Z6999JA
Katolišk cerkven Umt.
Tečaj TEME.
V Ljubljani 31. celic it/a tračna 16*5*5.
EAu9 99.
Prerasli!i mu prevzvišeniiiiu knezu
Er MDffiScDBJJ ©©LLMVIS-JM,
bivšima c. k. ministerskimu svetovavcu za uk in bogočastje,
/.ilaj svojimu
Yi*hmi škofu in |M»rvo*t»liiiku ilirskiimi.
k .slovesnosti posvrrrnja \ Ljubljani > praznik »v. Trojici' :t. rožnika |s.V».
oveseljena Goriška viši škofija
v
sortni poklnn.
Si- ni sc rana b"la mi zacelila.
Ki vseka jo SiiM-rjii /gulia mi; Šc mnogokrat /. oči mi ž;il rosila
I* zgube velikost zamišljeni; Alj kakor roy.ee spel ovcseljeiie (■laviee že pobesene dvigo. Kailur po ilolri suši iiarošcue
Sc spet krepivne vlage uapijo: Tako sc meni. Andrej! serce /.raduje. k« Tvoj poklic Mu v slcdnika za »I nje.
Ime je Tvoje davno že sloveče — l»o šolali že ponos klopi, stolie: Še bolj po/.nej v svelvavuieab leskeče
Zavetnika se eerkve. šol pravic. Te prednosti, zasluge lolikcre
1'oslaviti. zročila lliiuaj. Kim Zavile o k roga mojima razmere
Voditi zmožnostim Tvom skušenim: Zročila Tebi ovčicc dvoje ob Soči, Ki z reko je/.ik jili y.e veke loči.
Kar trope o\cic po>amne naj bolj mika.
Kar paša jim. ki mleko in mod c»-di. .Ic: zrel" pofo>io mej sebii \ladika.
lilas cul' njegov. ki v blagor njili bedi: To plabe vserci. /alostnc pola/.i.
Rolcbue ozdravi. lerdne pokrcpc;i. Zašle. zgubljene 1% čed nazaj prilra/.i.
\akloui serca vsih si hipama. Tak nadpaslir Ti i»os. \ndrcj! jezike Vse zuavši ovčic Teb' dražili brc/, razlike.
Zaup na-Te ljudi ze imč mi T\«jc —
1'omcmbtio ino* .. \ndrej" moči. moža. Krepi ara slove/. Tvoj za mule moje
Veseli cvet sadu naj »lajsiga. Vse prednosti Te kiiicajo \mbroza.
Iu službe mu nekako vpodobe: Naj tudi nad pa ilirska ods\it m- mitoza.
\aj ž njim vsestransko poenači Te! Prevzem' pasiirnjo-j in umore m nore Ida \aj cedi m- pod njo le blagor scvrla!
Ki
Slovenija! slovečib sinov mali.
Ki te doma iu daljno krog slave. Kak mora ti serce se radovali.
Ker zopet enga z m i t m1! ti kra-e! (i. ki po njili išeš nezuabogov l'o d a leči na h na življenja pot. v uadvonike t ml dom a čili logov Sinove svoje b- imaš povsod! Bog živi v leta ti le naj po/.nej a: Alojzija. Martina. Jerna. Andreja!
'J Andi cj. od gerškib škol*ja ka|ia.
«i(V#»f»(t, ttn/j ~ moč, mož. -J pastiruja pastirska škofja palica.	mil.a -
kot i ko iz misionskih naznanit.
(Od i. sušca 1854 do posled. sveč. 1855.)
(Dalje.)
Samopridni ljudje, ljudje brez žive vere in polni posvetniga duha se povsod znajdejo in povsod Božjimu kraljestvu mnoge zaderge nastavljajo. V srednji Afriki so nekteri kupčevavci enaciga plemena, ktere dohičkarija tje gori na Belo reko žene, ne manj deleč, kakor misionarje njih goreče hrepenenje . znamnje sv. križa med vsimi narodi čer-niga plemena zasaditi. Zmed 30 ladij, ki so bile zavolj slonove kosti in zavoljo nesrečne barautije s sužnji 111 i od llartuma na Belo reko zajadrile, so stale še tri Sardinskiga poročnika Vaudey-a (Vo-de-ta) pred laondokoro. Desiravno se je govorilo, de je hil le-ta z Baričani v prijaznosti, je vender rekel, de čaka priložnosti, de jim bo pred svojim odhodam še eno zasolil: sej de ima orožja, streljiva in moštva v ohilnosti. še zvečer pred svojim odhodam (1. mal. serp.) je to misel apostolskimu namestniku razodel. Ko so mu blagoserčno svetovali, •le naj nikar ue odstopi od previdnosti. jih je z za-nieljivim smehljanjem kratko zavernil, de tako misionarji govore.
