. Gre za najmanj dveumo dnevno pomoč in največ 20-umo tedensko. Kot pomoč na domu se šteje gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in ohranjanju socialnih stikov. Pomoč v obliki socialnega servisa pa pomeni prinašanje pripravljene hrane na dom, nakupovanje, vzdrževanje stanovanja in okolice, spremstvo, celodnevno nadzorovanje, kontrolo jemanja zdravil in drugo. Pomoč na domu v brežiški občini že vrsto let izvaja center za socialno delo, je povedala vodja oddelka za družbene dejavnosti v Občini Brežice Anica Hribar. Pred leti je to delo potekalo z javnimi deli, po sprejetju odloka leta 1998 pa ga opravljajo štirje redno zaposleni delavci, ki jim pomaga ena ali dve delavki v okviru javnih del. Novi odlok je usklajen z zakonodajo tudi glede določanja cen: ker pomoč daje socialni center, tudi cene oblikujejo na državni ravni. Odlok sicer omogoča občini izbiro koncesionarja, tako da lahko v tem primeru sama oblikuje ceno storitve. Med pomembnejšimi novostmi so še natančnejše določbe o vodenju evidence za vsakega upravičenca in podrobno določeno trajanje oblike pomoči. Glede samega dajanja pomoči pa lahko povemo, da zakonodaja izvajalcem ne olajša dela. Javne delavce lahko namreč zaposlijo samo za eno leto, največ dve, in ko se ti navadijo opravil, pomoči potrebni pa nanje, se njihovo delo konča. Suzana Vahtarič komentar Kaj nam sporočajo predstavniki za stike z javnostjo? Področje delovanja tako imenovanih predstavnikov za stike z javnostjo je v naši demokratični družbi skrajno zanimivo in - kar je še pomembneje - zelo ozko. S takimi predstavniki ministrstev, vlade in drugih državnih uradov potekajo komunikacije predvsem telefonsko. Tu se njihov obseg dela in nalog že skoraj konča. Pošiljajo fakse, tipkajo izjave za javnost, preverjajo udeležbo na novinarskih konferencah, vendar javno, kot predstavniki za stike z javnostjo v pravem pomenu besede, ne nastopajo. Nji hova vloga je omejena na zgoraj naštete dejavnosti. Nimajo niti možnosti, da javnosti pokažejo svoje govorniške sposobnosti. Ocenjujemo jih lahko le po ažurnosti, ustrežljivosti in prijaznosti. V Sloveniji naj ne bi bilo pretiranega zanimanja za ta delovna mesta, saj so neustvarjalna, omejena in daleč od tistegapkar prinašajo, na primer, v ZDA. Pri nas si politiki mogoče prej, kot ne morejo, nočejo privoščiti suverenega predstavnika, ker bi bili občutno prikrajšani za javne nastope. Medijsko pojavljanje je skrajno privlačna oblika lastne promocije, ki bo svoj vrhunec doživela v dneh, ki so pred nami, v predvolilni kampanji. Od nekdanjega ministra za zunanje zadeve smo lahko pred kratkim tudi slišali, da je medijem treba dogodek samo prav servirati, če karikiram - zaviti v celofan in ga poslati na medijski trg. V ZDA se to imenuje spin. In ta spin, ali če hočete v celofanček zavite informacije, politiki predobro obvladajo, vprašanje pa je, koliko so v “zavijanju” prepričljivi in uspešni v očeh novinaijev. Mogoče ne bi bilo odveč, če bi v šolo odnosa do medijev in nasploh komuniciranja z novinarji vzeli kakšnega posavskega predstavnika za medije. Konkretno gre za dogodek ob odprtju trgovskega centra oziroma za tiste, ki bi morali novinarjem bruhati promocijske informacije, pa se jim to očitno ni zdelo pomembno. Na našo vljudno prošnjo za nekaj osnovnih podatkov so nas kratko malo odpravili z izjavo, da nimajo časa in nam priporočajo, da jih v tistem dopoldnevu pokličemo stokrat. Končevali smo redakcijo, želeli javnosti napovedati dogodek v Brežicah in se presenečeni znašli v že kar komični situaciji. Zavrteli smo drugo, ljubljansko številko, kjer je stekel povsem normalen pogovor - v dobrih petih minutah smo dobili vse podatke, ki smo jih želeli. Skoraj nerazumljivo je, da tisti, ki bi nam morali prefinjeno postreči z informacijami, delajo z nami kot sloni s porcelanom. Politiki so včasih s svojimi bonbončki že kar osladni, na drugi strani pa nekateri bonbončkov ne znajo niti zaviti, kaj šele z njimi postreči. Lidija Kostevc SavaGlas, 30.8.200(j; posavske mušice Vse je v znamenju rdečih Brežiška, krška in sevniška občina so se končno poenotile!? Žal tega ni mogoče pripisati lastnim naporom, marveč izključno ljubljanskemu Mercatoiju, ki je julija letos osvojil še eno trgovsko središče. Zadnje dni so namreč zelene oznake brežiškega podjetja Posavje zamenjale rdeče table veletrgovca, ki se želi uvrstiti med naj večje na svetu. Koncem Mercator je odprl svoj Hipermarket tudi v Brežicah in tako postal dobri sosed trem občinam, ki včasih ne vedo, kaj bi s sabo, kako bi zastavljale skupni razvoj in kako bi izrabile priložnost, ki se jim ponuja z vstopom državnih projektov v posavski prostor. Morda je Mercator dal primer, kako je treba preseči majhnost. Tudi preko bankrota majhnih prodajaln in majhnih trgovcev. Občinsko središče bo namreč izgubilo še nekaj majhnih trgovin in župan Vladislav Deržič se bo moral resnično potruditi, če bo hotel uresničiti zagotovilo, da se bo osebno zavzel za ohranitev starega mestnega jedra. Vse naokrog je namreč veliko “mega, super, hiper” in podobnih mastodontov, ki ob obetavni državni meji izrivajo drobne trgovce. In kaj komu mar, če morajo delavci pri Mercatorju ostajati v službi cele dneve in matere dlje časa ne vidijo svojih otrok. Vse bolj se sprašujejo, če jim bo kdo poplačal 250 in več opravljenih nadur, za zdaj vsaj še ni slišati, da bi, tako kot pri francoskem Leclencu, med delavkami in vodilnimi prihajalo do flirtanja in otipavanja ter nagovarjanja k spolnim igricam. Toliko o vihranju rdečih Mercatorjevih zastav in rdečem Posavju, ki seveda ni rdeče. Saj so na najodgovornejših položajih ljudje z desnice. Tudi iz Ljudske stranke SLS+SKD. Do uradne združitve med njima je medtem že prišlo v Brežicah, kjer je predsednik Ivan Vogrinc, in v Sevnici, kjer so vodenje zaupali kar županu Kristijanu Jancu. V Krškem so še naprej zelo skrivnostni, bolje obveščeni pa vendarle menijo, da bo težko prišlo do združitve. Če sploh kdaj, posebej še, ker je najbolj zagreti član SKD, nekdanji župan Danilo Sitar (njegova soproga Vilma je medtem zapustila senovški Zdravstveni dom in seposvetila zasvojencem na Razborju) med dopustovanjem v Nerezinah zavzeto navijal za novo Bajukovo stranko. Če bi vanjo speljal kaj več krščanskih demokratov, bi se na čelu SLS+SKD Ljudske stranke Krško lahko znašel Zdolan Jože Slivšek. Župan Franci Bogovič se bo veijetno raje posvetil občinskim vprašanjem ter menda kandidiral za poslanca. Z evidentiranjem v Državni zbor so sicer najbolj pohiteli v ZLSD, saj so že v vseh treh občinah izbrali kandidate: v Brežicah Mileno Jesenko, v Krškem Rajmunda Vebra in v Sevnici Marijo Jazbec. O kandidatih ostalih strank v Posavju je mogoče le ugibati. Nedvomno bodo skušali priti v parlament spet dosedanji trije poslanci Jože Avšič, Brane Janc in Branko Kelemina, v igri pa je seveda še več imen. V Brežicah so se upokojenci, doslej zbrani pri LDS, odločili za izstop in pripojitev k DeSUS-u in za svojega predsednika izvolili Roka Kržana. Ta naj bi poleg Staneta Ilca tudi kandidiral za poslanca. Skoraj zagotovo bodo brežiški socialdemokrati za svojega kandidata v parlament kandidirali sedanjega državnega sekretarja Andreja Vizjaka. Mimogrede, njegovo odsotnost z Inšpektorata za delo najbolj občutijo tisti, ki jim delodajalci kratijo osnovne pravice. Sindikati, ti le težko razrešujejo zahtevne primere, nasploh ugotavljajo, da je kršitev s področja delovno-pravne zakonodaje vsak dan več. Vse ostalo pa tudi v posavski deželi prehiteva. Prehiteva jesen, prehiteva zorenje sadja in vinske trte, pa zato prehitevajo tudi posavske mušice. Morda je prehiteval tudi brežiški župan Vladislav Deržič, ko je koncesijo za distribucijo omrežnega plina v občini dodelil ljubljanskemu podjetju Adriaplin. Pri Petrolu Ljubljana, kije tudi izpolnjeval razpisne pogoje, seveda niso zadovoljni. Te dni so brežiškim občinskim svetnikom v posebnem pismu sporočili, da so bile pri izboru najugodnejšega ponudnika kršene bistvene določbe postopka, zmotno in nepopolno pa ugotovljeno dejansko stanje ter napačna uporaba materialnega prava. Skratka, zaradi vsega tega je ljubljanski Petrol napovedal, da bo sprožil upravni spor s tožbo pri Upravnem sodišču RS. Vsi tisti, ki v Brežicah računajo na napeljavo zemeljskega plina, upajo, da se spor ne bo preveč zavlekel, s tem pa tudi začetek del pri napeljavi najčistejšega energetskega vira. Kot rečeno, prehiteva tudi zorenje jesenskih plodov. Jabolka in hruške so zaradi sončne pripeke doživele ožige in listje rumeni, venejo pa tudi grozdi in listi vinske trte. Morda je prehiteval tudi Brane Musar, ko seje odločil za direktorovanje sevniškim gradbincem, a jo je že po nekaj mesecih pobrisal, ko naj bi spoznal, kako negotova je usoda SGP Posavje. Pa ta firma ni edina, ki se bori s težavami. Nič bolje ne gre nekaterim zasebnikom, ki so strokovnjaki za prodajo osebnih avtomobilov. Po desni pa prehitevajo v Podbočju, kjer pripravljajo referendum za preimenovanje kraja v Sveti Križ. Ljudje se le sprašujejo, kdo je na čelo odbora postavil Andreja Colariča, ki se doslej ni pojavljal v javnosti. Zato pa jim je toliko bolj znan sovaščan Ivan Navoj, zadnje čase tudi zato, ker so mu med dopustom na otoku Krku ukradli službeni osebni avto Audi. Vroče poletne dni so seveda najbolj izkoristili v Termah Čatež, kjer se je na bazenih trlo kopalcev; ob ponedeljkih je bilo zanimivo spremljati tiste, ki so v Brežice nosili kupe denarja iztržek minulega vikenda. Morda so njihovemu zgledu hoteli slediti amaterji, sicer pa stari turistični mački s Čateža ki so uredili kopališče pri Horvatiču na Griču, kjer se je v minulih dneh, zlasti ob koncu tedna nabralo toliko ljudi kot nekoč. K obali tople in čiste Krke so tako kakor pred desetletji, ko so kopalce iz Zagreba v Brežice vozili posebni vlaki, prišli tudi Hrvati. Če imajo kaj zaslug za oživitev kopališča ob Krki poklicni občinski turistični delavci, nam ni uspelo izvedeti. Zdaj se menda “občinatji” bolj ukvarjajo z ustanavljanjem Lokalne turistične organizacije LTO. Kaj bodo od tega imeli turizem in obiskovalci, še ne vemo. Vlado Podgoršek mnenja, odgovori, popravki. mm ' , na A Sporočilo bralcem! Brake vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori iri popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94 ) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Župan občine Krško in (ne)zakonitost V deveti številki časopisa SavaGlas Župan Občine Krško vsaj posredno priznava, da občina Krško posluje protizakonito. Ni mogoče govoriti o zakonitem delovanju občine, ki posluje s protizakonitim statutom, ki je v bistvu občinska ustava, s katero se določajo temelji pravnega reda v lokalni skupnosti. To je bistvo resnice, na katero je upravičeno opozoril članek, ki pa mu g. Bogovič popolnoma neargumentirano očita, da v njem kar mrgolijo diskvalifikacije in podtikanja in tako poskuša preusmeriti pozornost bralca od bistva problema. Podtikanj in zavajanja javnosti pa se očitno poslužuje župan. Milo rečeno, cinično je njegovo sprenevedanje in zavajanje, ko pod zvenečim naslovom " Občina Krško deluje zakonito ", hkrati hočeš nočeš priznava, da uprava na čelu z županom dela po protizakonitem statutu. Da nekaj grdo škriplje v poslovanju občine, potrjujejo javne izjave direktorja uprave g. Franca Glinška, da občina ne potrebuje statuta. Razumljivo, saj si lahko tako župan s svojo občinsko upravo časovno neomejeno prilašča oblastne odločitve o katerih mora odločati najmanj dve tretjini svetnikov Občinskega sveta. Torej zadeva le ni tako enostavna, kot si jo zamišljata prva moža Občinske uprave, saj je delo vseh organov občine na čelu Z županom in upravo nelegalno in protizakonito. Župan pravilno navaja, da je svetniška skupina SKD predlagala umik ob- ravnave statuta na Občinskem svetu, ni pa povedal, da je umik zahtevala tudi Liberalna demokracija in to zato, ker se župan ni predhodno niti poskušal uskladiti z vsemi svetniškimi skupinami. Prav tako pa je župan pozabil povedati, da je bil med tem časom predlog Statuta uvrščen na dnevni red sej Občinskega sveta, pa postopka sprejema niso preprečevali svetniki SKD in tudi ne SDS, ampak svetniki iz vrst Liberalne demokracije in Združene liste, ki so z odhodom iz sejne dvorane ob 1. in 2. nadaljevanju 17. seje povzročili nesklepčnost Občinskega sveta, ko se razprav še ni niti začeta. To ravnanje je nekoliko nenavadno, kajti z Liberalnimi demokrati in Združeno listo ima župan podpisano koalicijsko pogodbo, na podlagi katere si je zagotovil podporo teh strank ob izvolitvi za župana.To je koalicija, s katero si skupaj s svetniki svoje stranke SLS in neodvisnimi svetniki, vse od nastopa svoje funkcije zagotavlja popolno oblast. Kaj je zapisano v tej koalicijski pogodbi v zvezi s podporo pri sprejemu statuta pa ve najbolje župan sam. Svetniki SKD le upamo, da ni oddal koalicijskim partnerjem vse proračunske, kadrovske ter še kakšne druge vrste bonitet in si pri tem ni zagotovil niti glasov za sprejem statuta. S tem pa, logično, s svojimi koalicijskimi partnerji prevzema odgovornost za poslovanje Občine, ne samo zaradi nezakonitega statuta, ampak tudi zaradi nezakonitega izvajanja javnih gospodarskih služb, nezakonitega izvajanja proračuna v letu 1999, popolnega zastoja pri prezaposlovanju rudarjev in zapiranja rudnika Senovo, neučinkovitosti pri stanovanjski izgradnji in velikega povečanja izdatkov za občinsko upravo. Da g. župan, bliža se čas predvolilne bitke in zato se boste morali s svojimi koalicijskimi partnerji bistveno bolj potruditi, da vam že pred volitvami v letu 2002 vladarskega žezla ne bo izmaknila država s prisilnim ukrepom upravljanja Občine. Svetniška skupina SKD Krško Ne tako, dragi župan! Župan občine Krško Franc Bogovič je v odgovoru na članek “Občina Krško še vedno brez veljavnega statuta", ki je bil objavljen v časopisu SavaGlas št. 9, z dne 16. 8. 2000, brez kakršnih koli argumentov obtožil svetniško skupino OO SDS Krško, da je sokriva pri nastalem neugodnem položaju za Občino Krško, ko je po sko- raj dveh letih še vedno brez, Z novim Zakonom o lokalni samoupravi, usklajenega občinskega statuta. Smešno! Svetniška skupina SDS je županu, vodstvu in občinskemu svetu Občine Krško res zastavila vprašanje o smiselnosti in zakonitosti delovanja naštetih institucij, kjer je bilo natančno opredeljenih pet pomislekov. Ta, da občina še nima zakonitega statuta, je le eden izmed petih, očitno pa tudi po županovi izbiri najpomembnejši. In prav gotovo je! Svetniška skupina SDS šteje štiri člane in se je, v nepolnih dveh letih svojega delovanja, v povprečju z daleč najvišjim odstotkom udeleževala sej občinskega sveta občine Krško. Svoje odgovornosti redno izpolnjujemo, med njimi pa nam gotovo največ pomeni delovanje za interese in v korist občanov, kolikor pač štirje svetniki med enaintridesetimi lahko dosežemo. Ponosno lahko povemo, da smo, predvsem ko je bila udeležba na več sejah občinskega sveta na meji sklepčnosti, skupaj s še nekaterimi, velikokrat uspeli zaščititi družinske in proračune posameznih občanov pred nepotrebnimi in nadvse s čudnimi utemeljitvami predlaganih podražitev. Bodisi vrtcev, vode, smetarine ali drugih dobrin. Enako pa je bilo tudi pri sprejemanju Statuta občine Krško. Svetniška skupina SDS ne nasprotuje sprejemu statuta, ampak načinu delovanja in doseganja ciljev, med katerimi je tudi sprejem statuta. Ko je župan na več sejah kolegija obljubil, da bo z vsemi opravil vse potrebne pogovore v zvezi s čimprejšnjo uskladitvijo in sprejetjem statuta, tudi te obljube, kot že veliko podobnih, enostavno ni 'bil pripravljen izpolniti. Eno umi pogovor v obdobju skoraj dveh let objektivno ne moremo smatrati, kot da je župan svojo obljubo izpolnil. In še okrog nadaljevanja 17. redne seje občinskega sveta. Župan si upa naravnost izmisliti, da so bile usklajene še zadnje pripombe glede sprejetja statuta, toda to po vsem niti ni več najpomembnejše. Bolj pomembna v njegovem odgovoru se zdi trditev, da statut ni bil sprejet, ker je. bila seja, že po neverjetnem tretjem(!) nadaljevanju, zaradi nesklepčnosti prekinjena. Člani svetniške skupine SDS, kot nikoli doslej, tudi tokrat nismo povzročili nesklepčnosti in če si župan ne upa povedati, kdo je povzročil nesklepčnost, moramo to povedati mi. Sejo so zapustili svetniki iz LDS in ZLSD. Toliko v pojasnilo. Svetniška skupina OO SDS Krško TEMA Pred pričetkom novega šolskega leta zapleti ob kadrovskih zamenjavah na nekaterih posavskih osnovnih šolah in v vrtcih Zakaj nekateri ravnatelji