O solncnim zahodu 5. mal. travna prijadra ena Vode-tovih ladij doli po reki in se ustavi med nii-s.onsko ladijo in niisiouskim vertam i poročnik sani je ostal dalje doli pri Liho). .Mlad Turk, njegov opravnik, pride na misioiisko ladijo in grenko toži, de se jim jc kupčevanjc z Baričani tako slabo obneslo. '/. nočjo ladija od brega odrine, in kar ne-previdama več s svincam nabitih pušk strašno poči med zamiircc. ki so brez orožja oh bregu gledali, in med ktere so se hili tudi misionski hrodnarji pomešali. Dva zamurčk.t sta se na tla zgrudila, gosto svinčeno zernje jc oplazilo plati železne (niision-ske) ladije: kuharju, ki je ravno pri ognjiši stal, je s\inčenka tako blizo meni ušesa žvižgala, dc je strahu omedlcvši na tla padel. Inih fantov je hil eden ubit. drugi je v kervi cvilil. Kakor blisk so domačini od vsili strani skupaj derli. ladi ja pa je z veliko silo in naglico v Liho veslala. Vedilo se je, dc je mision od začetka Vodcta v oči bodel, njemu je pripisoval. de se mu kupčija ni po sreči obnašala; zdelo se je toraj, kakor dc bi hotel s to neslisano hudobijo maše van je zamurcov zoper mision pod pihali. Sej so tudi v Kartum vernivši se barantavci g. Provikar ja dolzili, dc jim vso kupčijo kazi, ker stcklcnate hiserje (glaževnate igračo in druge reči zastonj deli.
Boben na vojsko se je deleč po deželi okrog razlegal. S strašnim vpitjem so oboroženi iz vsili strani skupaj vreli ter med togotnim poskakovanjem sulice in pšice sukali. S slraham so pričakovali to-varši g. Knohlchcrja. dc se bo divji serd nar pred zoper nje razlil. Vender so g. Provikar prepovedali hrodnikam. ki so se hotli v hran napraviti, dc ne smejo puš nabijati, ter ukazali, de se morajo vsi na ladijo poverniti: se le če vidijo njih pasti, naj sc \ sredo vode odmaknejo in počno. kar se jim ho po njih pameti primerno zdelo.
Z iicprciiehljivim streljanjem je Sardinska ladija. v srečo misionarjev, razdražene zamurce za seboj vabila. Tekli so pa za njo s toliko naglico , de s c \ malo minutah tudi z daljiioglcdani njih gibanja niso v» č mogle razločiti. Le samo molklo pokanje iz pus se je šc od deleč slišalo. O solneiiini zahodu m- j,- pokanje zgostilo in cuiiti jc bilo. dc tudi i/ suh.^a s, ni liohni. Dc mora kervav hoj hiti.
seje iz tega vidilo, de so černaki zaporedama ranjene k misionarjem nosili. Nekterim je bila roka. drugim noga prestreljena, drugi so bili drugač ranjeni, nekteri le od zemja oplazeni. Skoz noč so se z ladije žareči ognji stražnikov vidili. Natankiga naznanila g. Provikar od ranjenih niso zamogli dohiti, torej pošljejo nekiga služabnika in pa zaup-Ijiviga Baričana v zamurski stan, pozvedit, kako in kaj? Straže so jih še le po tem pripustile, ko so se prepričale, de sta oba misionska.