niso dobili ministrovega blagoslova, je vmes politika? Posavje - Začetek novega šolskega leta je pred vrati, na nekaterih osnovnih šolah in v vrtcih v Posavju, kjer prihaja do kadrovskih zamenjav zaradi reelekcije ali upokojitev sedanjih ravnateljev, pa si še vedno belijo glavo, zakaj njihov kandidat, ki ga podpira tako stroka kot lokalna skupnost, ni dobil soglasja k imenovanju od ministra za šolstvo in šport dnLovra Šturma. Tam, kjer razpisni postopek ni bil izveden v skladu z zakonom, je to še nekako razumljivo, manj razumljivo je tam, kjer se politični veljaki javno hvalijo, kako so zaslužni za takšne ministrove odločitve. V Krškem letos večjih kadrovskih pretresov ni Drugače kot v Brežicah in v Sevnici, kjer je do nekaterih zamenjav na vodstvenih mestih v osnovnih šolah in vrtcih že prišlo, pa v Krškem v letošnjem letu kakšnih posebnih kadrovskih pretresov ne bo. Redni mandat ravnatelja poteče le Dušanu Tomažinu, ravnatelju največjega vrtca v občini, to je Vrtec Krško, v katerega je trenutno vključenih kar 423 otrok V osnovnih šolah krške občine, ki jih je skupaj 11, se s kadrovskimi zamenjavami ne ubadajo, saj ostajajo isti ravnatelji. Kdo bo vodil OŠ Cerklje ob Kriti? Z začetkom novega šolskega leta bo v brežiški občini kar nekaj zamenjav na vodilnih delovnih mestih, torej ravnateljev. Čeprav je bilo tudi nekaj reelekcij, je do zamenjav prišlo samo na tistih šolah, kjer se bodo dosedanji ravnatelji upokojili. Tako odhaja v pokoj ravnatelj OŠ Dobova Marjan Vučajnk. V postopku imenovanja novega ravnatelja je potekalo vse v skladu z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja, na razpis sta se prijavili dve kandidatki Biserka Čančer, do sedaj socialna delavka in pomočnica ravnatelja na tej šoli ter Anica Hribar, vodja Oddelka za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti na občini Brežice. Nova ravnateljica bo Biserka Čančer, ki je, kot zahteva zakon, dobila vso podporo strokovnih delavcev šole in Sveta šole, Občinski svet je ugotovil, da pogoje izpolnjujeta obe, minister za šolstvo in šport dr.Lovro Šturm pa ji je glede na ostala pridobljena soglasja prav tako izdal soglasje k imenovanju za ravnateljico. V pokoj odhaja tudi ravnateljica OS Brežice Milena Jesenko. Na razpis, ki ga je objavila šola, se je prijavila ena kandidatka, in sicer Marinka Lupšina-Novak, do sedaj pedagoginja in pomočnica ravnateljice na tej šoli. Čeprav je v razpisu prišlo do manjše pomanjkljivosti in so ga zato morali ponoviti, je omenjena kandidatka poleg vseh soglasij lokalne skupnosti dobila soglasje k imenovanju ravnateljice tudi od ministra Sturma. Največ zapletov z imenovanjem ravnatelja pa imajo na OŠ Cerklje ob Krki, kjer odhaja v pokoj dosedanja ravnateljica Stanislava Šebrek. Na razpis sta se prijavila dva kandidata, Drago Ivanšek, doslej učitelj zemljepisa in zgodovine na tej šoli ter Jože Pemar, učitelj na OŠ Leskovec. Kljub temu, da je Ivanšek dobil vso podporo strokovnih delavcev, z enim glasom proti se je zanj izrekel tudi Svet šole, na Občinskem svetu je bilo 15 glasov za, nič proti in 6 vzdržanih, soglasja k imenovanju ni izdal minister Šturm. Zato je Svet šole na izrednem sestanku sklenil ministra za šolstvo in šport še enkrat pisno zaprositi za ponovni preudarek omenjene prijave, vendar minister tudi potem svoje odločitve ni spremenil, pa tudi ne utemeljil, kar je njegova zakonska pravica. Ker je novo šolskoleto tako rekoč pred vrati, ko bi se ravnatelji že morali intenzivno ukvarjati z razporedom dela za učitelje, oblikovanjem oddelkov in drugimi organizacijskimi in pedagoškimi deli, ostaja OŠ Cerklje ob Krki brez ravnatelja oziroma bo moral Svet šole nemudoma imenovati vršilca dolžnosti, in ker se “govori med ljudmi”, daje bila ministrova odločitev v omenjenem primeru politično obarvana, nas je zanimalo, kateri so kriteriji za izdajo soglasja k imenovanju, ki jih minister upošteva oziroma katere je upošteval minister Šturm. Na našo prošnjo nam je Tone Vrhovnik Straka, predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport, zadolžen za stike z javnostjo, posredoval naslednje pojasnilo ministra dr. Lovra Šturma: In kaj je bilo v Sevnici? Najbolj gladko seje v sevniški občini izšlo v Osnovni šoli Krmelj in v Osnovni šoli Milan Majcen Šentjanž. V krmeljski šoli se je kot edini kandidat prijavil in bil na mesto dolgoletne duše šole Berte Logar izbran domačin Rado Kostrevc, profesor na omenjeni šoli. Pogoje je izpolnjeval kljub temu, da nima šole za ravnatelje, kajti 144. člen Zakona o organiziranju vzgoje in izobraževanja omenjeno šolo zahteva kot pogoj od 1. septembra letos dalje, potrjeni kandidati za ravnatelja pa jo morajo opraviti v dveh letih. V Šentjanžu je bil Franci Bastardija prav tako edini kandidat in dolgoletni dosedanji ravnatelj potrjen na vseh ravneh. Kot po maslu je šlo tudi pri imevanju dosedanje v.d. ravnateljice Glasbene šole Sevnica Betke Cim-peršek. Osrednje Osnovne šole Savo Kladnik Sevnica pa se letos drži smola. Najprej je morala razpis za izbor kandidatov za ravnatelja zaradi nepopolnega citiranja zakonskih določil ponoviti. Konec julija se je sevniški svet izrekel za vse kandidatke, Jožico Ločičnik iz Ljubljane in domače -dosedanjo pomočnico ravnateljice na tej šoli Janjo Kožuh Pinoza ter profesorici s šole Slovenko Podržaj in Jelko Slukan, ki soji svetniki dali prednostno mnenje za ravnateljico. Za Slukanovo se je odločil tudi Svet šole in predlog poslal v odobritev Ministrstvu za šolstvo in šport. Pred dnevi pa so dobili odgovor, da kandidatka nima zadostne večinske podpore v kolektivu in zato je ministrstvo kandidaturo brez dodatne razlage zavrnilo. Kako naprej tik pred začetkom šole? Župan občine Sevnica Kristijan Janc je razočaran nad prehodno vlado in tako neutemeljeno zavrnitvijo kandidatke, ki jim očitno na ministrstvu ni všeč, saj v Sevnici ne vedo, zakaj so njeno kandidaturo zavrnili. Razočaran je, ker ministrstvu nič ne pomeni mnenje lokalne skupnosti. Članom Sveta šole Savo Kladnik Sevnica je preostalo le, da vajeti vzamejo v svoje roke. Tako so teden dni pred pričetkom šole 24. avgusta na seji s tajnim glasovanjem imenovali za vršilko dolžnosti za dobo enega leta Jelko Slukan. Še huje je bilo v Vrtcu Ciciban Sevnica Tudi tam je bil prvi razpis zavrnjen in sicer zato, ker je Svet zavoda dva dni pred obvezujočim 20 dnevnim zakonskim rokom, v katerem da svoje mnenje tudi lokalna skupnost oziroma Občinski svet, ministru Šturmu poslal v potrditev kandidaturo dosedanje v. d. ravnateljice Danice Božič. Čeprav so svetniki med tremi kandidatkami, še Cvetki Hudoklin, ki sicer ni dobila podpore vzgojiteljskega zbora vrtca, dali prednost tudi v vrtcu zaposleni Vlasti Starc. Ministrstvo je zaradi kršenja roka vlogo takrat zavrnilo. Na ponovljeni razpis se je ob ustreznih kandidatkah prijavila še Ivanka Rupret, kije pogojem ustrezala. Občinski svet seje ponovno izrekel za vse tri, s prednostjo Vlasti Starc. Isti dan kot Svet šole je bila sklicana tudi seja Sveta vrtca Ciciban Sevnica, kjer so se člani z javnim glasovanjem opredelili za dosedanjo v. d. ravnateljice Božičevo. Zanjo je glasovalo 6 članov, 2 sta se vzdržala, ostali kandidatki nista dobili podpore. V skladu s 53.členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da si mora k imenovanju in razrešitvi ravnatelja Svet javnega vrtca oziroma šola pridobiti soglasje ministra, je minister za šolstvo in šport dr.Lovro Sturm v času od 16.6. do 22.8.2000 izdal 62 soglasij k imenovanju ravnateljev ali ravnateljic osnovnih šol in javnih vrtcev ter 5 soglasij k imenovanju ravnateljev ali ravnateljic glasbenih šol. V istem obdobju pa minister Šturm ni izdal soglasij k imenovanju 8 ravnateljev ali ravnateljic osnovnih šol in 1 ravnateljici vrtca. Iz analize, ki smo jo opravili, je razvidno, da so bila “nesoglasja” izdana v štirih primerih zaradi neizpolnjevanja z zakonom predpisanih izobrazbenih pogojev, v enem primeru ni bil pravilno oblikovan Svet šole, ki ravnatelja imenuje, v enem primeru kandidat ni dobil večinske podpore učiteljskega zbora, v enem primeru ni dobil soglasja lokalne skupnosti, v enem primeru pa je bila pomanjkljiva dokumentacija. V primeru neimenovanja ravnateljice vrtca (gre za vrtec Ciciban Sevnica - op.avtorja), postopek Sveta vrtca ni bil v skladu z zakonodajo predvidenim postopkom. V primeru Osnovne šole Cerklje ob Krki pa minister Šturm kandidatu za ravnatelja omenjene šole ni izdal soglasja k imenovanju, saj šola v dokumentaciji ni predložila vrste zahtevanih dokumentov. To je bilo tudi pričakovati, saj je nekaj dni pred tem po Sevnici krožila peticija 40 podpisanih članov kolektiva vrtca proti Starčevi in v podporo viziji in načinu dela Danice Božič. Njej sicer mandat poteče z zadnjim oktobrom, do takrat pa naj bi tudi ministrstvo z opredelitvijo do kandidatke pokazalo svoj obraz. Kdaj do devetletke v Krškem? Z novim šolskim letom pa se ne glede na takšne in drugačne nevšečnosti ob zamenjavah ravnateljev nadaljuje prenova predšolske vzgoje in osnovne šole. Začenja se namreč drugi krog uvajanja kurikuluma v vrtcih in drugi krog devetletnega izobraževanja v osnovnih šolah. Na razpis Ministrstva za šolstvo in šport so se prijavili vsi trije največji posavski vrtci Mavrica Brežice, Vrtec Krško ter Ciciban Sevnica in vsi trije bili tudi izbrani. Pri uvajanju devetletke sta bili dve posavski osnovni šoli vključeni že v prvem krogu preteklo šolsko leto. To sta OŠ Krmelj in OŠ Globoko, obe sta devetletni program uvajali v 1. in 7.razredu. V šolskem letu 2000/2001 se tema dvema pridružujeta OŠ Boštanj iz sevniške občine in OŠ Artiče iz brežiške občine, ki bosta program devetletke poskusno uvajali le v 1 .razredu. V program devetletke pa do sedaj še ni bila izbrana nobena osnovna šola s področja občine Krško. V prvi fazi poskusnega vključevanja je sicer kandidirala OŠ Leskovec, vendar ni bila izbrana. Na ponovno kandidaturo se v Leskovcu priprav-* ljajo za šolsko leto 2001 - 2002, ko naj bi v program devetletke vpisali učence prvih in sedmih razredov, za kandidaturo v istem šolskem letu pa seje odločila tudi OŠ Brestanica. Jelica Koršič, Suzana Vahtarič, Danilo Koritnik Zvezdana Deržič, ekonomska tehnica iz Brežic: Menim, da je starejši sistem izbora ravnateljev bil boljši, zdaj pa gre očitno za politična ozadja, vsaj kolikor slišim od ljudi in iz medijev. Menda ne samo pri nas, tudi po drugih krajih v Slo-veniji.To se vsekakor ne more dobro končati. Boljše je, daje ena oseba več let na čelu šole, tako lahko poskuša speljati svoje projekte. Vsaj dva mandata bi bilo objektivno, da se lahko pokaže, če kaj velja. Poznala sem delo dolgoletne ravnateljice ga. Jesenkove v Brežicah. Ob hčerkinem šolanju je šolo dobro vodila in se borila tako za učence kot za kraj. Za osnovno šolo tako nimam pripomb, tudi za našo srednjo ne, bomo pa videli, kako se bo izkazala nova ravnateljica. Jože Plazar, upravljavec strojnega vlaka iz Sevnice: Opazim lahko, da zahtevnost vsebin in programov v osnovnih šolah strahovito narašča Kakšno, predvsem psihično obremenitev, to za učenke in učence predstavlja lahko opazujemo doma pri svojih otrocih ali drugih, ki jih poznamo. Menim, da se že v vrtcih, posebno pa kasneje v osnovnih šolah, otroci res veliko naučijo in zavedam se, da jim bo vse pridobljeno znanje pri nadaljnjem razvoju še kako koristilo. Toda včasih se je potrebno vprašati, ali je res prav tako, kot je. Pa vendar. V zadnjem času spremljam tudi naše lokalne polemike okrog kadrovskega lobiranja in meše-taijenja v vrtcih in osnovnih šolah in podpiram tiste, ki se zavzemajo za uveljavitev strokovnih odločitev. anketa Anica Kodrič, upokojenka iz Cerkelj ob Krki: Osebno sem seznanjena z menjavami ravnateljev oziroma z razpisom za novega ravnatelja zaradi upokojitve dosedanje ravnateljice gospe Slavke Šebrek. Zakaj minister ni podprl g. Draga Ivanška sicer ne vem, meni se zdi primeren kandidat za ravnatelja, to pa zato, ker tu uči že dolgo časa in pozna ljudi .Gospoda Pemar-ja ne poznam, tudi predstavil nam ga ni nihče. Najboljše pa bi bilo, da bi ostala dosedanja ravnateljica. Drago Ivanšek ima zelo dobro predhodnico in moral bi se zgledovati po njej. Kajti zdi se mi zelo pomembno, da je ravnatelj seznanjen z ljudmi, ne samo z učenci, pa tudi z njihovimi starši ter z razmerami v šoli in kraju in dosedanja ravnateljica je bila Miloš Kukovičič, referent na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško: Kot eden od staršev in kot član Sveta zavoda sem mnenja, da imajo starši občutno premajhen vpliv na potek in vsebine vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcih. Čeprav večini staršev res ni dano, da bi neposredno soodločali pri potrjevanju določenih programov, pa je veliko bolj pomembno to, da tudi preko predstavnikov staršev ti starši ne morejo uveljaviti nekaterih svojih predlogov ali celo zahtev. Sicer pa ločim delo vzgojiteljev in vzgojiteljic v vrtcih na dva dela, vzgojni del in varstveni del in starši, kot plačniki storitev v vrtcih, nimajo na potek, organiziranje in vsebino dela tako rekoč nikakršnega vpliva. To je zelo nenavadno in čudno. Marinka Šušterič, delavka iz Dolenje vasi pri Krškem: Eno predšolsko in šolsko obdobje sem tako rekoč že preživela s svojo starejšo hčerko, sedaj pa me čaka še en življenjski izpit, vzgoja mlajše, in to za vsako mater izpit nedvomno tudi je. Moje izkušnje z vzgojiteljicami v vrtcih in učitelji in učiteljicami v osnovni in srednji šoli so zelo pozitivne. Skoraj nikoli nisem imela pripomb na izvajanje in potek vzgojno-izobraževalnega procesa, vsaj v primeru starejše hčere ne. Kako bo v prihodnje, ne vem, bom pa naslednjih petnajst let še kako povezana z vsemi vzgojnimi in izobraževalnimi aktivnostmi, ki jih je že deležna in v katere bo še vključena moja sedaj tri in pol leta stara hči Klara. Upam na vse najboljše. Borut Simončič, referent za stanovanjske zadeve iz Sevnice: Sem zadovoljen s sistemom in programi vzgoje in izobraževanja predšolskih in osnovnošolskih otrok. Po mojem mnenju poteka delo vzgojiteljev in učiteljev dovolj strokovno, kar lahko seveda ocenjujem predvsem na primeru svojih otrok. Imam hči, ki že obiskuje sevniško osnovno šolo in sina, ki je napolnil šest let, vendar sva se z ženo odločila, da ga ne bova vpisala v t.i. program devetletke, ki ga izvajajo v Boštanju, ampak bomo počakali, da bo ta program zaživel tudi v Sevnici. Aktualne zamenjave kadrov? Ne zdi se mi korektno, da hočejo na vsak način v delo in predvsem odločitve posegati nekakšni kvazipolitiki in kvazistro-kovnjaki. POD LUPO stran 4 Praznik Občine Šentjernej - JERNEJEVO 2000 Šentjernej - Šentjemejska občina je ob godu sv. Jerneja s pomočjo Turističnega društva Šentjernej zaznamovala svoj praznik s številnimi prireditvami. Potekale so od 17. do 26. avgusta, med njimi pa velja omeniti predvsem odprtja prenovljenih oziroma novih objektov, ki za Šentjernej pomenijo veliko pridobitev. Ob Zdravstveni postaji Šentjernej so 23. avgusta uporabniki zdravstvenih storitev in zaposleni dobili 40 novih parkirnih mest z lepo urejeno okolico. Novo pridobitev sta odprla župan Občine Šentjernej Franc Hudoklin in direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto dr. Tatjana Gazvoda, slovesnost pa so popestrili Šentjemej-ski oktet in številni obiskovalci. Dan za tem je bilo tudi slovesno odprtje prenovljenega šentjer-nejskega doma upokojencev, ki je s preureditvijo dobil bolj privlačno podobo. Na prireditvi je med drugimi sodeloval Vinogradniški oktet. Najbolj obiskano in odmevno pa je bilo Jernejevo 2000 v soboto, 26. avgusta. Slavnostne seje občinskega sveta Občine Šentjernej so se po- leg svetnikov domače občine udeležili še župani oziroma podžupani sosednjih občin, pomembni gospodarstveniki, politiki, kot so predsednik državnega zbora Janez Podobnik, predsednik držav- nega sveta Tone Hrovat, predsedniki političnih strank, vodje poslanskih skupin, in še mnogi drugi. Na seji je šentjernejski župan Franc Hudoklin podelil naziv častnega občana Ludviku Simoniču, nagrade Občine Šentjernej so prejeli Jožica Kastelic, Marijan Kostanjšek in Gregor Tratar, spominsko plaketo Občine Šentjernej je dobilo TUristično društvo Šentjernej, posebno priznanje župana Občine Šentjernej je prejel Urban Simončič, priznanja šentjernejskega župana pa Društvo kmetic Šentjernej, Anton Kovačič in dr. Ivan Baburič. Kulturno prireditev je popestril Vinogradniški oktet in ob koncu Trio Frančič. Sledilo je še slavnostno odprtje obnovljenega križišča in cest v Šentjerneju, ta naloga pa je pri- padla