V tem je pa nekdo zmed Vode-tovih brodnikov od bližnjih otokov priplaval, in je kermarja ^Zgodnje danice" prosil, de naj bi smel k g. Pro-vikarju. Od mraza in strahu se je na vsem životu tresel, in je naslednje naznanil: Ko je Vode strel slišal, in ob enim zamurce vidil, ki so skupaj ger-meli, ni čakal ladije, ki je urno proti njemu veslala, in bi se bila lahko v sredi vode usidrala, kamor bi pšice ne bile dosegle, temuč je popadel dvocevnico in okrog stoječim služahnikani ravno tako ukazal, in teče s sulicami in pšicami oboroženi množici nasprot. Imenovani turk vidi svojiga gospodarja na bregu, in tudi on z nekterimi drugimi na breg gre. Ne misleči, de se jima utegne pot nazaj zapreti, se oba udereta zamurcam nasprot, kteri v obilnišim številu so oba s tovarši vred pobili, desiravno sta boljši orožje imela. Ko so uni, ki so bili na ladii ostali, vidili nesrečni izid boja, so nekteri v reko poskakali ter na bližnje otoke plavali: raziimniši pa so od hregii odrinili ter se v sredi vode ustavili, varni pred daljnimi napadi. L ne na otokih pa so Baričani ugledali, so v vodo poskakali, jih polovili in vse pokončali, razun tega naznanivca, kteri se je hil po sreči v gosto travo skril in tam do čeme teme ostal.
Vsi na misionski ladii so ranjenim pomagali, kolikor so le mogli. Kervavečini so rane zalivali: mornarji so smodčine (cigarne^ škatljice razderali, de so imeli s čim zlomljene roke in noge ranjenim v les devati: g. Provikar so k sreči zalogo obezil imeli: g. Kolil je prišel s steklenico arnike, (ki je bila svesto una iz Ljubljane od Kostelnove gospe k do pozne noči so imeli z obezovanjem ranjenih dokaj opraviti, in do jutra so obezila s stanjšano po-mako pridno rosili. Vsi prostori hiše so hili z ranjenci prenapolnjeni. Ko se je ta. pa ta spet zavedil, je pohlevno prašal, če ho na ranah umeri, ali se zopet ozdravil? V zaupanji na Božjo pomoč, na do-hrovoljnost in na zdravilno moč arnike so jim zamogli upanje delati, de se bodo ozdravili.
Novo streljanje na jutro, privod novih ranjen-cov je kazalo, de hoj še ni jenjal. Med ranjenimi je hil tudi oče unih dveh fantov. Zvedil jc žalostno novico, ko se je bil ravno od deleč domu vernil. Kakor besen je v tabor dirjal, in je noč v nemi žalosti dopernesel. Zjutraj vpije tje čez k počet-nikam svoje nesreče: „Zakaj ste mi moje otroke umorili?- In ko je ravno sulico sukal, mu je kugia roko zdrobila.
Ker tedaj bojevanja še ni bilo konec, so apostolski namestnik za svojo dolžnost spoznali, sena bojišč podati, de bi nasprotno morijo ustavili z orožjem, s kterim so od zgorej obdarovani. V nekoliki daljini od zamurskiga taborja v rog zatrobijo. Ko so jih ugledali, se njih mali oddelek iz sredine loči i i jim spoštljivo naprot gre. Naznanijo jim, zakaj d' so prišli in reko. naj jih v sredo vojske puste, de jih ho zamogel vsak slišati. Brez zaderžka v to privolijo. Ko med nje pridejo, jc bilo na enkrat vse tiho in mirno, kjer je hil poprej bojni hrup. Vsi so
njih mirljive besede poslušali, kterim je k zažele-nirnu vspehu zlasti še to moč pridalo, ker so jih g. Provikar opomnili na Bariške sovražnike v Lokoji, in rekli, de bodo le ti kmal v njih deželo planili, ter njih žene in otroke morili, njih čede ropali, njih hčere v sužnost gonili, ako se bodo še nadalje s tem nepotrebnim bojevanjem sami sebe zaterali. Med govoram že so g. Provikar spazili, de niso zastonj prišli. Mnogi glasi so se slišali: „Prav ima! On je naš oče!" Pripravljeni se umiriti, so zamurei tirjali, de mora sovražna ladija kar naravnost odjadriti; g. Knobleher pa so iskali, de naj černi svoj tabor delj od vode prestavijo, kar se je tudi precej zgodilo.
Nato g. Provikar jezdarijo na breg, se z uni-mi na ladijah pogajat. Pomnivši pa, kaj de se je poprejšni večer godilo, ostanejo nad streljaj deleč ter skoz rog kriče vprašajo, če se bližajo prijat-lam ali sovražnikam? Odgovor je bil: Abuna Su-lejman naj iz ljubezni do Boga in v otetbo Berbe-rincov (kakoršni so bili skorej vsi brodarji) ie bližej pridejo. 8 tem umirjeni jezdijo na breg, in tu so jim zagotavljali, de so bili početniki včerajšne nesreče pijani in so svoje puše brez namena pri za-vertenji ladije proti bregu izstrelili, ter brez naklepa una fanta ustrelili. Naj bo temu, kakor žeje. vender je le konzula Vodeta, uniga turka in 15 ljudi življenje stalo; bili so vsi s sulicami in pšicami presunjcni in v vodo pometani. Vsi na brodil, pred vsimi mlad Vodetov stričnik, so želeli kar na ravnost odjadrati; ali bilo jt* še več zaderžkov. lic bi se torej spet ne spopadli, so g. Provikar velevali, de se ladije ne smejo iz sred-vode ganiti. Brez previdnosti je bil Vode naj veči del svoje zaloge v zabojih na bregu dal zložiti: po noči pa so zamurei vse razbili in izpraznili. Ko so bili g. Provikar pogoje za mir zamurcam naznanili, so dali v Gondokori čelu z naj potrebnišimi rečmi oskerbeti, in de bi zamurei kajne sumili, so sami v Liho z njim jadrili. (11. si.)
JKr/o ima prav?
lloyo1jub lahkomišljenimu Bernardu.
Bernard! pazljivo me poslušaj, povedal ti bom neko prigodbo. Bil je knez, mogočen plemenitaš, ki rano prijazniga dne v lovski opravi, spremljcn od lovcov in dvoranov, na berznim konji zadirja v temno gošavo zverino streljat. Preganjanja truden, prisopiha na verh zapušene gore. Cversto šviga s svojim bistrim černookam po vsih kotih, da bi u-gledal kakiga preplašeniga jelena ali zarašeniga leva. Zagledal ga je, hitro pomeri, toda še hitreje odstavi: spozna, de se jc zmotil. Bližej stopa in zagleda pred sabo — oh! — Bernard, kaj meniš? — ne rogatiga jelena, ne zarašeniga leva, ampak silno stariga. sivobradatiga pušavnika, v premišljevanje večnih resnic zamaknjeniga. Macc-doni mtije ime. \jegovo obličje, od posta, čuvanja, zatajevanja in starosti nagerbano in poterto, se mu sicer polno svetosti iu spoštovanja bliši. Macedoni je. ki živi le svojimu Bogu, ljubi le Jezusa, in nikjer drugod pribežališa in tolažbe ne iše, kot v peterih Jezusovih ranah, kterih podobo vedno na svoje ostarele ustnice pritiska. „lim! kaj li tii počne?"— knez sam pri sebi pomemra. ,,Starček! kaj počenjaš, kaj delaš tu?" — tako renči nad njim, ko ga iz zamaknjenja zbudi — ..čemu, te vprašam, si v tej divji samoti, v tem tamniiu berlogu divje zverine?" — liesno ga pogleduje sv. pušavnik ter s sveto modrostjo spregovori: -Kaj
da tu delam? odgovori mi pred ti, čemu da si sem-kej pridirjal?" — ..Kaj jaz?" — knez nejevoljni še močneje zareži, — rpoglej me dobro, me li ne vidiš v lovski opravi, z orožjem v roki, da ga zoper zverad prožim, smodim in morim, —jaz? jaz lovim!14 — „Loviš? tudi jaz lovim!" — pri teh besedah se svetimu starčku kri izpod plamečiga scrca v ostarelo obličje zasika, da mu ga vsiga zarudi