Antonu Bergauerju, ministru za promet in zveze. Tako ima zdaj šentjemejska občina nov, urejen videz. V središču mestaje semaforizirano križišče, urejeni so hodniki za pešce vse od začetka do konca Šentjerneja, ob cesti Novo mesto-Kosta-njevica in do podjetja Podgorje, d. o. o., v smeri Dobruške vasi, ob pločnikih pa je postavljena še javna razsvetljava. Občina je ob tej obnovi pridobila tudi dve novi lokaciji za avtobusni postajališči. Vrhunec .prireditev v okviru Jernejevega 2000 je bil bogat ognjemet, ki je nekako sklenil dogajanje, po katerem bo ostalo polno lepih spominov na skupno druženje, marsikatero zapeto pesem in kar nekaj prečutih noči. Andreja Gorjanc Brežiška knjižnica bo končno imela novo streho Brežice - Prejšnji teden se je le začela prenova strehe, ki je bila že dolgo potrebna popravil, vendar so se ta ob njeni delni sanaciji pred tremi leti vse bolj odmikala. Streha naj bi bila dokončana do 1. septembra. Bo tokrat res nepropustna, tako da ne bo v knjižnici kot leta doslej, več veder kot knjig? Svetniki pa opozarjajo, da mora pristojni oddelek pri izvedbi projektov več pozornosti namenjati tudi garanciji na opravljena dela. Izvajalec del SL inženiring Boršt je začel obnavljati streho v drugi polovici avgusta. Zamenjali bodo kritino in uredili strešne kupole. Po besedah vodje oddelka za družbene dejavnosti v Občini Brežice Anice Hribarje bila največja težava zamakanje strehe zaradi notranjih odtočnih kanalov. Te so zdaj namestili zunaj. Brežiški svetniki so ob sprejemanju proračunske naložbe, vredne 10 milijonov tolarjev, opozarjali, da bi morali za prenovo strehe izrabiti garancijo graditelja. Vendar so pred približno desetimi leti streho že popravljali, in ker že takrat niso upoštevali garancije, je ta propadla. To ni bil edini poseg na strehi, saj so jo pred tremi leti pokrili z deskami in staro kritino. Pred dvema mesecema, ko je občinski svet potrdil naložbo, je odbor za družbene dejavnosti opozoril svetnike, naj bodo zaradi slabih izkušenj pri podobnih investicijah, zlasti zadnji - nadgradnji terase brežiškega zdravstvenega doma - previdni. Pristojni oddelek naj jih seznani, kdo je bil izvajalec pri prejšnji prenovi strehe, kaj je z morebitno garancijo in ali bo predvidenih 10 milijonov tolarjev res dovolj, kajti praviloma se med izvajanjem del pokaže potreba po dodatnih stroških. Vlogo za sofinanciranje prenove strehe je občina poslala tudi kulturnemu ministrstvu. To je za letos odobrilo le 1,5 milijona tolarjev, medtem ko je občinski svet v letošnjem proračunu predvidel 5,5 milijona. Razliko bodo pokrili iz občinskega proračuna za prihodnje leto. S. V. volilna pravila V skladu z zakoni, ki zadevajo volitve v DZ, objavljamo volilna pravila za državnozborske volitve, ki bodo 15. oktobra. Volilna kampanija se začne 15. septembra.V nadaljevanju so opredeljena pravila za programski čas v radijskem programu Radia Brežice in za prostor v časopisu SavaGlas. Za “VOLITVE 2000” smo pripravili dva paketa, ki vsebujeta programski čas in oglasni čas ter prostor za predstavitev političnih strank oz. njihovih kandidatov. Ob obeh paketih lahko politične stranke naročijo oglasni čas in oglasni prostor v skladu s cenikoma radia in časopisa. PAKET “ SOOČENJE IN PREDSTAVITEV” Časopis SavaGlas Datum izida: 15.09.2000 Stranke oz. njihovi kandidati bodo predstavljeni na posebnih straneh (ločeno glede na volilni okraj, v katerem kandidirajo) v obliki osebne izkaznice in sicer velikosti 92mm x 70 mm. Oblika oglasov bo enotna za vse stranke; za pravočasno oblikovanje in pripravo morajo stranke najkasneje do 06.09.2000 na sedež radia in časopisa (Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice) oddati naslednje materiale in podatke: • Jogo politične stranke • fotografijo kandidata • rojstni podatki kandidata ( dan, mesec, leto, kraj ) • stalno prebivališče kandidata • izobrazba kandidata • delovno mesto kandidata • dosedanje delovne izkušnje kandidata Radio Brežice Datum predvajanja zvočnih predstavitev: 15.09.2000 1 Stranke oz. njihovi kandidati se bodo ta dan predstavili v zvočni obliki z omejenim časom do 2 minuti. Predstavitve bodo potekale v času med 09.30 in 12.00 ( ločeno glede na volilni okraj, v katerem kandidirajo ); omenjene predstavitve bodo ponovljene isti dan popoldan med 17.00 in 19.00. Snemanje zvočnih predstavitev bo potekalo na sedežu radia (Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice ) med 04.09. in 12.09.2000; termin snemanja je potrebno dogovoriti 24 ur pred snemanjem. Radio Brežice Datumi soočanj po volilnih okrajih oz. občinah: ■ Občina Sevnica: 18.09. in 04.10.2000 • Občina Krško: 19.09. in 03.10.2000 • Občina Brežice: 20.09. in 02.10.2000 Soočenja strank oz. njihovih kandidatov bodo potekala v živo na programu Radia Brežice, in sicer na zgoraj zapisan dan med 10.30 in 11.00 ter 11.30 in 12.00; posnetki omenjenih soočenj bodo ponovljeni istega dne popoldan med 17.00 in 19.00. PAKET “ PROGRAM IN KANDIDAT ” Paket ni vezan na vnaprej določene datume, temveč si stranka sama izbere dan za predstavitev ( razen tistih, ki so rezervirani za soočenja) in si sama izdela media plan predvajanj oglasnih sporočil na radiu ter media plan objav oglasa v časopisu. V enem dnevu se lahko predstavi samo ena stranka. Paket vključuje: ■ predstavitev programa stranke in kandidata v programu Radia Brežice • predstavitve bodo praviloma potekale v živo, ip sicer od ponedeljka do petka v času volilne kampanje v terminu med 10.30 in 11.00 ter 11.30 in 12.00; posnek predstavitve bo ponovljen istega dne popoldan med 17.00 in 19.00; ■ k predstavitvi sodijo tudi najave le-te in sicer 5 najav dan prej med 13.00 in 18.00 in 2 najavi na dan predstavitve; • 1000 sekund reklamnega časa za predvajanje oglasnih sporočil po media planu, ki ga stranke sestavijo same, in sicer od 15.09 do 13.10.2000; število predvajanj dobite tako, da 1000 sekund delite z dolžino vašega oglasnega sporočila; • lx oglas v časopisu SavaGlas v velikosti 140mm x 90mm oz. 126 cm2; v času volilne kampanje SavaGlas izzide 15.09., 27.09. in 11.10. Uredništvo Radia Brežice in časopisa SavaGlas SavaGVSzs, 30.8.2000 s Zakon o lokalni samoupravi spet na prepihu Posavje - Zakon o lokalni samoupravi je bil sprejet leta 1998, toda do danes je doživel že več sprememb in dopolnitev, nazadnje pretekli mesec. Občinski sveti morajo statute občin uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Čeprav se z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi na novo opredeljujejo in določajo predvsem nekatere določbe v zvezi z razdelitvijo skupnega premoženja nekdanjih občin, to je tistih, ki so obstajale pred letom 1995, se nekatere spremembe nanašajo tudi na druga področja, kijih opredeljujejo zakon in občinski statuti. Kot je znano, imajo nove občine Velike težave zlasti pri določanju in razdeljevanju skupnega premoženja, ki so ga soustvarile v preteklem obdobju. Medtem ko so posavske občine Brežice, Krško in Sevnica (z izjemo Bučke) ostale skoraj popolnoma enovite in jim za zdaj z nikomer ni treba deliti občinskega premoženja, je v občinah Kozje, Radeče in Šentjernej popolnoma drugače. Radeče so se ločile od Občine Laško in jim skupnega premoženja še ni uspelo dokončno razdeliti. Podobno je s Kozjami, ki so pred letom 1995 pripadale Občini Šmarje pri Jelšah, in s Šentjernejem, ki je bil sestavni del nekdanje novomeške občine. Ni- kjer jim ni uspelo doseči dokončnega dogovora o pravičnem ovrednotenju in razdelitvi premoženja. Veliko pravnih strokovnjakov meni, da je objektivno težko določati vrednost skupnemu premoženju, kot so komunalni in infrastrukturni objekti, šole, vrtci in druge javne dobrine. Posebno težavo pomeni določanje finančnih in drugih vložkov v skupno premoženje, saj nekatera merila in normativi v praksi očitno ne zdržijo. Novela zakona pa vendarle pri- j naša več upanja za dokončanje teh dolgotrajnih postopkov. V 100. členu nova odstavka določata, da mo- ] rajo vse občine, ki so bile ustanovljene do uveljavitve zakona o spre- | membah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (ta je začel veljati 9. avgusta 2000), razdeliti skupno premoženje v šestih mesecih, torej najpozneje do 9. februarja 2001. Če občinam tudi do tega datuma to ne bo uspelo, bodo morale ustanoviti arbitražo, ki bo morala postopek razdelitve končati najkasneje v šestih mesecih. Danilo Koritnik Kdaj bomo v Posavju dobili mladinske svete? Posavje - Državni zbor je 19. julija sprejel zakon o mladinskih svetih, ki ureja položaj, delovanje, dejavnost in financiranje Mladinskega sveta Slovenije in mladinskih svetov lokalnih skupnosti. Kako bo z ustanavljanjem mladinskih svetov v posavskih občinah, še ni povsem jasno. Medtem ko v Brežicah že deluje Mladinski center, ga v Krškem in Sevnici še ni. V Mladinski svet Slovenije se lahko združujejo društva, zveze društev in mladinske organizacije v političnih strankah, registrirane po določbah zakona o političnih strankah, različnih družbenih, nazorskih in političnih usmeritev, ki opravljajo javno koristne dejavnosti za otroke in mladino in imajo najmanj 70 odstotkov članstva in 70 odstotkov članov vodstva v starosti od 15 do 29 let. Enake določbe veljajo tudi za mladinske svete lokalnih skupnosti, združevanje v svet na obeh ravneh pa temelji na načelih svobodnega združevanja, enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja avtonomnosti vsake organizacije. Mladinski sveti bodo pravne osebe zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določam zakon in temeljni akt, ki bo urejeval in določal ime in sedež mladinskega sveta, cilje in načela delovanja način včlanjevanja, pogoje za članstvo, organe in njihovo sestavo, vire materialnih sredstev, način nadzora nad razpolaganjem s sredstvi in nekatera druga vprašanja po- membna za opravljanje dejavnosti in poslovanja v skladu z zakonom ter njegovimi cilji in načeli. Temeljni akt, tako na državni kot na lokalni ravni, sprejmejo člani mladinskega sveta z dvetretjinsko večino. V Brežicah je vodstvu Mladinskega centra pod svojo streho uspelo združiti različne mladinske organizacije, dejstvo, da Krško in Sevnica še nimata podobne organizacije, pa ne pomeni posebnega zaostanka v razvoju tega dela javnega življenja. V Krškem se v zadnjih mesecih dokaj pospešeno pripravljajo na ustanovitev Mladinskega centra, medtem ko v Sevnici ne nameravajo hiteti. Župan Kristijan Janc je previden in se dokaj upravičeno sprašuje, kdo bo zagotavljal sredstva za obstoj vse več proračunskih porabnikov. Po njegovih besedah bodo občine bremena neprofitnih organizacij in zavodov, ki jih morajo po zakonu financirati, vse težje prenašale. Očitno je veliko bolj smiselno počakati na vse projekcije in strokovne analize, preden se bodo svetniki odločali o še eni razdelitvi proračunskega denaija. D. K Na katerem naslovu so čeki Pohištva Brežice? Brežice - Na Policijski upravi Krško so potrdili, da so dobili prijavo, od koga niso želeli povedati, in vodijo preiskavo o nepravilnem vnovčevanju čekov na naslov Pohištva Brežice. Ker je ta še v fazi zbiranja obvestil, so bili s podatki zelo skopi. Glede na to kaj bo preiskava pokazala, bo sledil razplet. Vprašanji, kdaj bo primer zaključen in ali bo sledila kazenska ovadba ali predaja primera Okrožnemu državnemu tožilstvu, ostajata odprti. Iz preveijenega vira smo izvedeli, da policija tiste občane, ki so v letošnjem letu pri nakupu ha Pohištvu Brežice plačali blago s čeki, kličejo na razgovor. Obrnili smo se tudi na posavske banke, ki enako niso želele govoriti o omenjenem postopku. V na pol neformalnih pogovorih so potrdili, da zbirajo podatke na Novi ljubljanski banki - podružnici Krško v Krškem ter na Novi KBM - ekspozituri Brežice. Na ostalih bankah za sogovornike nismo uspeli dobiti vodilnih, pristojnih za stike z javnostjo. Prvi naslov pri raziskovanju, kaj se dogaja s čeki, ki bi morali priti na naslov Pohištva Brežice, je bilo, po potrditvi, da policija vodi postopek, podjetje samo. Direktor Izidor Slatner pa je odločno povedal, da z zadevo ni seznanjen. Ostaja vprašanje, kdo je podal ovadbo na policijo in kdo se skriva v ozadju čekov, ki naj bi bili po uličnih govoricah prikazani v podjetju, denar pa odvajan - najverjetneje v zasebni žep. S.V. - _________________________________________GOSPODARSTVO, TURIZEM_________________________________________________ - stran 5 SavaGlas, 30.8.2000 Kaj zahtevajo novi programi proizvodnje vseh vrst pijač? Posodobitev tehnološke opreme v podjetju Vino Brežice Brežice - S pozitivno bilanco in ugodnimi rezultati letošnjega polletja se Vinu Brežice obeta najboljše poslovno leto zadnjega esetletja in več. Posodobitev tehnološke opreme je po mnenju direktorja podjetja Karla Recerja zagotovilo za uspešno poslovanje predvsem v prihodnosti, ko bo na skupnem evropskem trgu konkurenca še dosti bolj neizprosna kot zdaj. Predstavniki vodstva Vina Brežice so javnosti predstavili nove, posodobljene polnilne sisteme, nove izdelke podjetja in nagrajena vina na 26. ocenjevanju vin v okviru mednarodnega kmetijsko-živilske-ga sejma v Gornji Radgoni. Direktor Karl Recer je predstavil potek posodobitve tehnološke opreme, s katero so povečali proizvodne zmogljivosti, hkrati pa naredili velik korak naprej pri zagotavljanju še boljše kakovosti svojih izdelkov. V posodobitev proizvodnje je bilo vloženih več kot 600 milijonov tolarjev, od teh polovica iz lastnih sredstev in polovica iz bančnih posojil. “Naš tehnološki sistem je v celoti posodobljen. Zamenjali smo vse cevi in cevovode, tako pod zemljo kot zunanje, novi so vsi pralni sistemi, ves proces pa je avtomatiziran, računalniško voden in nadzorovan. Po odločitvi, da bo Vino Brežice prevzelo polnjenje kokakole, so se zgodile v podjetju velike spremembe. Poslovni partnerji so postavili veliko ostrejše zahteve in standarde, ki so nas dejansko prisilili k odločitvi, da moramo vložiti nekoliko znatnejša sredstva v posodobitev naših tehnoloških sistemov. S tem pa smo dosegli tudi izboljšanje kakovosti in povečanje zmogljivosti,” je poudaril Recer. Irena Jankovič, predstavnica za odnose z javnostmi, je predstavi- Vino Brežice je prejelo dve veliki zlati medalji, šest zlatih medalj in štiri srebrne, kar ga uvršča med najuspešnejša tovrstna podjetja v Sloveniji. Marjan Malus je povedal, da so posebno ponosni na srebrni medalji za penini Baron Moscon, letni- Marjan Malus, Irena Jankovič in Karl Recer med tiskovno konferenco la paleto novih brezalkoholnih pijač znamke Fit, tehnični direktor Marjan Malus pa nagrajena vina na radgonskem mednarodnem sejmu. kov 1995 in 1997, kot že običajno pa so prejeli veliki zlati medalji za laški rizling, ledeno vino 1999 in laški rizling, suh jagodni izbor 1999. D. K. Kmečka zadruga Krško posodablja svoje vinske kleti Leskovec pri Krškem - Pri Kmečki zadrugi Krško so v zadnjih dveh letih v posodobitev kleti in najnovejšo opremo vložili več kot 2 milijona DEM, s čimer niso ustvarili zgolj pogojev za pridelovanje kakovostnejših vin, marveč so postali tudi naša največja cvičkova klet. Za konec letošnje posodobitve za pripravo in predelavo posavskih vin pripravljajo širše srečanje dolenjskih vinogradnikov. Med vinskimi kletmi, ki bodo odkupovale letošnji pridelek grozdja, je tudi omenjena klet v Leskovcu (na fotografiji desno), kjer tečejo še zadnja obnovitvena dela. Čez nekaj dni pa bodo tudi počastili 70-letnico Vinarske zadruge Kostanjevica, katere naslednik je leskovška klet, ter predstavili novo blagovno znamko cviček PTR Rdeče dolenjsko vince s priznanim tradicionalnim poreklom je medtem namreč dobilo za- 'g konsko osnovo in ga bo poslej o mogoče pridelovati le na desnem | bregu Save in Krke. Prav vinska klet v Leskovcu pri Krškem bo poleg predelave vrhunskih vin, denimo modre frankinje, tudi odslej polnila predvsem cviček. Kletne zmogljivosti znašajo 3,7 milijona litrov, od tega bodo za cviček namenili več kot 80%. Bližnje srečanje vinogradnikov in vinaijev bo zato ob spletu srečnih okoliščin pomembne dogodek tudi zato, ker je prišel čas, ko cviček kot dolenjski posebnež močno pridobiva na ugledu in si vrača svoje nekdanje dobro ime. STA Cesta lahko oživi vinsko cesto Vinji Vrh - Sredi septembra bo asfalt prekril lep kos podgorjanske vinske ceste, ki bi lahko s turistično ponudbo vendarle odkrila čudovito naravo obiskovalcem od blizu in daleč. Ko pri Brežicah čez savski most zavijete na kranjsko stran, boste opazili številne table podgorjanske vinske ceste. Ta se mimo Kostanjevice, Šentjerneja in Novega mesta vije vse do Dolenjskih