—	„tudi jaz lovim, toda ne zverine kakor ti, ne dirjam za posvetnim veseljem kakor ti, ne, ne! ampak jaz dirjam za svojim poklicani, — jaz lovim svojiga Boga — streljam za svetimi nebesi: knez! dirjati, loviti in streljati ne bodem pa pred nehal, dokler si svoji neumerjoči duši Boga v prelepih nebesih na vse veke ne uplenim". Tako dopoveduje sv. mož ostermelimu plemenitašu z neko unelo Tesnobo, pa zopet potihne, se ozre proti nebesam, kjer že biti želi, solzica se mu pa izpod kalnima očesa uterne, da ni že tam, sc priklone, v premišljevanje večnih resnic se zopet potopi ter moli. Knez sam v se zamišljen ga še parkrat s temnim očesam premirja, vest se mu začne dražiti, sc poslovi: toda vest mu očita njegovo napčno prizadevanje le za posvetno, duša sc tudi lačno in žejno po nebeški hrani čuti, viditi stariga pušavnika, ki le Bogu v molitvi živi. To in uno pomirit, se koj s konjem zasuče ter zderkne z njim zopet v temno liostovje: dirja čez hribe in doline, brizgija. rjove, meri, strelja in mori brez milosti iz glohocili ber-logov splašeno zverino: se ne umiri, ne upokoji, dokler si plahe serne, rogatiga jelena, zarašeniga leva, in še druziga plemena čislane zverine, ki jo gošava rod«, ne upleni, po svoji roki ne tipa in je v lastni kervi stegnjene ne vidi. —
Bernard! dokončana je. Vprašam tc pa zdaj, kaj zapaziš v omenjeni prigodbi? Ali ne gorečiga prizadevanja stariga pušavnika le za Božjo službo in veliciga trnje nja plenicnitašcviga le za posvetno? Ali nc podobe pobožniga, ki se zavoljo Boga vsega znebi, in se zavoljo Njega posvetnimi! veselju odreče, da mu v revah in težavah ložej sluzi:
—	in podobe posvetne ž a. ki si nič ne odreče, kar ga mika in kar le doseči more, naj že sicer bode~kakor hoče. Ta in uni sta si v djaiiji naravnost nasprotna. Bernard! vprašati te se moram, kdo teli dveh ima prav? — Jaz menim, da tisti, kteriga djanje se našimti naj vikšimu poklicu na tem svetu naj bolj prileze in nas k temu vodi. Kakšen je pa naš nar vikši pokiic na svetu?
Odgovor na to vprašanje nam ho gotovo zve-dril tudfpervi, da bomo lahko povedali, kdo ima prav. —
Bilje čas, prijafel moj! — tako Bogoljub z resno besedo o našim namenu dalje govori — bil jc čas, ko smo ti, jaz in vsi, karkoli nas je na svetu, manj kili od zenica prahu, ki se po zraku vert i; ker "bili smo nič. Bog. ki je nebo in zemljo z vsegamogočnim „bodia vstvaril, je nas ljudi iz nič obudil, nam pričujočo bitnost dal, ter nas na ta svet za nekoliko časa djal. Ali vprašani tc zdaj. čemu da nas je stvarnik na ta svet djal? To jc imenitno vprašanje: če bomo na to vprašanje prav odgovorili, bomo tudi lahko povedali: ..kdo ima prav". Pa kaj bi te vprašal, že ugibam tvoje misli, saj sim te večkrat s tovarši vred ukati slišal: ., Veselimo se, bodimo dobre volje, vzivajmo svet in njegove kratkočase, zakaj to je nas del ua svetu, za to smo stvarjeni, da vživamo posvetnih dobrot; saj po smerti bo vsiga konec". Dragi Bernard! da bi ti moja mačka odgovoriti znala, gotovo bi >e
koj okoli tebe plazila, te lizala in te svoje verste prijatla imenovala, zakaj njena osnda na svetu je ravno tista, ki si jo ti imeti domišijuješ. Jaz pa menim, ko te pogledujem in vidim od revne živine vse drugač vstvarjeniga in že po zunanjim ime-nitnejiga, da si z vsimi drugimi ljudmi vred tudi k veliko imenitnišimu cilju in koncu vstvarjen kakor mačka ali druga žival. (K. si.)
Oyle<t po Hlneen*hhn.
Iz Ljubljane. Pretekli četertik. 24. vel. travna, je bila v Se nklav.sk i cerkvi zjutraj ob osmih prelepa slovesnost perviga svetiga obhajila za učence začet n h in rečnih šol, kterim se je še nekoliko druzih mladenčev pridružilo, tako de jih je bilo vsih skupej še nekaj nad sto. Duhovno opravilo — pridigo, z žegnam mašo, poiiovljenje kerstne obljube, obhajanje, zahvalni go\or po sv. obhajilu — so z velikim veseljem prevzeli vi-okočastiti gospod korar in stolni fajmošter Jožef Zupan, ki naj jih Bog s svojo vsigamogočno roko blagoslovi za veselje, ki so ga ta dan ljubim otročičem in njih staršem napravili. — Pretekli petek, 25. vcliciga travna, ob osmih zvečer so se novi Goriški viši škof in knez, milosti vi gospod Dr. Andrej Gollmavr, po železnici srečno v Ljubljano pripeljali, kjer so sc jim VHoUčastiti gospodje korarji z veliko duhovni vred poklonili. Od Celja sem, kjer so se jim ondotni opat vi-»okoi-astiti gospod Matija Vod usek z nekterimi duhovni vred poklonili, sta jib spremljala Ljubljanski prošr prečastiti go-.p.,d Dr. Simon Ladinig, in vodnik Ljubljanske duhovširce visokočastili gospod korar Janez \ o v a k, kterimu so se v Litii še visokočastiti gospod korar in šo|*ki nadiornik Juri Za vaš ni k pridružili. Tudi po vsih železniških postajah so se jim bližnji duhovni spodobno pokb.n t prišli. Včeraj ob II. sc jim je častita Ljubljanska farna duhovšina priklenila. Ko so prečastiti korar in dekan gosi. Jožef Zupan v imenu vsih druzih veselje zavolj Njih povzdignjenja v to visoko ča«t, in prisercno vošilo vsih, de bi Jim Bog "bilen blag- slov iu pomoč v Njih imenitnim poklicu dodelil . dostojno razodeli, so se Njih Prevzvišenost priču-j-čim za njih sočutje priljudno zahvalili ter se jim v molitev priporočili. V nedeljo, kakor je že znano, bodo po našim milostnim knc/.u in škofa posvečeni, v pondeljik pa bolo tudi iz Njih roke slovesno sprejeli „Palliuniu. ki je znamnje nadškofovske časti. V Gorici, se sliši, de bodo naš visoki rojak 24. rožnika v svojo čast vineiteiii. — V uedeljo popoldne ob pe-t.h je bil slovesni pogreb prezgodaj umerliga visokočastitiga gospoda Frančiška Pavliča, duhovniga oskerbnika v tukajšni jetnišnici in delavnišnici. Velika množica pogrebeov iz vsih stanov je obilno kazala, de so ranjciga gospoda vsi v veliki časti imeli, kteri so i h le nekoliko poznali. Ko bi kdo zmed prijatlov tolikanj pobožno in delavno življenje ranjciga gospoda blagovolil popisati, bi gotovo marsikomu močno ustregel. — Svetinje brezmadežniga spočetja Marije Device smo te dni iz Augskurga dobili. Častiti naročniki naj toraj o priliki po n e pošljejo.
I' T trstu se zraven dru/,ih lepih lastnost razodeva prav posebno tudi gorečnost za Božje hiše, nedavno je umerla neka vdova, Antonija Persič, ki je 10 OOO gold. zročila za nov altar iz marmorja in druge naprave pri njem pri novi cerkvi sv. Jakopa.
Minzffteti po kevsan*him *relu.
Z II u n .-»i a se "Ini, d»* bodo v kratkim Jezuiti
za terdno ustanovljeni in bodo sprejeli neko učilnico in odgojiše.
Iz Prage. Prizverstni in težko pogrešani časnik pBla/iovestuy ki je bil pred 2 letama prejenjal, spet imamo — v novi podobi od poprejšniga visokoučeniga vrednika gosp. V. stulea. Izhajalo bo kakih 9—10 tolstih zvezkov na leto. Velja po pošti 4 gld., sicer 3 glU. na leto.—Kdor želi kaj dobriga brati, mu ta cerkveni list svetujemoi
Iz Rima. Zlata roža, kakoršno sv. Oče vsako leto 4. nedeljo v postu (Laetare) blagoslovijo in kaki imenitni osobi dobriga keršanskiga duha podelijo, je meude letaš naši cesarici namenjena.