Toplic. Table, ki na vseh križiščih vabijo navkreber, pa seveda niso dovolj za obiskovalce, ki se na to območje odpravljajo načrtovano ali naključno. Mnogi zaman sprašujejo, kje je slovita Gadova Peč, rimski izvir ali nekdanja tromeja med nemškim rajhom, Ljubljansko pokrajino in NDH, kje se je mogoče okrepčati ali kupiti nekaj litrov cvička. Med Na Vinjem Vrhu je vse nared za asfalta. tistimi, ki bi radi spoznali naše kraje, je tudi vse več turistov od drugod. Tudi tistih, ki preživljajo dopust v Termah Čatež in se sami ali organizirano odpravljajo na izlet. Morda bo na njihova vprašanja mogoče bolje odgovoriti, ko bo do srede septembra asfaltiran 2400 metrov dolg odsek vinske ceste od Vinjega Vrha do Gadove Peči in Stojanskega Vrha. Štiri metre širok asfaltni trak med lepimi vinogradi in enkratnim pogledom na amfiteater, kjer je srce cvičkove dežele, bi moral spodbuditi domačine, da bi naključnim ali občasnim gostom le ponudili kaj več. Da bi se, denimo, pridružili pogumni Martinovi družini iz Globočic, pravzaprav edinim, ki lahko razen znanih gostiln ali Zevnikove domačije v brežiški občini razveselijo goste. Zdaj, ko se cvičku vrača dobro ime, je prava priložnost, da se dosedanjim ponudnikom ob podgor-janski vinski cesti pridružijo novi. Bodo zbrali dovolj poguma tudi Komotarjevi iz Cerkelj, ki so ob svojem vinskem hramu v Grobljah pravkar postavili velik kozolec? Vlado Podgoršek Branko Kelemina, poslanec SDS v DZ R Slovenije: “Uspešen razvoj gospodarstva je mogoč le z usklajenim delom in sodelovanjem ...” Posavje - Poslanec socialdemokratske stranke Branko Kelemina iz Sevnice je pretekli mesec postal predsednik odbora za gospodarstvo pri Državnem zboru Republike Slovenije. Odbor za gospodarstvo je med najpomembnejšimi, saj vključuje kar tri ministrstva, in sicer ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem. Med parlamentarnimi počitnicami smo se s Kelemino pogovarjali o njegovem novem delu in odgovornosti. Po mnenju predsednika in nekdanjega člana odbora za gospodarstvo Branka Kelemine (na fotografiji) bi moral ta imeti v slovenskem prostoru in tudi državnem zboru pomembnejšo vlogo, kajti brez ustreznega gospodarskega razvoja in ustvarjanja produktivnih delovnih mest ni mogoče uspešno graditi druge družbene nadgradnje. Kelemina meni, da še večina politikov (tudi v državnem zboru) ukvarja z vprašanjem, kako porabiti sredstva za splošno porabo, čedalje manj pa, kako jih ustvariti. “Državni zbor mora za to, da bo dosegel bolj pozitiven odnos do tega področja, najprej vzpostaviti nove organizacijske oblike, ki bodo omogočile, da se bo o pomembnih gospodarskih vprašanjih, strategijah in političnih odločitvah razpravljalo na dovolj strokovni ravni, kompetentno in odgovorno. Ta nova organizacijska oblika mora ponujati državnemu zboru predloge za odločanje o najpomembnejših gospodarskih vprašanjih, dolgoročnih strategijah in drugih zadevah z gospodarskega področja. Potrebno bo tudi več usklajenega dela med vlado in državnim zborom. Tu bo tudi težišče mojega dela do konca mandata,” je uvodoma povedal Branko Kelemina in poudaril nekatere konkretne naloge, ki jim bo odbor za gospodarstvo v tem obdobju dal prednost’ to so obravnavanje zakonov iz paketa prilagajanja zakonodaje Evropski uniji, obravnava novega predloga zakona o Slovenski razvojni družbi in nekateri drugi projekti. Kelemina je opozoril tudi na pomembno obravnavo predloga zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. “Javno sem zagotovil, da bom storil vse, da se zakon v našem odboru korektno in konkretno obravnava ter pripravi za sejo državnega zbora. Takoj, ko bo pripravljen, ga bom oziroma bomo predlagali v prednostno obravnavo na seji državnega zbora, tako da bo vsaj delno popravljen slab vtis predolgega odlašanja priznanja skromnih pravic našim izgnancem in drugim žrtvam vojnega in povojnega nasilja.” Med pomembnimi nalogami odbora je po mnenju Branka Kelemine tudi spremljanje izva- janja že sprejetih zakonov, posebno zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala na spodnji Savi. “Od učinkovitega izvajanja tega zakona je precej odvisen razvoj posavske regije. Za vključitev posavskega gospodarstva in obrtništva ter vseh drugih potencialov v ta projekt bo treba na ravni pokrajine Posavje ustanoviti logistični center za gradnjo verige savskih elektrarn. Samo visoko strokovna, profesionalna in samostojna institucija bo sposobna enakopravno nastopati proti konkurenci, ki bo v tem projektu izredno močna. Prizadevamo si, da bi bil čim večji delež investicijskih sredstev za gradnjo savskih elektrarn realiziran s posavskim gospodarstvom in podjetništvom. To pa je le nekaj nalog in usmeritev, ki jih nameravamo v odboru za gospodarstvo dosledno izpeljati,” je med drugim povedal Branko Kelemina. C.K. k. anketa Turistu Posavje nudi dovolj? V tokratni anketi smo poiskali nekaj naključnih turistov, ki so se mudili v naših krajih in jih povprašali o tem, kaj menijo o turistični ponudbi Posavja , katere lokalne znamenitosti so si in si še bodo ogledali, s čim so bili zadovoljni in kaj jih moti. Besedilo in foto: Andrej Stopar « -r, ~ * Nf |tjK |A % m*- * ▲.ii Matej Natlačen, delavec z Raven na Koroškem: Tukaj sem prvič, stanujemo v penzionu pri g. Zevniku, danes smo se prišli kopat v Čateške Toplice, zelo lepo je urejeno, sploh za otroke, le voda je malce pretopla, drugače pa vsak dan jahamo konje. Včeraj pa smo se odločili za obisk gradu Mokrice, vsi smo bili navdušeni nad njihovo gostinsko ponudbo ter nad golf igriščem, kjer sem ga včeraj tudi prvič igral .Vem sicer, da se pogovarjava o turistični ponudbi, pa moram povedati, da sva z ženo navdušena tudi nad nakupovalnimi centri v Posavju. Jelena Gribova, turistka iz Moskve: Tu v Sloveniji sem drugič, prvič so me sem povabili prijatelji iz Slovenije, spoznali smo se v Moskvi. Sedaj pa sem tu sama, vaša dežela mi je zelo všeč, še bolj kot dežela pa mi je všeč vaša hrana. Ko sem bila tukaj prvič, sem stanovala pri prijateljih, sedaj pa sem v hotelu, tukaj bivam že deset dni in želim si, da bi lahko tukaj ostala kar za večno. Tukajje sicer zelo vroče, veliko bolj kot v Rusiji. Ce pa bi se odločila živeti v Sloveniji, pa bi se že navadila. Marko Tomič, študent iz Ljubljane: Tukaj mi je zelo všeč, na dopust vedno prihajam sem. Do sedaj sem si uspel pogledati grad Mokrice, zelo lepo je urejen, nesmiselno se mi zdi le to, da je velik del gradu zaprt za obiskovalce. Vidim, da v vaših krajih obujate tradicionalne načine življenja, kajti obiskal sem brod na Savi. Vožnja z brodom mi bo ost tala v lepem spominu, vendar pa imam tudi tukaj manjšo kritiko; meni ga je pokazal prijatelj, ki živi tukaj, drugače ga ne bi nikoli našel, zelo slabo je označen. Polona Kraljič, prodajalka iz Ljubljane: Sem prihajamo že dojgo vrsto let, ampak vedno samo v Terme Čatež. Za toplice smo zvedeli preko reklam in ko smo prvič prišli sem, smo bili navdušeni. Terme so zelo prijetne in tudi za otroke je tukaj zelo primemo. O drugi turistični ponudbi tukaj nismo seznanjeni, zato tudi še nismo bili nikjer drugje. Ne vem sicer, če to šteje kot turistična ponudba, vendar prihajamo sem tudi zato, ker je moj mož zagrizen ribič in hodi sem na Krko lovit ribe, na žalost zaenkrat brez večjega uspeha. Miran Vozel iz Litije: Tukaj sem na enodnevnem obisku z otroki, obisk vašega kraja so mi priporočali prijatelji, ki tukaj letujejo vsako leto. Sedaj, ko sem tukaj, pa vidim, da so imeli prav, tukaj je res zelo lepo. Kar se tiče slabih stvari, pa naj povem, da imate zelo neurejene parkirne površine, dopoldan je skoraj nemogoče parkirati. Tukaj sem sicer bolj zaradi otrok kot pa zaradi sebe, otroci pa so seveda najbolj navdušeni nad kopanjem. Zdaj se bomo najprej kopali tu v Termah, popoldan pa si bomo sposodili čoln in se z njim malce spustili po Krki. Posavski kmetje bijejo plat zvona Letošnja suša je katastrofa za vse kmetijske panoge, bo državna pomoč prišla dovolj hitro? Posavje - Tako se sprašujejo posavski kmetje, ko nemočni gledajo posušene travnike, prezgodaj dozorelo koruzo, slab pridelek krompirja, od sonca ožgana jabolka in hruške, ovelo listje na vinski trti in nekatere sorte grozdja, ki tudi že prisilno dozorevajo. Kako preživeti do prihodnje letine, če je pridelek vzela suša. Državni proračun sicer res ni vreča brez dna, prizadeto pa ni samo Posavje ampak skoraj cela Slovenija, vsi čakajo na finančno pomoč, zato bo država morala najti denar kjerkoli že, ga ustrezno prerazporediti in pomagati - ne jutri, DANES. To je bil eden od najpomembnejših zaključkov na sestanku, ki sta ga sklicala koordinator svetnikov pri Kmetijsko gozdarski zbornici za Posavje (KGZ) Ivan Curhalek in koordinator zadrug za Posavje Franc Pribožič. Nanj sta povabila župane in predstavnike občinskih svetov vseh treh občin, kmetijske referente, vodje Kmetijskih svetovalnih služb ter predsednike in direktorje zadrug. Seznanila sta jih s svojimi predlogi, kako pristopiti k reševanju elementarne nesreče - torej suše z močnim vročinskim valom, ki je prizadela vse kmetijske panoge tudi v Posavju. Ker trenutna situacija za večino področij že pomeni katastrofo, sta pristojnim občinskih službam dala pobudo za takojšnjo ustanovitev kriznih štabov, ki bi kmetom pomagali pri odpravi posledic suše, ki bi vzpostavili povezavo med kmeti, strokovnimi službami ter občino in državo. Posledice bodo najbolj občutili živinorejci, ki ostajajo brez krme, saj ni travinja, ni koruzne silaže in tudi ne krompirja, prav tako pomanjkanja voluminozne krme ne bodo mogli nadomestiti s strniščnimi dosevki, ki so sicer vzniknili, a so se kasneje zaradi sončne pripeke in pomanjkanja vlage posušili. Kako torej obdržati stalež živine, ki pa z gospodarskega vidika že sedaj ni zadovoljiv. Zaskrbljeni so tudi sadjarji, ki so pričakovali dobro letino tako po kakovosti kot po količini, vendar jim je suša v tej razvojni fazi odškmila tudi že pridelek za prihodnje leto, saj je zavrla razvoj rodnih brstov. Cesar ni vzela suša, so poškodovale visoke temperature v zadnjem tednu, ki so povzročile močne sončne ožige na plodovih, tako bo pridelek sadja veliko nižji od pričakovanega, slabše kakovošti, neprimernega za izvoz, kar pomeni veliko gospodarsko škodo. V vinogradih razen nekaterih izjem večje škode zaenkrat še ni, zagotovo pa bo trgatev bolj zgodaj, količine bodo sicer nižje, saj je grozdna kožica zaradi suše debela, bo pa letnik eden boljših, če seveda do trgatve ne bo ekstremnih vremenskih sprememb. Zaradi letošnje suše se mnogi kmetje, ki so odvisni samo od prihodka na kmetiji, sprašujejo, kako preživeti. Mnogi so za napravo hlevov, sadovnjakov in vinogradov najeli različna posojila, zato Curhalek in Pribožič predlagata, da je preko Hranilno kreditnih služb, bank in Sklada za regionalni razvoj v Ribnici potrebno najti rešitev za odpis ali vsaj odlog odplačevanja anuitet in obresti za kredite. Kmetijska svetovalna služba mora pomagati s strokovnimi nasveti pri spravilu pridelka in zagotavljanju krme za živino, zadruge in drugi odkupo-valci morajo biti pripravljeni na predčasen prevzem sadja in grozdja, če bo to potrebno. Učinkovito je potrebno pritisniti na državo, predvsem preko Kmetijsko gozdarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije, in zahtevati takojšnjo pomoč v obliki finančnih intervencij, da bodo kmetje lahko kupili krmo za živino. Škodo zaradi suše je potrebno še enkrat oceniti in ovrednotiti, saj so ocene, oblikovane do 25.julija letos, sedaj popolnoma nerealne. Vsi prisotni - med njimi je bil le kriki župan Franc Bogovič, ki je tudi podpredsednik KGZ, sevni-ški seje opravičil, brežiškega ni bilo - so predloge obeh koordinatoijev Curhaleka in Pribožiča podprli in še dopolnili. Predvsem so opozorili, da moramo proti državi nastopati kot regija, saj bomo v odnosu z državo tako več dosegli, in med dolgoročnimi ukrepi izpostavili zahtevo, da se birokratski postopki pri napravi namakalnih sistemov čimbolj poenostavijo. Kritični pa so bili tudi do medijev, predvsem nacionalnega radia, TV in časopisa Delo, ki po njihovem mnenju slabo obveščajo slovensko javnost, kaj se zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur dogaja v posavskem kmetijstvu. Jelica Koršič Sadjarji so začeli z obiranjem Naravne nesreče so letos vzele več kot polovico pridelka Brežice, Krško, Sevnica - V Posavju je z intenzivnimi sadovnjaki zasajenih 900 ha. Trije največji pridelovalci Evrosad Krško, Sadjarska zadruga Posavja iz Arnovih sel in Mercator Dolenjska p.c., Kmetijski program iz Sevnice, ki so na skupaj 470 ha pričakovali skoraj 14.000 t pridelka, so zaskrbljeni, saj se najbolj bojijo izgube tujih trgov, kamor izvozijo v povprečju preko 60% sadja. Letos ga bo zaradi naravnih nesreč najmanj toliko samo za industrijsko predelavo. / ; n Radgonski sejem je v polnem teku G.Radgona - Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni si je v teh dneh mogoče ogledati letošnji 38.mednarodni kmetijsko živilski sejem. Odprli so ga v soboto, na njem sodeluje 1500 razstavljavcev iz 26 držav, ki se predstavljajo na 22.500 kvadratnih metrih razstavnih površin v halah, na 21.350 kvadratnih metrih zunanjih prostorov, 2250 kvadratnih metrih hlevov in 4000 kvadratnih metrih vzorčnih nasadov. Sejem je svečano odpri predsednik države Milan Kučan, ki se je v svojem nagovoru dotaknil kar nekaj aktualnih dogodkov, povezanih s slovenskim kmetijstvom in pripravami za vključitev v EU. Po njegovem mnenju je za uspešno kmetijsko politiko odločujoče natančno opredeljeno razmerje med odgovornostjo pridelovalca in predelovalca na eni strani ter odgovornostjo državnih in drugih institucij na drugi strani. Dotaknil se je tudi naravnih nesreč, ki spremljajo kmetijstvo, pri čemer je izpostavil dejstvo, da žal pri nas dajemo večji poudarek kratkoročnim ukrepom, ki naj bi omilili posledice, in poplačilu škode, kot pa snovanju in udejanjanju projektov, s katerimi bi bilo moč odvisnost kmetijstva od naravnih nesreč bistveno zmanjšati. Osrednji tovrstni sejem tudi letos spremlja čela vrsta strokovnih predavanj, posvetov in okroglih miz. Tako je v nedeljo potekala okrogla miza na temo “Mladi in kmetijstvo v EU - perspektive mladih”, na kateri je kmetijski minister Ciril Smrkolj dejal, da imamo v Sloveniji dovolj mladih, ki bodo ob spodbudni kmetijski politiki ostali “na zemlji”, in EU bo priložnost predvsem za dobre kmete, za druge pa bo “šiba božja”. Na sejmu bodo podelili tudi medalje in priznanja z različnih ocenjevanj, ki so potekala že \j>red odprtjem sejma. J.K. Intenzivne sadovnjake v Posavju spremljajo naravne nesreče že od pomladi, najprej pozeba, za tem nekajkrat toča, svoje je naredila suša in kot da to še ne bi bilo dovolj, so visoke temperature v zadnjih desetih dneh povzročile še močne sončne ožige na plodovih. Po be- sedah direktorja Evrosada Ivana Kozoleta, ki ima v lasti 277 intenzivnih sadovnjakov breskev, jablan in hrušk so letos pričakovali 7500 t sadja, v glavnem 1.kakovosti, primernega tudi za izvoz. Slovenski trg je namreč premajhen in zato 60 do 70% pridelanega sadja izvozijo. Zaradi omenjenih naravnih nesreč bo letos večina pridelka primerna samo za industrijsko predelavo. Sicer ga ne bo težko prodati, ker je povpraševanje po sadju za predelavo veliko tako doma kot v tujini, je pa dejstvo, da bo cena glede na ponudbo najbrž zelo nizka. Še težje kot jablane sušo prenašajo hruške, listje je namreč že počrnelo, plodovi so izrazito drobni. Preostanek pridelka jabolk in hrušk tudi ne bo primeren za skladiščenje v hladilnici, saj so razmerja med sladkorjem, kislino in škrobom v plodu porušena. Kljub vsemu bo sadje potrebno pospraviti; Kozole pravi, da tudi letos za obiranje zaposlujejo delavce preko javnih del ali po pogodbi, z Zavodom za zaposlovanje, območno službo v Sevnici dobro so- delujejo, toda izkušnje z domačimi delavci so prej slabe kot dobre. Niso zanesljivi, nočejo ali ne zmorejo delati ves dan, kot je to v času obiranja potrebno, zato si bodo še naprej pomagali s tujimi delavci iz sosednje Hrvaške ( okrog 150 jih bodo najeli), vendar je proces pridobivanja delovnih dovoljenj dolgotrajen, mučen in zelo drag. Z enakimi težavami se srečujejo tudi v Sadjarski zadrugi Posavja, zatrjuje njen direktor Toni Koršič. Na 120 ha intenzivnih nasadov njihovih članov v Posavju, na Primorskem in na Štajerskem so pričakovali okoli 33001 sadja, ki ga 80% izvozijo. Količine prvovrstnega sadja bodo tudi pri njih več kot prepolovljene, ker so noči pretople, sorta jonagold, po kateri je v tujini