V L ionu je pred enim letam bogatimu kupcu sedemnajstletna hči umerla, ki je bila njegovo veselje in njegova hvala, in njena smert mu je bila rane usekala, ki jih čas ni mogel zaceliti. Veliko saboto, ravno v obletnico tc britke zgube, zbere naš tergovec trideset mater k svoji mizi. Ko se domu vernejo, nese vsaka kaj seboj; ta nekaj denara, una kako oblačilo, druga par čevljev, druga srajco. Ob kratkim žalostni oče je bil napravo svoje zgodaj zgubljene hčere tem ubožnim materam razdelil, ter v njen spomin to djanje pobožnosti in keršanske ljubezni napravil. (L' Ami.)
Na Spanjolskim cerkveni protivniki zmeraj hujši udelujejo zoper sveto cerkev. Pobrali so ji s krivično postavo njene dobra in premoženje; Osman-ski škof, ki se je z vso serčnostjo zoperstavil, mora na Kanarske otoke v pregnanstvo iti; minister pravice je celo prepovedal duhovne posvečevati, dokler sc dohov-nijske zadeve v red ne spravijo.
Turško. Kako marsiktero dobro seme za keršanstvo de sedanja vojska med Turke zascva, se tudi iz tega le vidi. Selim paša je bil na vojski od krogle zadet, ki mu je šla skoz usta notri in ven skoz herbet, ter je bil naravnost mertev. Njegovi turški vojaki so ga v življenji skorej kakor boga častili, po njegovi smerti pa je to oboževanje hitro jenialo. Pri umivanji trupla so namreč na njegovih persih našli svetinjico Marije De\ice. in turški vojni popi so zavoljo tega silno hud hrup zagnali. Pravijo, dc niso ravno redki primerijo ji, de turški vojaki znamnja keršanske vere pri sebi nosijo, ker ti j h veliko j h ceni kakor pomoček zoper strel iu mahljej. Verh tega se veči del odpadnikov od kntoličanstva skrivaj s tacimi znamnji oskerbuje: terdi se tudi sploh od nekiga k izlamu prestopivšiga visoko imenitniga osebstva, de nosi z drazimi kamni ozaljšan, od papeža blagoslovljen križ na svojim sercu. — Egiptovski eskadronski poglavar, Gemseid Rešid Bej, je bil lani pri Siljstri ranjen in je bil potem prišel na Dunaj se zdravit. Le ta je bil 29. sušca v kapeli rim-skiga sobivališa (kolegija), ki je bilo nekdaj sobica sv. Alojzija Goncaga, v katoliško cerkev sprejet iu keršen.
JtM tiarari.
Za katoliško rokodelsko družbo r Ljubljani.
Gosp. Ant. lleidrih 5 g'\Jd. — Gosp. Jan. Ai-cholzfr 5 gld. •— Gosp. Ant. Scliorl 5 g'd. — Go-<p. Vinc. Seuiiig 10 gold. — Gosp. Dr. Henrik P«.uker, Grajski kaplan, 5 gold. —
M*rrmriiifyr */##/# '*r#hte.
\ Ljubljanski »ko i i i: Zaln»ka lokalija j«' podeljena eo>|i. Luk. Slanoniku. Siiiaricn»kiiuu kaplanu. — t met la >ta: po«, p. I.rop. Jan«*/ie. PreilaM'lj»ki tajmošter in ilo«lužcni •!.•-kan. 21. vrlieijju (ravna \ l»7. letu >vojr starosti. in gosp. Frane. I* m v lir. duhovni pastir v LjuMj in»ki jetnisniVi in HrUvnišniri. 2.'». v"l. tra\iia \ ii. Ii-iu »\ojf >iaro>ti. Vaj v miru poei\,iial
Uihjnrorift rrednina: |?j Zameje in Luka .h ran.
Zal,*„ik: Jožef lilas-nik.