največje povpraševanje, ne bo do- volj obarvana. Posledice sušnega vremena so vidne tudi v drevesnicah, kjer je bil ob cepljenju zelo slab prijem cepičev. Sadjarska zadruga prav tako zaposluje delavce preko javnih del, ki bodo v času obiranja na voljo tudi članom zadruge. Mercator Dolenjska p.c. kmetijski program Sevnica ima zasajenih 73 ha jablan, kjer so po spomladanskem obilnem cvetenju pričakovali 25001, od tega 30 do 40% izvozijo. Posledice suše in poškodbe od sončnih ožigov so tudi njim zmanjšale pridelek najmanj za polovico, pravi direktorica kmetijskega programa Martina Koritnik. Za obiranje bodo najeli delavce preko javnih del, nekaj pa bodo zaposlili tujcev. Čeprav minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj trdi, da taki suši, kot je letos, tudi namakalni sistemi niso kos, Kozole in Koršič iz izkušenj zaUjujeta nasprotno. Drevesa, ki so namakana (v Evrosadu 30 ha, pri članih Sadjarske zadruge 23 ha) so v bistveno boljši kondiciji kot ostala in pri njih se rodni brsti skoraj normalno razvijajo. Namakalni sistemi bi torej pomagali ohraniti vsaj prihodnjo letino, za napravo teh pa ni tolikšen problem denar kot težave pri pridobivanju dokumentacije. Poudarjata tudi, da si prizadevata za zavarovanje nasadov s protitočnimi mrežami, česar seveda brez pomoči države ni mogoče izvesti. Država pa letos sploh ni objavila razpisa ne za namakalne sisteme in ne za protitočne mreže. In če se bo država do te kmetijske panoge še naprej tako mačehovsko obnašala, se v Sloveniji z intenzivnim sadjarstvom ne bo več mogoče ukvarjati. Jelica Koršič kmetijski nasveti Pomembno obvestilo za vse kmete Objavljen je razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Sklada za regionalni razvoj iz Ribnice za sanacijo kmetij. Na javnem razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev in ugodnih posojil lahko kandidirajo kmetje, katerih obstoj je ogrožen zaradi individualne škode, ki sojo povzročili požar, plazovi, neurja s točo, suša ali podobno. Rok za oddajo vlog in zahtevane dokumentacije je 15.september. Sanacijski program izdela Kmetijska svetovalna služba. P< d< A zt v< Za vinogradnike Ker so kisline pri nekaterih sortah grozdja že precej nizke, je od sobote, 26.avgusta, dalje dovoljena trgatev naslednjih sort: - na bizeljsko - sremiškem vinorodnem okolišu lahko trgate Portugalko, šentlovrenko, rizvanec, ranino, gamay, beli pinot, char-donnay, modri pinot in traminec; - na dolenjskem vinorodnem okolišu lahko trgate portugalko, šentlovrenko, rizvanec, ranino in gamay; - na belokranjskem vinorodnem okolišu lahko trgate portugalko, šentlovrenko, rizvanec, ranino, gamay, beli pinot, chardonnay, modri pinot in sivi pinot. Strokovna služba svetuje, da trgatev opravite, ko je grozdje ohlajeno. Naglo vrenje, ki ga pospešujejo visoke temperature, je namreč zelo škodljivo za kakovost mladega vina. Prav tako lahko pričakujete motnje ob vrenju zaradi uporabe škropiv proti botritisu, zato bodite pozorni na dogajanje v kleti in takoj poiščite pomoč oziroma nasvete. Hkrati opozarjajo vse vinogradnike, ki v sezoni 2000/2001 načrtujejo obnovo vinograda, da morajo to prijaviti na Upravni enoti svoje občine, kjer vodijo register pridelovalcev grozdja. ni zl Pt «» ni či oi Pi vi ži d; ki dt st K st zi Zi Za sadjarje Nadaljujte z obiranjem sort gala in elstar. Z obiranjem ostalih sort, kot je na primer jonagold, bo potrebno počakati vsaj še 7 do 10 dni, da bi se plodovi vsaj delno obarvali. O okvirnih rokih obiranja posameznih sort boste pravočasno obveščeni. Zaradi vročega vremena so se v večini nasadov jablan na plodovih pojavili sončni ožigi, najbolj so poškodovani plodovi jona-golda. Zelo ožgani plodovi bodo primerni le za predelavo. Plodovi, ki so nekoliko manj poškodovani in so le rumeno obarvani, bodo obdržali svojo trdnost in bodo primerni tudi za krajše skladiščenje. S u C P k t u P Za poljedelce P Navodilo pridelovalcem silažne koruze Posevke koruze preglejte in opazujte mlečno črto na koruznem n zrnju. Koruzni storž oličkajte in prelomite na polovico. Na zrnih na gornjem delu storža lahko opazite razmejitev med trdim in meh- patič (mnogoboj), zdaj vodje atletske šole, Vladimirja Keva (met kladiva), sedanjega trenerja letošnjega olimpijca in člana AK Fit Primoža Kozmusa, Aljoša Rovana (mnogoboj) in Jureta Rovana, rekorderja skoka s palico. Med njimi je še mnogo drugih, ki zdaj krojijo vrh slovenske atletike. V klubu so ponosni na vse, kar so v teh letih dosegli, svoje bogate izkušnje pa želijo atleti, ki končali svojo športno pot, deliti z vsemi, ki jim je pri srcu kraljica športov. Medse vabijo predvsem najmlajše, kajti oni bodo tisti, ki bodo v prihodnjih letih svetu predstavljali brežiški klub ter nadaljevali delo svojih učiteljev in vzornikov. V klubu se zavedajo, da je delo z otroki zahtevno in da vsak potrebuje posebno pozornost, zato so skrbno zastavili program dela. Tako se bodo najmlajši v starosti od 7. do 9. leta razvijali in učili motorike, skozi igro bodo spoznavali lepote ne le atletike, ampak tudi drugih športov. Nekoliko starejši otroci, od 10 do 12 let, se bodo že srečali z osnovami atletske vadbe, vendar je vsebina še vedno naravnana večstransko. V tem starostnem obdobju namenjajo nekaj več poudarka tehnični usmerjenosti vadbe. Naslednjo skupino bodo sestavljali od 13- do 15-letniki, pri katerih je vadba sicer podobna tisti srednje starostne skupine, vendar z že nakazano usmeritvijo v skupine atletskih disciplin. Vadba poleti poteka na štadionu, pozimi pa se za nekaj mesecev preselijo v dvorano. Vrhunski trenerski kader AK Fit Brežice torej vabi vse, ki želijo po- bliže spoznati, zakaj je atletika kraljica športa, naj se mu pridružijo. Atletsko šolo sta podprla tudi ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Brežice. Za vas in vaše otroke bodo skrbeli trenerji: Vladka Ix>patič, Henrik Omerzu (Sprint, ovire, skoki), prof. Pukle Rovan (skok s palico, mnogoboj) in Vlado Kevo(meti). Pričakujejo vas vsak ponedeljek, sredo in petek v septembra od 17. ure na novem atletskem štadionu v Brežicah! Za vse podrobnejše informacije pa pokličite naslednje telefonske številke: 59-199 ali 041-604-734 (Vladka Ixrpatič) in 041-331-758 (Rutja 1/ckič). Brežiški atleti bodo veseli tudi vseh tistih, ki se želite z atletiko ukvarjati zgolj ljubiteljsko. Dandanašnji je namreč zelo pomembno ohranjati dobro telesno pripravljenost in skrbeti za svoje zdravje, česar se v AK Fit Brežice še kako zavedajo. K.M. kolesarstvo Osmi Rudijev memorial Kostanjevica na Krki - Tradicionalna kolesarska prireditev, rekreativni maraton v spomin na dobre prijatelje kolesarje, je bila kljub izjemni poletni vročini dobro obiskana. Rekreativno kolesarsko društvo Krško se je spet izkazalo pri organizaciji, mnogi udeleženci pa so obljubili, da se prihodnje leto vrnejo, kajti navdušeni so bili tako nad organizacijo prireditve kot tudi nad progo, ki so jo prevozili. Tudi letos so člani Rekreativnega kolesarskega društva Krško (RKDK) organizirali spominski kolesarki maraton, ki so ga namenili svojim pokojnim prijateljem kolesarjem: Rudiju, Marjanu, Štefanu in Roku. Prireditev, ki je vsako leto bolj obiskana, je tudi tokrat v Kostanjevico na Krki naj športniki V Šentjerneju so proglasili najuspešnejše športnike leta 1999 Šentjernej - V okviru praznovanj praznika občine Šentjernej, Jernejevo 2000, je na tamkajši\jem prireditvenem prostoru potekala tudi proglasitev najuspešnejših športnikov občine Šentjernej ter podelitev priznanj in pokalov najuspešnejšim udeležencem letošnjih športnih tekmovanj Jernejevo 2000. Naj športnik za leto 1999 je postal letošnji olimpijec Jože Vrtačič, naj športnica pa Alenka Žnideršič. Uvodoma so na prireditvi podelili priznanja in pokale udeležencem letošnjih športnih tekmovanj Jernejevo 2000. Udeleženci so sodelovali na nogometnem turnirju, dekleta so igrala rokomet, potekal pa je tudi namiznoteniški turnir. Med dvanajstimi ekipami, ki so se udeležile nogometnega turnirja, je bila najuspešnejša ekipa NK Trgovina Polona, ki je prejela prehodni pokal, drugo mesto si je priigrala ekipa NK Brezovica, tretje pa eki- Najuspešnejša igralca namiznega tenisa sta bila Janez Bregar in Sandi Franko, drugo mesto sta si pri- in Simon 'Dirk, ki je bil prav tako uspešen rokometaš, danes pa je trener RK Vias. Bronaste Bloudkove pa NK Zidak. Za najuspešnejšega Šib strelca turnirja so proglasili Stefana Žura iz zmagovalne ekipe, najboljši igralec je bil Boštjan Banič, najboljši vratar pa Tomaž Janže-vič. Nagrado pa je prejel tudi najstarejši udeleženec turnirja Ivan Radojčin. Tega dne so se na prija-taljskem srečanju pomerili še obrtniki občine Trebnje in občine Šentjernej, boljši so bili gostje, ki so zmagali z rezultatom 2:1, za kar so bili seveda nagrajeni. Na rokometnem turnirju je sodelovalo šest ekip, med njimi so bile najuspešnejše igralke RK Škocjan, Sen Naj športnica Aleni pred domačinkami RK Vias ! tjemej in RK Duplje. Za najboljšo strelko turnirja so proglasili domačo igralko Slavico Ttirk, najboljša igralka je bila Leonida Praprotnik, najuspešnejša vratarka pa Jožica Zalokar. igrala Branko Krošelj in Nace Baše, tretje pa Andrej Hudoklin in Franc Sošek. Na prireditvi so podelili tudi priznanja občine Šentjernej najuspešnejšim športnikom. Priznanje občine sta prejela rokometašica, zdaj aspe-šna trenerka RK Vias Nataša Košte značke so podelili najuspešnejšemu nogometnemu sodniku Jožetu Luzarju, ki že 15 let aktivno deluje na področju nogometa, prav tako uspe-šen je tudi Jože Šinkovec, ki že 25 let aktivno sodeluje v nogometu in tudi v ostalih športih, kot so smučarski skoki, na podelitvi pa so poudarili, da še nikoli v karieri ni prejel rdečega kartona. Jože Zupan, prav tako 15 let aktiven v nogometu, se med dragim zelo zavzema za napredek pri nogometu. Nagrajena je bila tudi Slavica Ttirk, ki že 20 let aktivno deluje na področju rokometa, zadnjih pet let pa je kapetanka domače rokometne ekipe. Zlato Bloudkovo značko je prejel dolgoletni predsednik Društva za konjski šport Šentjernej Ivan Košak, ki v tem športu vztraja že 30 let, po njegovi zaslugi pa je društvo eno najuspešnejših v Sloveniji. Priznanje župana občine Šentjernej sta prejela Jože Judež, uspešen tekmovalec tamkajšnjega Društva za konjski šport, ki je v lanski sezoni ob 21 startih dosegel kar 16 plasmajev, (ki tega štiri zmage ter po tri draga in tretja mesta. Kristjan Kralj je uspešen atlet, lani član mladinske državne reprezentance, zdaj je član AK Šentjernej. Ob koncu pa je sledila še proglasitev naj športnikov za leto 1999. Naj športnik občine Šentjernej je postal letošnji udeleženec olimpijskih iger v Sidneyu Jože Vrtačič, ki pa ga na podelitvi iz opravičenih razlogov žal ni bilo, kajti nahaja se na intenzivnih pripravah pred odhodom v Avstralijo. Sicer pa je večkratni državni rekorder na 100,200 in 400 metrov, prav tako je bil uspešen na mladinskem evropskem prvenstvu in članskem svetovnem prvenstvu. Naj športnica leta 1999 je postala atletinja Alenka Žnidaršič, trikratna državna prvakinja v skoku v višino. Aktivno se s tem športom ukvarja pet let, pred tem pa je bila uspešna atletinja na različnih šolskih prvenstvih. Sama pravi, da ji atletika pomeni sprostitev ob šoli in zapolnitev prostega časa. Sicer pa si želi svoj trenutni rezultat 174 cm kar se da izboljšati, kajti želela bi se udeležiti mladinskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto. Naj športni kolektiv pa je postal NK Šentjernej, ki je nosilec najbolj množičnega športa. K.M. privabila številne kolesarje z vseh vetrov. Udeleženci so se lahko udeležili malega, 35 km, ali velikega, 90 km dolgega maratona. Vsak je prejel spominsko medaljo in majico, lahko pa se je preizkusil še v bogatem srečelovu. Organizatorji so, tako kot vsako leto, namenili udeležencem tudi posebne nagrade. Prejeli sojih: najstarejši tekmovalec Milan Žirovnik, ki se ponaša s častitljivimi 84 leti, ob tem pa obljublja, da če mu bo le zdravje služilo, se prihodnje leto spet srečamo; posebno nagrado je dobila tudi najstarejša udeleženka Ana Repar; najmlajši kolesarje bil 7-letni Anže Kogovšek; kot družina, ki se je maratona udeležila v največjem številu, pa so prejeli nagrado Mikoličevi iz Kočevja. Dvanajstletni Amir Bošljakovič iz Bihača je bil nagrajen kot kolesar, kije prišel na maraton iz najbolj oddaljenega kraja. Najbolj številno ekipo so sestavljali domačini, ki so se poimenovali I^andstrase, bilo jih je kar 45, obljubili pa so, da jih bo prihodnje leto še več. To pa še ni bilo vse, kajti organizatorji so poskrbeli tudi za prijetna presenečenja ob žrebanju prijavnih kartonov. Tako so med udeležence podelili kolesarske drese in očala, glavne nagrade, kolesa, pa seje veselil mlad domači kole- Draženju in zabavi je sledilo slovo z obljubo, da se spet zberejo na 9. Rudijevem memorialu prihodnje leto. K.M. napovedi atletika 6.9.2000 - AK Fit Brežice organizira ob 15. uri mednarodni atletski miting Brežice 2000 kolesarstvo 9.9.2000 - Kolesarsko društvo Sevnica organizira ob 15. uri 5. kriterij mesta Sevnice. Tekmovanje šteje za kriterij slovenskih mest Info.: 0608/41-366 10.9.2000 - Kolesarsko društvo Sevnica organizira ob 10. uri 9. rekreativno gorsko kolesarsko dirko “Skok na Lisco 2000”. Prijave na dan prireditve na Glavnem trgu v Sevnici od 8.30 dalje. konjeništvo 10.9.2000 - Velika galopska dirka na Hipodromu Brege pri Krškem s pričetkom ob 15. uri speedway 2.9.2000 - Dirka za pokal klubov ob 19. uri na Stadionu Matije Gubca v Krškem nogomet 2.9.2000 - 3. SNL - sever, četrti krog - Zreče : Krško 9.9.2000 - 3. SNL - sever, peti krog - Krško : Vransko t B I KRONIKA SavaGlas, 30.8.2000 Poskrbimo za varen korak naših najmlajših udeležencev v prometu Otroci spet na cesti V Sloveniji je od leta 1970 do 1999 v prometnih nesrečah umrlo 1553 otrok in mladostnikov, kar je 10,2 odstotka vseh mrtvih v prometnih nesrečah. V tem obdobju je bilo poškodovanih skoraj 48.000 otrok in mladostnikov. Kljub zastrašujočim številkam o številu žrtev prometnih nesreč in poškodovanih, med katerimi mnogim ostanejo posledice poškodbe, republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SVP) ugotavlja, da se je varnost otrok v zadnjih letih bistveno izboljšala. Število mrtvih predšolskih otrok se je z 32 leta 1970 zmanjšalo na 2 do 4, število poškodovanih pa s 500 na 134. Med šolarji se je število mrtvih s 26 leta 1972 zmanjšalo na 8. Sekretar republiškega SVP Bojan Žlender poudarja, da sodi Slovenija kljub omenjenim številkam glede prometne varnosti otrok do 15 leta starosti med razvitejše in varnejše države. Pomembno zmanjšanje števila mrtvih in poškodovanih otrok je rezultat dolgoletnega načrtnega dela na področju Prometne vzgoje, kjer so učitelji s sodelovanjem staršev, svetov za Preventivo, policije, avto-moto društev ter Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije, ki so zelo dejavni tudi v Posavju, zlasti v brežiški občini, in drugih opravili izjemno Pomembno delo. Rumena rutica opozarja Tudi letos bodo v prvih šolskih dneh izvajali iste akcije kot doslej, saj ugotavljajo, da so zelo učinkovite. Voznike že opozarja na večjo navzočnost najmlajših v cestnem Prometu 300 jumbo plakatov po vsej državi, prav tako bodo s prvim šolskim dnem postavili v bližini šol opozorilne trikotne znake za označevanje šolskih poti. Na nevarnejših odsekih in križiščih bodo promet urejali policisti in člani zveze avtomehanikov. Prvi dan naj bi zlasti s prvošolčki v šolo prišli tudi njihovi straši. Šolarji bodo dobili prenovljeno knjižico Prvi koraki v svetu Prometa, najmlajše pa bodo opremili z rumenimi ruticami in kresničkami. Za njihovo večjo varnost na cesti bodo policisti in učitelji poskrbeli še s predavanji in nasveti. Akcijam se pridružujejo tudi vsi trije sveti za preventivo in vzgojo v posavskih občinah, so zagotovili njihovi predsedniki. Policisti bodo dosledno ukrepali Posavski policisti bodo v okolici šol s prvim šolskim dnem izvajali poostrene kontrole prometa, opozarjajo na PU Krško. Zoper kršitelje bodo dosledno ukrepali. Prav tako bodo opravljali poostren nadzor nad tehnično urejenostjo vozil, s katerimi se prevažajo otroci v šolo. Opozarjali bodo tudi na ustrezno opremljenost otrok z ruticami in kresničkami ter koles in koles z motorjem, ki jih vozijo mladi. Robert Perc iz PU Krško je povedal, da so bili otroci in mladostniki v prvi polovici tega leta udeleženi v 25 prometnih nesrečah, lani pa kar v 39 -žal tudi s tragičnim izidom, saj so umrli en otrok in dva mladostnika, in sicer kot potniki v osebnih vozilih, kar je tudi po podatkih za državo najbolj ogrožena skupina otrok v prometu. Samo v Posavju se je v letošnjih prvih šestih mesecih poškodovalo 12 otrok. Še vedno največ smrtnih žrtev med najmlajšimi Vloga otrok v prometu se spreminja z njihovo starostjo, kaže pa se Uidi v podatkih o številu smrtnih žrtev. Po tem je mogoče ugotoviti tudi, kolikšno skrb namenjamo otrokom kot udeležencem v pro- metu. Zadnja leta jih največ umre kot potniki V“ vozilih, čeprav bi jih lahko starši prav v tej vlogi najučinkoviteje zaščitili z ustreznimi varnostnimi sedeži ali pasovi. Pri najmlajših je največ smrtnih žrtev med pešci in potniki v ali na vozilih. Od leta 1995, ki gaje EU določila kot izhodiščno leto za ugotavljanje uspešnosti ukrepov za večjo prometno varnost, do leta 1999 je bilo od skupno 22 mrtvih predšolskih otrok kar 15 potnikov njihovo število zmanjšuje, narašča pa število smrtnih žrtev med vozniki mopedov, motornih koles, avtomobilov in traktorjev. Mladostniki so kot pešci le redko žrtve prometnih nesreč. Žal ne moremo govoriti o podobni varnosti mladih med 18. in 24. letom, ki so najbolj rizična skupina. V prometu so žrtve predvsem kot vozniki osebnih avtomobilov in potniki v njih ter kot vozniki različnih dvokoles z motorjem. Mladi v tej starostni sku- (68 odstotkov). Pri osnovnošolcih jih je bilo od skupno 34 mrtvih med potniki 21 (61 odstotkov). Pri starejših otrocih se že kaže njihova aktivnejša vloga v prometu, ker so žrtve tudi kot kolesarji, mopedisti in celo vozniki motornih koles. Pri obeh starostnih skupinah je največ žrtev med potniki v vozilih, pešci in kolesarji, čeprav se z leti pini so tudi najpogostejši povzročitelji nesreč. Še vedno pa velja, da moramo biti odrasli kot pešci ali vozniki našim najmlajšim za zgled. In ne pozabite, da so otroci prve šolske dni izredno razigrani in toliko bolj neprevidni na cesti. Zato vozite počasi in poskrbite za njihovo varnost v prometu. Suzana Vahtarič Hitrost in alkohol naredila svoje Bukošek, 23. - Okoli 23. ure so Prebivalci obvestili policijo, da je bilo pred gozdom Dobrava pri Bu-košku slišati cviljenje gum in močan pok. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, daje 24-letni M. H., ki je vozil katrco, izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. V avtu sta bila še 21-letni M. Š. in ravno toliko stara sopotnica P. S., vsi iz okolice Brežic. Zaradi poškodb sopotnice so poklicali reševalno vozilo. Voznik in njegov prijatelj sta se Pri ogledu prometne nesreče nedostojno vedla do policistov, najprej sta Uanju kričala in ju zatem fizično ovirala pri opravljanju uradnega postopka. Zato sta ju policista vklenila in odpeljala na brežiško policijsko postajo. Alkotest je vozniku pokazal 2,52 promila alkohola v izdihanem zraku. Zaradi udarca v prsni koš je bil še zdravniško pregledan. Voznik bo moral plačati ka- P zen ter skupaj s prijateljem zaradi neprimernega vedenja do policistov in oviranja dela obiskati sodnika za prekrške. S. V. ****** :?■ 'f vci..V> . ... ' v--rV sV; * ’• .% ( '■ V ‘ ■ ^ :. 4 : n ime - v m & m % m M Neutrjene cestne bankine tokrat niso bile vzrok nesreče. Zapeljal naravnost v smrt Cerklje ob Krki, 19. - Uro po polnoči je 38-letni J. P. zaradi neprilagojene hitrosti najprej zapeljal na označen otok pred naseljem iz smeri Kostanjevica na Krki. Vozilo je približno 40 metrov bočno drselo po vozišču, potem pa udarilo ob cestni robnik in kakšnih 13 metrov letelo do drevesnega panja. Od tod se je spet odbilo in zavrtelo okoli svoje osi, tako da je po 22 metrih z desnim delom na višini 2,5 metra priletelo v stanovanjsko hišo. Voznika je vrglo iz avta in je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl, sopotnica pa je ostala ukleščena v vozilu do prihoda gasilcev in reševalcev. Zaradi hudih poškodb se zdravi v bolnišnici. 113 - 113 - 113 - 113 Od 16. do 28. avgusta Prometne nesreče Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 50 prometnih nesreč, med njimi se je 7 oseb lažje telesno poškodovalo in 3 huje. Beležijo tudi eno smrtno žrtev. Ilegalni prehodi Skupaj je bilo prijetih 50 ilegalnih prestopnikov državne meje in vsi so bili zavrnjeni na Hrvaško. Tokrat niso prijeli večjih skupin, prijeta 2 državljana Turčije in 2 Slovenije, ki sta ju vozila, pa so povedali, da so del večje skupine, ki se je odpeljala v notranjost države, a sojih izsledili ljubljanski policisti. Prijeli so še dva hrvaška vodnika. Ponarejanje listin Tovrstnih kršitev ni bilo veliko, odkrili so le 9 primerov. Zoper vse kršitelje je bila podana kazenska ovadba in so bili zavrnjeni na Hrvaško. Zasegi Pištolo M57 in 15 nabojev so cariniki zasegli pri tujcu iz BiH. 22-letni hrvaški državljan je imel pri sebi epruveto s 3 g marihuane. 21-letni D.G. iz okolice Dobove je doma gojil indijsko konopljo. Vsi so bili predlagani sodniku za prekrške. Kriminaliteta Zaradi napihanih 2,10 g/kg alkohola je 53-letni hrvaški državljan v Brežicah skušal s 100 DEM podkupiti policista, bankovec mu je zataknil za uniformo in si z dejanjem prislužil srečanje s sodnikom. V Brežicah je izginilo kolo z motorjem skuter, na Obrežju pa so našli zapuščen osebni avtomobil Ford Fiesto. Ukvarjajo se tudi z iskanjem v Čateških Toplicah ukradenega Mercedesa benz 220D, metalik modro zelene barve, nemških označb WN-ED 183. Iz odklenjenega kombiniranega vozila v Arnovih selih je nekdo ponoči odnesel 200.000 SIT. Hrvaškemu lastniku vikenda v bližini Kostanjevice na Krki je neznanec v času njegove odsotnosti odnesel enak znesek. Še isti dan pa je nekdo izmaknil okoli 500.000 SIT iz vozila pred zidanico v Šutni. Varnostnik Agencije Krško je pri poskusu vloma v pivnico prijel 23-letnega domačina. Neznanca je pri vlomu v hišo zalotila 66-letna občanka iz Sotelskega, a ji je iztrgal torbico z okoli 50.000 SIT gotovine in jo zbil na tla ter jo tepel, odnesel pa je še mobilni telefon in dokumente. Lastnik kombiniranega vozila je ponoči pregnal trojico tatičev, ki so mu odnesli osebne dokumente in nekaj denarja. Iz sevniškega skladišča Mercatorja pa so neznanci odnesli 70 platojev piva in lastnika oškodovali za približno 180.000 SIT. 112 - 112 - 112 - 112 Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 42 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč in 17 za posredovanje veterinarja na domu. Na cesti Log - Sevnica je zagorelo prevrnjeno vozilo, iz katerega je iztekalo gorivo. Sevniški gasilci so vozilo potegnili na cesto in zatesnili bencinski rezervoar. Sevničani so z ročnim aparatom pogasili tudi goreče vozilo na Drožanjški cesti in gorečo jeklenko pri izvajanju del na Florjanski ulici. Opraviti so imeli tudi na leseni baraki v Zabukovju. Na Belem Bregu so krški poklicni gasilci gasili travniški požar, zagorelo je še na deponiji tovarne celuloze in papirja blizu Podloga. V naselju Vrhje pri Kapelah je zagorelo veliko gospodarsko poslopje, požar so lokalizirali kapelski gasilci s pomočjo okoliških društev. V bližini naselja Breg v sevniški občini je občan našel neeksplodirani minometno mino in topovsko granato iz druge svetovne vojne. Uskladiščil ju je regijski pirotehnik. Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin ^is e m tvoj rabelj. Pvoja nema postrv sem, Če me božaš v smeri lusk. Maja Vidmar 2. del Značilna za novo vladavino je tudi brezkompromisna in ostra °bsodba prejšnjega političnega Ostema. Edino pravilne so le na- mere njihovega demokratičnega časa s pečatom avtoritete. In ker imajo interesno pravo, je - kot rečeno - prav samo tisto, kar zastopa interese vpletenih političnih strank, ki so obenem tudi sestav-ljalke zakonov. Narod to mirno opazuje, saj nima ne laičnega, ne profesionalnega vpliva na dogajanje. Kako neki, če pa se lahko celo demokratičen predlog zakona okuži že pri samem izviru. Tako so zakoni pogosto zaznamovani z ozkimi interesi sodelujočih pri njihovem nastajanju, namesto da bi urejali interese večine državljanov. Zato so lahko večkrat tudi tako nerazumljivi, da posledice sploh niso predvidljive. Poleg tega potem, ko so neki interesi uresničeni, ti namenski zakoni sploh niso več potrebni. Nov zakon Kjer ne diha duša človeka, so vse reforme odveč razveljavi starega, ki prinaša finančno manj obremenjujoče posledice. Obremenitev je bila smotrna samo za nekatere. Ker je tako, ni naključje, da preobrazbo družbene lastnine v zasebno in državno ureja več kot 70 zakonov, zakon o denacionalizaciji je le majhen del te normativne veje. Torej lahko rečemo, da je največji nered na področju premoženjskih razmerij v naši državi posledica umnega pravnega sistema, katerega cilj je speljati preobrazbo družbene lastnine v državno in zasebno brez sodelovanja večine državljanov, ki so to premoženje ustvarili. Kaže, kot da je narod z izvolitvijo svojih predstavnikov dal oblasti neko splošno pooblastilo za “vladanje na višji stopnji”, na katerega se “raja” ne spozna. S tega vidika se je tudi pokazalo, da nobeno tolmačenje resnice tistih, ki so ostali v svoji organizaciji, zunaj lastninskih dogajanj, ni bilo vredno nič. Izkazalo se je, kot da niso enakovredni partnerji vodstveni strukturi, ki v nasprotju z njimi ve, za kaj gre. Drugače rečeno, vsaka odločitev vodstvene elite je gospodarsko utemeljena in pomeni družbeno perspektivo, ne glede na to, koliko zaposlenih pri tem izgubi delo in kam gre družbeno premoženje. Tak položaj vsiljene neenakosti, v katerega so bili na eni strani postavljeni delavci, čeprav sous-tvaijalci družbenega kapitala, na drugi pa samooklrfitni delodajalci (čeprav ta izraz ni utemeljen), je lahko nastal samo zato, ker jih je ločila pregradna stena. Na eni stra- ni grabežljivi kapitalisti, ki so si “priskrbeli” družbeno premoženje po vnaprej izdelanih, precej podobnih in dogovorjenih scenarijih, na drugi osiromašeni delavci. Pravičnost takih družbenih razmer seje razlagala kot neka danost “z neba” vodstveni eliti, da reže kruh presenečeni, nepripravljeni in prestrašeni delavski množici, in še to le, če je ta čisto tiho. Sicer sledita odpoved in cesta. Tako smo prišli do vodstvenih kadrov na podlagi kapitala in kadrov na podlagi dela, ki jim služijo. Če je bil temelj takega razlikovanja samo abstrakten (na podlagi kraje družbenega premoženja), od kod torej pravna presoja dopustnosti takega položaja, kot da je kraja le spremenjena oblika lastnine!? Če torej niso obsojene in obtožene take protipravne razmere, potem lahko isti argumenti prepričajo prav vse. In končno, težava ni v tem, da se reši dilema, kaj je dobro in kaj zlo, marveč v etični drži našega naroda, ki ne bi smel dovoliti kaj takega. Že zaradi vere v humane vrednote prihodnjih generacij! Kjer ne diha duša človeka, so vse reforme odveč! RAZVEDRILO SavaGlas, 30.8.2000 horoskop OVEN Sonce in Venera sta v zemeljskem znamenju, zato vam bo šlo vse kot po maslu. Nikar se ne ozirajte nazaj, ampak stopajte pogumno naprej. Morda boste v večernih urah spoznali nekaj zares izjemnega. BIK Vaša trmoglavost vam res ni v ponos, še posebno v ljubezenskem razmerju. Dokazali ste, da imate svoj jaz, dokažite tudi, da se znate znajti v nenavadnih okoliščinah. DVOJČKA Življenje vam bo postalo spet prijetno, predvsem zaradi delovanja Lune v vodnem znamenju. Priložnosti za nekaj novega bo več kot dovolj, tudi v ljubezni se vam bo nasmehnila sreča. RAK Zapleti so veliki, zato uporabite svojo intuicijo, da ne zapadete v težave. Znanec se vam bo prikupil s komplimentom, vendar, pozor, naj vas to ne prevzame! V ozadju se nekaj skriva. LEV Venera vam bo prinesla prijetne občutke na ljubezenskem področju. Končno boste lahko naredili tisto, kar si že kar nekaj časa prizadevate. Nikar se ne obremenjujte z govoricami, ki krožijo okoli vas. DEVICA Prihaja čas, ko boste morali narediti načrte, kako naprej. Na poslovnem področju se vam bo nenadoma pokazala priložnost. Danes boste zaradi Sonca v Devici bolj živčno obremenjeni kot sicer. TEHTNICA Ob sreči, ki jo doživljate, se vam bo čas za trenutek ustavil. Napredovanje boste dosegli na vseh področjih, zato nikar ne ponavljajte starih napak. Veliko pozornosti morate nameniti ljubezni, kajti daje vam mnogo energije. ŠKORPIJON Naprej boste lahko stopili le tako, da boste rešili težave, ki se nanašajo na preteklo obdobje. Imate občutek, da vam je zmanjkalo energije, vendar ni tako. Težave rešujte bolj aktivno. STRELEC Pred vami je mnogo izzivov, kijih boste z lahkoto razrešili. Ustavili se boste tudi na čustvenem področju in želeli razčistiti nastale razmere, ki so kar zapletene - kot vaše življenje nasploh. KOZOROG Pritiski bodo toliko manjši, če se boste malce več ukvaijali tudi s svojo duševnostjo. Svojo energijo morate skoncentrirati, kajti pred vami je zanimivo obdobje. Denarje na poti. VODNAR Z zadovoljstvom boste ugotavljali, da ste še vedno privlačni za nasprotni spol. Dobro se zavedate, da videz ni vse, najpomembneje je tisto, kar izžarevate. Naredite načrt za naprej. RIBI Nestabilne razmere, v katerih ste se znašli, bodo še kar nekaj dni v ospredju. Nikar ne mislite, da ste odvisni od drugih ljudi, usodo si krojite sami, zato vzemite življenje v svoje roke mnogo bolj pogumno kot doslej. moda Najraje se pogovaijamo o ženski modi, toda tudi moški se veselijo jeseni in z njo nove kolekcije. Še vedno trdim, da se oblikovalci v primeijavi z žensko modo premalo potrudijo za moški svet. Je pa res, da je veliko več žensk, ki se zanimajo za modo in oblačila. V zadnjem času kaže, da tudi čedalje več moških sledi modnim smernicam, oblikuje svoj slog in si pred- vsem upa. To jesen bo moška kolekcija bolj pisana. Prevladovale bodo roza, vijoličasta, rdeča in seveda črna in siva zanimivo je, da bo tudi veliko bele barve. Med vzorci velja omeniti predvsem karo. In ne pozabimo na materiale: usnje niti ni takšno presenečenje, krzno pa je že bolj zanimiva reč. Predvsem pa bodo materiali lahki. New Yorkje skoraj najbolj poskrbel za moško modo. Helmut Lang je predstavil veliko črne barve: usnjene plašče do kolen, hlače, ki kar padajo, pulije z okroglim in v-izrezom, visok ovratnik - vse je zelo ozko - seveda pa tudi obleke v roza rjavi in beli barvi. Tommy Hilfiger je oblikoval sive in bele obleke, nekaj je tudi rdeče barve, med vzorci pa se je navdušil za karo. Zanimiv je bil beli plašč. Poskrbel je za vrnitev karirastih hlač, najbrž so opazne tudi tigraste ozke hlače. Michael Kors je spet oživil brezrokavnike, predvsem v karo vzorcu. Predstavil je dolge plašče in dodatek kot klobuk, seveda športen. V Londonu je bilo pestro, saj je Julien Macdo-nald prikazal neveijetno pisane hlače raznih vzorcev. Tudi Milano ni pozabil na moški svet. Gucci je predstavil plašč do kolen, suknjiče, veliko karo vzorcev ter sive in črne krznene plašče. Erič Bergere je v Parizu pokazal podobno kot Gucci in dragi, samo da njegove hlače ne padajo, ampak so v stilu šestdesetih na zvonec. Torej pravila moške mode to sezono so plašči do kolen, suknjiči lahkih materialov, pod katerimi ni treba nositi srajce, ampak puli ali srajco brez kravate. Poudarek je tudi na oblekah, ki so lahko roza, le da mora biti potem vse, od srajce ali pulija in pasa, v isti barvi. Ob teh modnih smernicah bo zagotovo vsak našel kaj zase in dopolnil ali spremenil svoj slog ... L.Š. nagradna križanka Nagrade Knjižne nagrade, ki jih poklanja DZS Založništvo literature za pravilno rešitev nagradne križanke, prejmejo: Milena Teraž, N.H.M. 25, Sevnica Alenka Cizel, Gubčeva 8, Krško Bojan Lepšina, Dečno selo 43, Artiče Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: VENA, ERAR, LIRA, IKAR, KAVA, PSI, AT, ZALA, GRAŠO, AKAN, ŠA, MSTA, LOTOS, ZLATAR, OLE, RANAR, BA, KAR, PRIVESEK, ADANA, KANILA, RANER, RAN. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 8.9.2000 na naslov: Uredništvo časopisa SavaG/a.v, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Fotokopij ne upoštevamo! Tri izžrebance, katerih imena bomo objavili v prihodnji številki časopisa Sava Glas, čakajo knjižne nagrade. NAD ALJ. GESLA 12 SLIKE BELA KOVINA SN ŠVEDSKI POLITIK 0SCAR JOSEF RIJEKA PESNICA SEIDEL UPANJE RIŽEVO ŽGANJE GLINASTA PIŠČAL RADIJSKI IN TV VODITELJ JANEŽI GRŠKA ČRKA SPORED PESNICA NEGRI LJUDSTVI V AZIJI 'f DAVORIN TRSTENJAKI KULTURNA RASTLINA PLOD BUKVE ANTON KRALJ USTRE- ŽLJIV MOŠKI IVJE KOŠARKAŠ BEČIROVIČ KAREL ER BEN KARAMBOL DIRKAČ I..AUDA SESTAVIL BOJAN MAC UR GL. MESTO JORDA- NIJE UTA ZA ORODJE NRAVNI LIK NAČIN OBLA- ČENJA MESTO V ROMUNIJI ANTON VESEL NEMŠKI FILOZOF PRIPADNIK ALEMAN0V SPOSOB- NOST GIBANJA BRE2N0ŽEC KONJSKI TEK KRŠKO RDEČI KRIŽ JEDILNI LIST VIKTOR JESENKO PRiPAD. GOTOV GR ALKA WEST TANTAL POLTRDI KOlOin PLANTAŽA POMENSKO NASPROTNA BESEDA MARC AI..YN RAST, POSTAVA mala šola računalništva Internet - svetovni splet WWW (4. del) Svetovni splet ali World Wide Web ali na kratko WWW je ena izmed najbolj uporabljanih storitev medmrežja. Prav zaradi nje vlada čedalje večje zanimanje javnosti za internet. Razlog za priljubljenost svetovnega spleta je v uporabi hiper-tekstovnih povezav med dokumenti v omrežju ter možnosti vključevanja grafike in zvoka, kar naredi delo v internetnem omrežju bolj “domače”. Poleg pregledovanja hipertekstovnih dokumentov omogoča svetovni splet tudi uporabo drugih internetnih storitev (pošta, archie, gopher, ftp ...). Tako pomeni univerzalno orodje za delo na internetu. WWW uporablja posebej zanj pripravljene hipertekstovne dokumente. To so tekstovne datoteke, ki vsebujejo poleg navadnega besedila še povezave z drugimi do- kumenti. Kje je dokument, na katerega je speljana povezava, ni bistvenega pomena. Zato govorimo o tako imenovanem hiperpro-storu (hyper space). To je navidezen prostor, v katerem so omenjeni dokumenti. Prednost takšnega prijema je v preprosti uporabi in povezanosti dokumentov oziroma informacij na omrežju. Uporaba svetovnega spleta je podobna uporabi pomoči v MS Windows. Z izbiro povezave (pritiskom na miškin gumb) se preselimo na drug dokument, tja, kamor kaže povezava. Klik - in že smo na drugem dokumentu, ki je v ZDA. Seveda je napisan v angleščini. Toliko za uvod. Svetovni splet nam daje na voljo grafični vmesnik za ogledovanje internetnih dokumentov, ki omogoča preprosto krmarjenje. Dokumenti in povezave med njimi sestavljajo mrežo informacij. Splet s svojimi hiperpoveza-vami omogoča skoke z ene spletne strani na drugo. Predstavljamo si ga lahko kot veliko knjižnico. V njej so spletna mesta kot knjige in spletne strani kot posamezne strani iz teh knjig. Na straneh so lahko novice, slike, filmi, zvočni zapisi, tridimenzionalni svetovi in skoraj vse drugo, kar nam pride na misel. Strani so lahko shranjene v računalnikih kjer koli na svetu. Ko smo povezani s spletom, imamo, neodvisno od naše zemljepisne lege, enak dostop do informacij brez dodatnih stroškov ali omejitev, povezanih z oddaljenostjo informacijskega vira. Svetovni splet spreminja način komunikacije med ljudmi po vsem svetu. Množice ta novi svetovni medij sprejemajo hitreje kot kateri koli drug komunikacijski medij v zgodovini. V zadnjih letih se je splet toliko razrasel, da, vsebuje neskončno število informacij (vrednostni papirji, zaposlitev, elektronsko oglaševanje, novice, napovedi filmov, literarne kritike, igre ...), ki so lahko za marsikoga nepomembne ali pa svetovnega pomena. Ljudje pogosto govorijo o “surfanju” po spletu in obiskovanju novih mest. Surfanje pomeni sledenje hiper-povezavam do strani in tem, o katerih še nismo slišali, pomeni sre- čevanje novih ljudi, obiskovanje novih mest in seznanjanje s stvarmi z vsega sveta. Na internetu niso na voljo samo informacije velikih podjetij. Ker je objavljanje v spletu zelo preprosto, je veliko posameznikov pripravilo svoje domače strani. To so strani, ki govorijo o njih, njihovih interesih, opremljene so z njihovimi slikami in še čim. Nekateri objavijo celo to, kako so tistega dne oblečeni, ali podatke o svojih hišnih ljubljencih. > Najbolj priljubljena pregledovalnika svetovnega spleta sta Microsoftov Internet Explorer in Netscape Navigator. V naslednji številki pa o najbolj uporabljani internetni storitvi - elektronski pošti. Branko Lavrenčič in Zoran Tkavi filmski. Življenje zna biti hudo težko. Meryl Streep, pardon, Roberta Guaspari živi v majhnem mestu z otrokoma in možem, potem pa se zgodi “tisto”. Posledica moževega skoka čez plot je selitev v nevaren, težaven in zanemarjen vzhodni Harlem. Tu se Roberta s pomočjo prijatelja Briana, (Aidan' Quinn) zaposli kot učiteljica. Glasba in violina. Od nečesa je pač treba živeti. Roberta ima le talent, prepričanje in voljo za učenje igranja violine. No, in svoje violine. Kljub temu, da je ravnateljica (Angela Basset) do nje Glasba mojega srca sprva skeptična, se loti svojega poslanstva s takšno strastjo, da preide tudi na učence. Rezultati so očitni. Tako leto za letom prihajajo novi in novi učenci, Roberta pa jim nesebično predaja svoje znanje in ljubezen do glasbe. Tako mine deset let. Deset let potrpežljivega usmerjanja in opogumljanja mladih, ki postanejo pravi virtuozi. Kljub vsemu ji ni lahko. Je pač mati, ki se ubada z vsakdanjimi težavami, tako kot vsak človek. Največja težava se, kljub uspehu, ki ga dosega pri učenju, po desetih letih pojavi pri financiranju njenega projekta. Tega namreč nočejo podpreti s proračunskimi sredstvi. Vseeno se, kot tolikokrat v življenju, upre in dvigne nad sistem. Vendar brez idealiziranja. Vztrajnost je poplačana. Meryl Streep je spet uspelo odigrati eno izmed svojih življenjskih vlog; dobra dva meseca pred snemanjem se je v resnici začela učiti igranja violine in pozneje to tudi nadaljevala. V svoji karieri je bila kar štirinajstkrat nominirana za Oskarja, nagrade pa ji niso ušle pri filmih Kramer proti Kramerju in Softina izbira. Tudi pri tem filmu se ni mogla izognit1 nominaciji za najboljšo žensko vlogo, poleg nje je bila nominirana tudi glasba. Za kamerami je staj režiser Wes Craven, ki je najbolj znan po grozljivkah, kot so Groza v ulici Brestov, Krik in Krik 2, tef nadaljevankah Twilight Zone-Tokrat seje lotil drugačnega žanra-Drama Glasba mojega srca je zgodba o ženski, ki kljub težkinj trenutkom v življenju ne izgubi vere vase in ji na koncu uspe. Gregor Žvip^i 13 SavaGto, 30.8.2000 i« HHHfVIMHHHHMHHH ■■■■ -il- HI ■Ih Čuki in otroci v Šentjerneju Nekaj vam povem! Tega, kar se Je dogajalo tistega dne, se skoraj ne da povedati, ne da napisati, kaj šele POfotografirati. Bilo je noro, noro 'n še enkrat noro! Krivo je bilo praznovanje Jernejevega v Šentjerneju •n Čuki! Prišli so na oder, sklicali vse otroke od blizu in daleč in skupaj smo najprej zapeli. Zato, da se sploh spoznamo in spoprijateljimo. Potem je Jože, to je tisti pevec, ki se piše Potrebuješ, hecno ne, otrokom naročil, da sestavijo dolg vlakec. Čuki so zapeli pesem o vlaku, otroci in jaz tudi, da se razumemo, pa smo krenili na dolgo pot okoli odra, med mizami, po celem šotoru. Potem smo vlekli “hozentre-garje”, saj veste, to so naramnice, in četudi kdo od otrok ni imel niti najmanjšega pojma, kaj to je, so pridno poslušali Jožeta. In veste, otroci, Jože je res pravi “firbec”, čisto vse ga je zanimalo, tako dolgo je spraševal, da je končno zvedel, kdo se boji zobarja, no od zobarja pa smo se preselili k štorkljam. Joj, kako je Jože otročji, su- per je bilo, pa kakšne je “spuščal”! Vse ga je zanimalo o Esmeraldi, še tisto, kar ga ne bi smelo! Jože je šel med otroke in skupaj so noreli po odru, ostali Čukci pa so bili prisiljeni ostati na svojem mestu, ker so morali igrati, Jože pa se je lahko igral z otroki. Uh, prijatelji moji, ko bi to videli in sploh, ko bi vedeli, koliko je takšnih otrok, ki jih je prinesla štorklja! Res, povem vam, prav čudili bi se. Vsi otroci so prisegali, dajih je prinesla štorklja, samo ena punčka ni bila ravno prepričana v to. No, potem smo še nekaj časa skupaj noreli, potem pa je naredilo ”hrsk, klik, penk”, ozvočenje je reklo:"Zdaj je pa tega dovolj”, in hočeš nočeš smo morali nehati. No, pa saj je bil tudi že čas, kajti tudi drugi, ta veliki so čakali, da kaj povedo in nastopajo na odru. Mi smo se imeli super, saj so Čukci ostali z nami še potem, ko so vsi vse povedali in mi smo spet imeli naše prijatelje samo zase! Z velikimi jih sploh nismo hoteli deliti, no... dokler nismo bili že res utrujeni in zaspani. Pozdrav z morja za sladke sanje ' S to lepo razglednico so prispeli v naše uredništvo pozdravi iz Pirana, Kjer so bili v šoli v naravi učenci 4.razreda Osnovne šole Blanca. To, da Je bilo “super”, verjetno ni potrebno omenjati. Tako bo materiala za “čvek rubriko” v ponedeljek, ko se začne prava “zaresna” šola, več kot dovolj. Medvedek Janko Velik plišasti medvedek Janko je bil prepričan, da je njegovo življenje popolno in da lepše sploh ne bi moglo biti. Mislil je tudi, da bo vedno takšno. Joj, kako se je motil! Kajti nekega dne so se začele dogajati čudne reči. V stanovanje, kjer je toliko let mimo in brezskrbno živel, so nenadoma začeli hoditi neznanci. Ogledovali so si prostore, se pogovarjali, dogovaija-li, veliko spraševali Jankove domače. Ubogi Janko seje nekako čudno počutil, takšnega občutka do takrat sploh ni poznal, skorajda gaje bilo malo strah. Neznanci, ki so hodili po stanovanju, so prijeli prav vsako stvar, opazili so vse in tudi medvedek, kije bil tako velik, jih je hitro zbodel v oči. Prijemali so ga, tuji otroci so ga vlekli za uhlje in kričali, odrasli pa so ga prestavljali po prostoru. Ubogi Janko si je takrat močno želel, da bi bil majhen medvedek, tako majhen, da ga nihče ne bi opazil. In kar groza ga je bilo, ko je nekega dne slišal tuj glas, ki je rekel: “Joj, kako lep in velik je ta medvedek. A tega boste pa kar tukaj pustili, bo ostal z nami?!” Janku je od groze zledenelo srce. “Kaj, kaj naj to pomeni?” se je spraševal. “Ali moja družina kam odhaja? Kaj pa, če me bodo resnično pustili kar tukaj, umrl bom od žalosti!” Pa je slišal glas punčke: “O ne! To pa ne! To je naš medvedek Janko, in ko se bomo odselili, bo šel z nami tudi on!” Ubogi Janko, čisto prestrašen je bil in revež se je še bolj stisnil v kot, želel se je skriti pred vsemi temi tujimi ljudmi. Oni pa so kar hodili in hodili, ga otipavali, prestavljali, nekateri so ga božali, drugi pa ga grdo vlekli. Kaj tako groznega se Janku še ni zgodilo. Nekega dne so prišli ljudje, ki so se odločili, da se preselijo v stanovanje Jankove družine. Medvedek je opazoval žalostne poglede domačih, poslušal njihove tihe pogovore in čutil skrite solze. Ob spoznanju, da bodo resnično zapustili topel dom, v katerem so toliko let srečno živeli, seje Janku lomilo njegovo plišasto srce. Bil je neizmerno žalosten. Ni vedel, kam gre družina, kje bodo živeli, kako bo v novem domu, še najbolj pa ga je bilo strah, da bodo pozabili nanj, na njihovega velikega ijavega pli- šastega medvedka. Tako je prišel dan, ko seje bilo treba posloviti od lepega stanovanja, mestnih ulic, trga, gradu, cerkvice na drugi strani ulice, spomenika, zelenja, ki je krasilo grad, in od vsega, kar je imel medvedek tako zelo rad. Posloviti se je bilo treba od mesta, v katere-m je živel svoje dolgo življenje, kajti družina je odhajala daleč stran, ven iz mesta. Z njimi naj bi odšel tudi Janko. Samo da ga ne bi pozabili! Kje je kraj, kjer bodo poslej živeli, kam bodo šli, kako bo, saj tam sploh nikogar ne pozna! Bo medvedek Janko tam, kamor naj bi odšel s svojo družino, tudi tako srečen, kot je bil tu, v starem stanovanju, v svojem kotičku, kjer je toliko let opazoval ulico in mesto skozi okno? * S srag Na počitnicah v Nerezinah z Zvezo prijateljev mladine Krško Počitniški otroški Parlament V otroškem naselju Nerezine je v prvi polovici avgusta preživljalo Počitnice 83 otrok tretje izmene zdravstvenega letovanja v organizaciji Zveze prijateljev mladine Kr-sko. Starejšim od trinajst let so v okviru mladinskih delavnic ponudili različne dejavnosti, med njimi tudi otroški parlament. Ker so mladi pokazali veliko zanimanja, so se organizatorji odločili, da pripravijo še “veliki” parlament z vsemi °troki, ki so letovali. Najbolj jih je zanimalo, kako okolje vpliva na mlade, tusilje, otrokove pravice, Posebno mesto pa so zasedle tudi milnate španske fadaljevanke. Tako so mladi izbrali temo z naslovom Mediji, časopis, televizija, 'iternet in nasilje. Parlament sta vodila Uroš "fezovšek in predstavnica otrok Ana Špiler, skupaj Pu so obdelali različne sklope. Najmlajšim so bile ''ujbolj zanimive risanke in tusilje v njih. Povedali so, d® so že poskušali posnemati risane junake, ki se itrti nikoli nič ne zgodi. O “Panskih nadaljevankah se razvila prava razprava, ^govorniki in nasprotniki ?o se spopadli z močjo svo-Jrh argumentov. Starejše je kodirane strani na internetu, manj izpostavljanja na televiziji in bolj kritičen sprejem. Otroci so v razpravi izražali svoje mnenje in poglede, ki jih odrasli vse prevečkrat spregledajo. Odrasli se bodo morali naučiti prisluhniti tudi otrokom, ki imajo pogosto prave rešitve za velike težave, in morda bodo tako lažje reševati tudi tiste, ki jih imajo sami s sabo! Mladinske delavnice V večernih urah so organizatoiji otrokom, starejšim od 13 let, pripravili mladinske delavnice. Potekale so Delavnice sta vodila Vesna Amšek in Uroš Brezovšek, vsak s svojo skupino, da je bilo število sodelujočih manjše in so se lahko svobodneje pogovatjali. Delavnice so povezovale teme: prijateljstvo, odnosi med spoloma, ljubezen, morala in spolna vzgoja. Vsi so dejavno sodelovali, si izmenjavali mnenja in poglede na različne teme, ki so jih zanimale in glede katerih so imeli največ izkušenj. Nekateri otroci so prišli iz socialno neurejenih družin, v katerih pogosto pogrešajo pogovor, zato so se v skupini težko pogovarjali o zanje perečih temah, to pa jim je bilo omogočeno po končanih delavni- Mladi so zaradi zanimivih tem z veseljem sodelovali v mladinskih delavnicah. ^jbolj zanimal internet. Na koncu je otroke nagovoril fravi parlamentarec Branko Janc, . je spremljal razpravo. Otroci so dolili svojo predstavnico Barba-^ Hercigonjo iz Brežic, ki jih bo štopala na občinskem otroškem Parlamentu v Krškem. Udeleženci ^ sprejeli tudi sklepe: manj nasilju risank, več mladinskih oddaj, v poznih večernih urah, kajti medtem ko mlajši potrebujejo največ pozornosti podnevi, je mladostniki gotovo v večernih urah. Mladinske delavnice so temeljile na izmenjavi mnenj, pogledov in izkušenj. Vsebine so prilagajali željam sodelujočih in jih predstavili prvi dan, nato pa jih skupaj z mentoiji tudi izbrali. cah, ko so se lahko individualno pogovorili s svojimi vzgojitelji in mentorjema. Mladi so si tudi po tej poti lahko izmenjali izkušnje in tako skupaj rešili svoje težave. Zdaj, ko so v obdobju pubertete, za majhne težave pogosto ne najdejo rešitve sami. In takrat potrebujejo pomoč drugih, najbolje vrstnikov, ki se ubadajo s podobnimi vprašanji, kajti odrasli na še tako preprosta vprašanja pogosto ne najdejo pravih odgovorov. Uroš Brezovšek Kakšni pa so utrinki s počitnic v Nerezinah? Pod vodo je grad Nekega dne sem se odšla potapljat. Potopila sem se globoko pod vodo. Nenadoma mi je zmanjkalo zraka in sem se utapljala. Nasproti mi je prišla deklica, ki je imela plavut kot riba. Ko se me je dotaknila, sem lahko dihala. Odpeljala me je čisto na dno. Videla sem grad in šli sva vanj. Predstavila mi je svojega očeta in mamo. Potem mi je še razkazala grad. Zatem sva se poslovili in odšla sem na vrh. Imela sem se super! Rada se potapljam, val zanese me, se v skalo zabijem ih derem se. Mary prihiti, me vpraša, ali boli, jaz pa rečem en, dva, tri - in bolečine več ni. Zdaj pa konec je te moje pesmice! Sara Jeler, 9 let Na morju Na morju je zelo vroče in bilo je zelo lepo. Ko smo šli z učiteljico Matejo na plažo, sem s prijateljico Mihelco iskala školjke. Na morju sem videla tudi raka v školjki in mislila, da je školjka živa. Našla sem 85 školjk. Na morju sem imela tudi veliko prijateljic, včasih pa sva z Mihelco risali v hišici. Mojca Bizjak, 9 let Kolonija 2000 V koloniji v Nerezinah mi je bilo zelo lepo. Spoznala sem veliko pri- Poslanec Branko Janc med sproščenim klepetom z mladimi ri, kot so razne školjke, ribice, alge, ki plešejo sem ter tja, in še mnogo drugega lahko vidiš. Res, prav rada imam molje! Pravzaprav sem kar zaljubljena vanj! Marija Jeler, 12 let jateljev, seveda pa sem bila najraje v vodi. Plavalna šola se mi je zdela kar v redu, tovarišica Jasna pa nas je tudi veliko naučila. Vodja Mateja mi je najbolj ostala v spominu. Zakaj? Zato, ker seje vedno posvečala “morskim deklicam” in nam kdaj tudi kaj pomagala. . Upam, da se bom tako lepo imela še kdaj, če bom šla v kolonijo! 10 jjjt Ana Pincolič, hiška 371 Morje v| Sedela sem ob vodi in opazovala, JU kako se igrajo valovi. Moije je bilo nemirno, kajti ves čas je butalo ob ” ApJU« skale. Opazovala sem tudi zvezde na g|| v Hi nebu, ki so veselo mežikale. Moije tom pri zi>ms je najlepši kraj na svetu! Tu s pogle- mapufr* kuc vsak pan op n- po io» dom sežeš daleč, daleč, kjer lahko vidiš marsikaj. IPPlilil! plavilo še zadnji košček kopnega. Moije je gospodar sveta. Iz moija ‘:':*>irfrvXv;vXvX;X;!!;I;XvX:I izvira življenje. Zelo rada posedam na obali in opazujem vse okrog sebe. Še najraje pa plavam in se potapljam. Na dnu skriva prečudovite stva- XvXv^X»X‘XvXvvvXvXv OGLASI, REKLAME, OBVESTILA stran 14 0 str SavaGlas, 30.8.200 ~~ b.c.j..Uvi L^lk & 0.'.'UOfe!' ■ t \KL x. Rmsk J#kd&L01 ■1 lomil UlLjiiiMSii \\ . \U,tC .UUV.^U. aumax Mac;;mm. j&r \ 1J]M V- m2mWm ■Bi'' n ^Sgp ■ kSSSm ii/: i u.\ . v n ut t ti 1 VAa SlriM; One- UL LA. k.' . e 'ft S_> ISflflllA M»yfNUi ■H SReon. 30.8. ob n. uri SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV IN MAŽORETK OTROŠKI PROGRAMI IN DELAVNICE TORTR VELIKANKA rat ČETRTEN. 31.8. ob 13. uri « SREDNJEVEŠKA TRŽNICA IN ROKODELSTVO • SREDNJEVEŠKE IGRE IN PLESI * BREZPLAČNE POKUŠINE KR $mup!r «* & PETER. I TEKMOVANJE V LIMBO PLESU ZABAVA ZA NAJMLAJŠE NA PRVI ŠOLSKI DflN NASTOPI MLADIH TALENTOV VEČER ŠTAJERSKEGA VALA BREZPLAČNE POKUŠINE MORTADELA VEUKANKA KRkS VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE NASTOP SKUPINE ČUDEŽNA POLJA NASTOP ALENKE KOLMAN BREZPLAČNE POKUŠINE I. RRGRRDR EROLETRR BRCZPLRČRR UPORRBR RUT nIriM\ FIAT »M* ftUTOCOMMCA« 44 AVTO TRIGLAV. ./,. ( CEN TER INTERSRAR ®CELJE m v OGLASI, REKLAME, OBVESTILA -stran 15 0'-------- SaviGlas, 30.8.2000 LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO učimo se za življenje — vabi k vpisu v naslednje PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: trgovec kuhar, natakar ekonomsko-komercialni tehnik gostinski tehnik turistični tehnik 1. oziroma 3. letnik VISOKE POSLOVNE ŠOLE EF Ljubljana Rok za zbiranje prijav: 10. september 2000 Informacije in prijave: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81 160, www.lu.krsko.si, e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net VABIMO VAS K VPISU V TEČAJE: • tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) • težke gradbene mehanizacije • za voznike viličaijev • vodenja poslovnih knjig • osnovni in obnovitveni tečaj higienskega minimuma DELAVPUCE IN KROŽKE: “Pot do srca” izdelovanje nakita lončarski krožek “Pospravimo podstrešja” popotniški krožek tečaje in krožke univerze za tretje življenjsko OBDOBJE: • zdravilna zelišča in pohodništvo • tuji jeziki . • računalništvo • literarni krožek - slovenski književniki • ročna dela • osebna urejenost • pogovori o zdravju Zbiranje prij. v - do zasedbe mest - na naslovu: Ljudska univerza Krško, Dalmatinova 8, Krško, tel. 07 48 81160, www.lu.krsko.si, e-pošta: ljudska.univerza.krsko@siol.net OBVESTILO Vpis v višje letnike VISOKE UPRAVNE ŠOLE Ljubljana bo v torek, 19. septembra 2000, v sejni dvorani Občine Krško, in sicer: evidenčni vpis v L letnik ob 17. uri vpis v 2. letnik ob 17.30 vpis v 3. letnik in absolventski staž ob 18.30 Vpisno dokumentacijo dobite na Ljudski univerzi Krško do petka, 15. septembra. Informacije o vpisu dobite tudi na naših internetnih straneh Www.lu.krsko.si oziroma po telefonu 07 48 81 160. GRADITELJI POZOR! Kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade po zelo konkurenčnih cenah. Dušan Tržan s.p. GSM: 041/642-762 FOMEKS d.o.o. splošno zidarstvo - od temeljev do strehe, adaptacije, novogradnje, strojni ometi, fasade, estrihi, v Skofljanc Stane Velike Malence 28 Krška vas Tel.: 07 49 59 796 GSM: 041 730 213 STU IO 003 O MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 1014,373 10 15 • Uredništvo: 07/ 373 10 20 e-mail: studiod@studiodsi glasbene želje: glasbene.zelje@studiod.si spletna stran: www.studiod.si Prometne informacije sporočajte na GSM 041900 800 . HHHH mali oglasi Prodam akustično kitaro-Cremona, letnik 1918, dobro ohranjena, cena po dogovoru. Naslov v uredništvu Radia. Prodam FORD ORION, letnik 91, oprema GHIA SI, zelo lepo ohranjen, vlečna naprava in veliko dodatne opreme, cena 6.500 DEM. Pokličite 041-415-711. Kupim kubik suhih hrastovih plohov, debeline 80 cm. Telefonska številka 041-788-222. Prodam osebni avto ALFA ROMEO 33, 1.7 ie, letnik 93, cena po dogovoru. Pokličite 041-844-887. Supetar na Braču - Ugodno oddamo sobe ali ležišča v zasebni hiši, z možnostjo uporabe kuhinje in sanitarij. Parkirni prostor je zagotovljen. Informacije na tel. št. 00385 21 373 832 ali 00385 21 630 276. Razpis za delovno mesto V Intermarketu Brežice zaposlimo prodajalko. Pogoji in pričakovanja: - srednješolska izobrazba - trgovska smer - delovne izkušnje - samostojnost in natančnost pri delu - aranžerske sposobnosti - poskusno delo 3 mesece Prijave s kratkim opisom dosedanjih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: TCC TRANSCOMMERCE D.O.O., Kosovelova 16, 3000 Celje f\ jenkl v*l. Milim: 07 .V).Ml - S(>(l I ;ikv. (17 .VLMI ■ S70 f-inail: umltiikh li-iim.ii Ul ČASOPIS SAVAGLAS vabito k sodelovanju novinarje in tiste, ki bi to delo želeli opravljali. Pokličite nas ali pa se osebno oglasite na naslovu našega uredništva. "A Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. _________________________________________________Šestnajsta špranje in okenca posavcev A Sentlenarčan, ki je poklicni diplomat Marjan Šetinc je veleposlanik v Londonu - v Združenem kraljestvu in na Irskem. V diplomatsko službo je vstopil s številnimi izkušnjami v mednarodnih stikih. Je tudi diplomirani psiholog in magister socialne psihologije. Brežičan, še bolj natančno Sentlenarčan, je star 50 let, poročen z Marto ter oče Katarine in Mateja. Bil je poslanec v državnem zboru. Gimnazijo je začel v Brežicah in jo končal v Walesu v Veliki Britaniji, kjer ga imajo še zdaj za svojega. Rad se spominja svoje zgodnje mladosti. ‘To, kako sem prišel v Veliko Britanijo, je posebria zgodba. Vsa zasluga gre Božidarju Pahorju. Iz njegovega članka o mednarodni šoli v južnem Wale.su sem izluščil naslov te imenitne šole, postal uspešen študent in bil edini Slovenec na tej šoli v tistem času, kar je nekakšna posebnost.” Marjan Šetinc je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magisterij iz socialne psihologije pa opravil leta 1977 na eni najbolj znanih londonskih univerz. “Že od mladih let meje zanimala politična geografija sveta. To, kar delam zdaj, je samo naravno nadaljevanje moje mladostne usmeritve in politične poti, lahko rečem poti rojenega diplomata.” Kaj bi lahko povedali o svojem delu? “Diplomat je človek, ki na tujem s svojo osebnostjo ne predstavlja le svoje domovine, temveč na poseben, rekel bi svojevrsten diplomatski način skrbi tudi za njen nacionalni in politični ugled, velikokrat tudi z osebnim tveganjem in veliko odgovornostjo. Slovenija je mlada država in v velikem svetu še vedno premalo razpoznavna, zato smo prav diplomati, predstavniki Slovenije na tujem, še posebno odgovorni za njeno uspešno promocijo. V Britaniji smo postali bolj razpoznavni šele z osamosvojitvijo, predvsem pa z vključitvijo v krog kandidatk za Evropsko unijo. Tudi nastop naših nogometašev na letošnjem evropskem prvenstvu je prispeval delček k naši prepoznavnosti. Treba je vedeti, da je nogometu v bri- tanskem tisku namenjenih več strani kot kulturi, čeprav so tudi naši kulturniki v prvi ligi. Še zlasti odmevni so bili nastopi naših gledališčnikov in Slovenske filharmonije. Kot veleposlanik sem večkrat povabljen na najrazličnejša srečanja, na katerih prav tako kaj povem o našem gospodarstvu in politiki. Z veseljem lahko povem, da postaja Slovenija vse bolj zanimiva. Še posebno je razveseljivo, da so nad njo navdušeni tudi gospodarstveniki in ne le turisti. Kot zanimivost naj navedem, da je bil že Valvasor zaradi svojega opisovanja Cerkniškega jezera sprejet v članstvo Kraljeve akademije znanosti v Londonu. V Veliki Britaniji živi in dela veliko zanimivih Slovencev in veliko prijateljev Slovenije. Vesel sem, da sem eden izmed njih.” Žan Kosec Kar dve posavski lepotici na finalnem izboru za miss Slovenije 2000 Maribor - Na tekmovanju za najlepšo Slovenko sta se v finale uvrstili tudi Tina Urbančič in Sanja Macur. Polfinala miss Slovenije 2000 so se v Mariboru udeležile vse tri lepotice iz Posavja, ki so bile izbrane na predhodnem tekmovanju za miss Posavja v začetku junija v Krškem. Četrta deklica, ki je bila po točkah prav tako uvrščena, je žal prepozno prejela vabilo organizatorjev, tako da je na polfinalu ni bilo. Posavske lepotice so se na intenzivne priprave v Maribor odpravile že tri dni pred prireditvijo, ki sta si jo ogledala tudi direktor Agencije Lukec iz Krškega Dušan Vodlan in glavni pokrovitelj miss Posavja Stane Štefanič. Tekmovanje v Mariboru je bilo za posavske lepotice več kot uspešno, saj se bosta velikega finala, ki bo v Ljubljanskem Cankarjevem domu 23. septembra, udeležili kar dve. Tam se bosta predstavili miss Posavja, 21-letna Tina Urbančič in druga spremljevalka, 17-letna Sanja Macur. To je dokaz, da so v Posavju resnično lepa dekleta, obema finalistkama pa seveda želimo veliko uspeha. K. M. “Zehtarice” na delu Blatno- Pred dnevi se je v zaselku Suhadol zbralo staro in mlado. Gospodinje Greta, Gelca, Fanika in Darinka so namreč prikazale ročno pranje perila v vaškem potoku (na fotografiji), kot sojih v mladosti naučile njihove mame in babice. Tudi moški jim niso ostali dolžni. Preizkusili so se v nošenju lesenih brent, napolnjenih z vodo. Nekoč so se namreč gospodinjstva oskrbovala z vodo na tak način. Za konec obujanja starodavnih opravil pa je Varlečev Tinče prineljal k potoku še “ napajat krave”. Srečanje je potekalo ob izviru Sunadolščice, kjer so si vaščani uredili prijeten kotiček za skupna druženja. In na poti k temu izviru skoraj ne moreš mimo kleti gospodarja Miha Liparja, ki rad povabi na kozarec ruj nega. Suhadolci imajo po besedah enega izmed organizatorjev Joška Zagmajstra v načrtu še veliko podobnih prireditev, saj je bila že ta lepo obiskana. Ob prijetnem druženju želijo na ta način obuditi še druga kmečka opravila. Z.P. R A D J O p> /BREŽICE f na «ft,9 In 9S,9 MM* Svetovni dnevi mladih Rim 2000 Posavje - Konec meseca avgusta smo bili priča najbolj množičnemu festivalu mladih v letu 2000 in sicer Svetovnim dnevom mladih v Rimu, kjer se je zbralo preko 2 milijona mladih iz vseh celin sveta. Več kot 1200 udeležencem iz Slovenije se je pridružilo tudi nekaj deset mladih iz Posavja. Pod vodstvom novega videmskega kaplana Jožeta Vogrina so izbrali program 12-dnevnega romai\ja v sveto mesto. Slovenski udeleženci svetovnih dni mladih so se iz Rima že vrnili in med njimi je bil tudi kaplan Jože Vogrin, ki je bi zadolžen za vodenje skupine enega izmed avtobusov. Kot je uvodoma povedal, so vsi, ki so se prišli družit v Rim, doživeli nekaj nepozabnega. ‘Toliko, ljubezni, spoštovanja, sreče in molitve je bilo izkazanega in povedanega v tistih dneh in to pomeni človeku veliko več, kot se da povedati ali opisati. Predvsem srečanje s papežem, pa somaševanje 12.000 duhovnikov, med katerimi sem bil tudi sam, raz- ljstvom, zato globoko veijamem, da bodo preživeti dnevi vsem ostali za vedno v lepem spominu.” Posebno pohvalo pa po mnenju skoraj vseh udeležencev zaslužijo organizatoiji, saj so odlično poskrbeli za prevoze, nastanitev, prehrano, zdravniško pomoč in še kaj drugega, neveijeten pa se je zdel projekt simultanih prevodov v številne svetovne jezike. ‘Tako smo lahko vsi Slovenci, ki smo želeli poslušati program tridnevnih prireditev z mašo in drugimi svečanostmi v slovenskem jeziku, frekvenco na prenos- Veselje v Rimu je bilo nepopisno, vsi, ki so se srečevali s Slovenci, pa so skupaj z njimi prepevali: Kdor ne skače, ni Sloven 'c. previjanje o socioloških in družbe- nih radijskih sprejemnikih naravna- no-civilizacijskih temah, kot je smrtna kazen, razprava o spoštovanju vrednot, vse to je prisotne navdahnilo z nepopisno srečo in zadovo- li na 94,3. Najprej nismo mogli verjeti, toda poskrbljeno je bilo tudi za to,” je med drugim povedal videmski kaplan Jože Vogrin. D.K. Srečanje upokojencev občine Krško Krško - V Kulturnem domu v Krškem je potekalo letošnje tradicionalno 7. srečanje upokojencev občine Krško, na katerem je bil slavnostni govornik med drugimi gosti tudi pokrovitelj srečnja, župan občine Krško Franci Bogovič. Prireditev je bila razdeljena v dva sklopa, v uvodu je potekal kulturni program, v nadaljevanju pa so sledili še govorniki. Tako so srečanje odprli člani najstarejšega pihalnega orkestra v Posavju, Pihalna godba Kapele, pod vodstvom Francija Arha, na citre pa je zbranim zaigrala Jasmina Levičar, ki je pred dvema letoma prejela naziv mojstrica citer. V občini Krško aktivno deluje pet društev upokojencev, ki skupaj združujejo preko 6000 članov. Enkrat na leto se srečajo in ocenijo svoje delo. Upokojenci v Krškem so zelo aktivni, saj ob rednih srečanjih veliko hodijo na izlete, pohode v naravo, skozi vse leto pa poteka tudi šola zdravega življenja. Nikoli ne pozabijo na svoje starejše člane, ki jih redno obiskujejo na domu. V ta namen v občini delujejo kar štiri skupine za samopomoč. Aktivni pa so tudi v športu, saj preko 220 članov uspešno sodeluje na različnih športnih tekmovanjih, kjer dosegajo odlične rezultate. Zaradi vsega omenjenega so upokojenci krške občine delovanje svojih društev upravičeno ocenili kot izredno uspešno. K.M. Ljubo doma, kdor ga ima. Ali pa si ga omisliš pač tam, kjer si dlje časa. Na “preljube Pišece” naj bi kmalu tudi uradno lastnike novega Intermarketa spominjal potoček in resnici na ljubo - nič kaj pristno zelenje. Pa še pišeška Gabemica je mnogo bolj čista kot “brežiška”. V Radečah so nekako zaskrbljeni, ker se v zvezi z izgradnjo verige spodnjesavskih hidroelektrarn nihče izmed posavskih veljakov noče pozanimati o konkretnih izkušnjah, kako je živeti s tako elektrarno in ob zajezeni Savi. Na pol uradno smo izvedeli, da bi Radečani Sevničane in Boštanjčane nadvse radi iskreno opozorili na pasti, ki jih čakajo ob morebitni izgradnji HE Boštanj. Med najnevarnejšimi so po mnenju radeških prijateljev zdravega okolja neresnost in neodgovornost države Slovenije, ki v primeru izgradnje HE Vrhovo ni izpolnila cele vrste pogodbeno sklenjenih obveznosti. To je prva nevarnost za Posavje! Druga nevarnost, čeprav je skoraj večja kot prva, pa je umazana reka Sava. Kakšno nevarnost lahko predstavlja umazanija, se zavemo šele takrat, ko se nam nevarno približa. Če ostaja daleč, nekje v neki reki, nam je skoraj vseeno. No, v Radečah prebivalcem že dolgo ni več vseeno. Četudi ne moremo trditi, da imajo umazanijo “na svojem pragu”, pa lahko z gotovostjo zatrdimo, da se jim ogromno umazanije vsakodnevno vali dobesedno mimo njihovih pragov. Previja, da želijo prav zaradi tega opozoriti sosede v Sevnici in Boštanju, naj dobro pretehtajo vse možnosti in naj se nikakor prehitro ne odločijo. Poti nazaj žal ni! O električni energiji in virih njene proizvodnje se v zadnjem času v Sloveniji in v Posavju veliko govori. Med tistimi, ki razumejo potegavščine, jih je nekaj tudi v Sevnici. In hvala bogu, da so, kajti brez njih bi nekatere neumnosti enostavno porodile nove neumnosti. Največje in najpomembnejše vprašanje, o katerem se v javnosti vse pogosteje razpravlja, je smotrnost in potrebnost izgradnje novih sistemov za proizvodnjo električne energije. Sevničani in Boštanjčani želijo nedvoumne in jasne odgovore nu preprosta vprašanja. Kdo, kdaj, kje, kako in zakaj? * * i t ii-f 1 > In ker je vsem že dlje časa bolj ali manj poznano, daje slovenska elektrika veliko dražja, kot je v državah Evropske unije, l>o ob skorajšnji sprostitvi evropskega trga tudi v Sloveniji mogoče kupovati cenejšo energijo, ki bo sicer uvožena iz Francije, Nemčije, s Češke, Poljske ali od kod drugod, ampak bo občutno cenejša. Postavlja se torej vprašanje, komu bodo prodajali svojo električno energijo naši energetski giganti, kot so NE Krško, TE Brestanica, HE Vrhovo in bodoče HE na spodnji'Savi, če bodo zgrajene. Njihova najnižja možna cena, ki ne bo zagotavljala rentabilnosti niti njim samim, bo kar nekajkrat višja od povprečne evropske cene električne energije. Na te dileme bo vendarle potrebno odgovoriti. No, za Sevničani pridejo že Krčani in kmalu tudi Brežičani. V teh krajih prevladuje občutek, da so se ljudje sprijaznili z usodo in ko ta pride, pač pride. In zaenkrat je tudi njim usojeno, da bodo v naslednji letih dobili nove, velike sosede iz betona in železa. Še več! Dobili bodo tudi nekoliko večja jezera in zajezene vodne površine, na dnu pa se bo kopičil zastrupljen in smrdljiv mulj. Na vodnih gladinah bo živelo na stotine milijonov komarjev in drugega mrčesa, ljudje pa bodo upali, da ne bo Še slabše. Usoda je usoda, ko pride, pač pride. Poznavalci pravijo, da si motorist s srcem in ne z motorjem, na motorističnem srečanju v Kostanjevici pa so se pobirale stave, kdo bo prej popustil, motor ali drevo. Star pregovor pa pravi, da pametnejši odneha. U orx I