30 Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroc ˇju na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem Jelena Blaškovic ´ Univerza v Zagrebu, Pedagoška fakulteta – Oddelek v Petrinji jelena.blaskovic@ufzg.hr Povzetek Pedagoške fakultete imajo pomembno vlogo pri izobraževanju bodo- čih vzgojiteljev. Struktura izobraževanja na glasbenem področju na fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem poteka v okviru triletnega stro- kovnega in univerzitetnega študija predšolske vzgoje z obveznimi in izbirnimi predmeti. V prispevku smo raziskovali, ali obstajajo razlike med slovenskimi in hrvaškimi študenti v oceni pridobljenih glasbe- nih znanj in sposobnosti med triletnim študijem predšolske vzgoje. Raziskavo smo opravili v študijskem letu 2013/2014, v njej pa je sodelovalo 356 študentov 3. letnika pedagoških fakultet v Sloveniji (N = 168) in na Hrvaškem (N = 188). Vsi študenti pridobljeno znan- je in sposobnosti na glasbenem področju ocenjujejo kot zelo dobro, izsledki raziskave pa so pokazali, da slovenski študenti predšolske vzgoje v primerjavi s hrvaškimi bolje poznajo glasbeno področje. Hr- vaški študenti tudi pogosteje kot slovenski obiskujejo izbirne glasbene predmete v času študija. T ako slovenski kot hrvaški študenti pa so zelo zadovoljni z izobrazbo, pridobljeno na fakulteti. Ključne besede: glasbena znanja in sposobnosti, izbirni predmeti, študijski program Predšolska vzgoja, študenti predšolske vzgoje, ra- ziskava Assessment of Acquired Musical Knowledge and Abilities of Students of Early Childhood Education at Faculties of Education in Slovenia and Croatia Abstract Faculties of education have an important role in educating prospec- tive preschool teachers. Music education at faculties in Slovenia and Croatia takes place under a three-year professional and university study programme in preschool education with compulsory and elec- tive courses. The paper examined whether Slovenian and Croatian students assess the musical knowledge and abilities they had acquired during their three-year study of preschool education differently. A sur- vey was conducted in the 2013/2014 academic year, encompassing 356 3rd year students of faculties of education in Slovenia (N = 168) and Croatia (N = 188). All of the students assessed their acquired musical knowledge and abilities as very good; however, survey results show that Slovenian students of preschool education possess greater knowledge of music than their Croatian peers. Croatian students at- tend elective music courses during their studies more often than their Slovenian peers. Both Slovenian and Croatian students are very satis- fied with the education they have received at the faculty. Key words: musical knowledge and abilities, elective courses, study programme in Preschool Education, students of preschool education, survey 30 do šestega leta. Učni načrt omogoča vpogled v globalne glasbe- ne cilje glede na navedeni starostni skupini. V vrtcu bi morali otrokom zagotoviti nove izkušnje, doživetja in spoznanja s po- močjo različnih dejavnosti, v okviru katerih se lahko otrok iz- razi. Del vzgoje in izobraževanja v vrtcu se osredotoča na glas- beno vzgojo otrok. V slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999) je umetnost pomemben del vzgoje otrok, saj otroku omogoča razvoj umetniškega potenciala, ustvarjalnih sposobnosti, ga navdihuje in motivira. Otrok skozi umetnost odkriva, artiku- lira, razmišlja, komunicira, se izraža, oblikuje podobe, pesem, igro, ples, predmet. Skozi umetnost se pri otroku razvija obču- tek za umetniško delo in za lepoto. Globalni cilji na področju umetnosti se nanašajo na doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti; razvijanje estetskega zaznavanja in umetniške predstavljivosti; spoznavanje posameznih umetnostnih zvrsti; razvijanje izražanja in komuniciranja z umetnostjo; razvijanje ustvarjalnosti in specifičnih umetniških sposobnosti. Glasbene dejavnosti v prvi starostni skupini vključujejo petje, igranje na glasbila, poslušanje in ustvarjanje glasbe. V tem ob- dobju otrok skladno s svojimi razvojnimi zmožnostmi glasbo doživlja, poustvarja in (so)ustvarja, se z njo izraža in komuni- cira; ritmično izreka enostavne ljudske in otroške izštevanke in šaljivke, poje ter izvajanje spremlja z glasbili in gibanjem. Otrok posluša in doživlja različne zvoke iz okolja in narave ter izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature. Skladno z glasov- nimi sposobnostmi prepeva otroške, ljudske in umetne pesmi, izvaja ritmične vzorce s ploskanjem, topotanjem, tleskanjem, udarjanjem ipd. Otrok igra na njemu primerna manjša glasbila in si spontano izmišlja ritmično-melodične vzorce. Doživlja in opazuje igranje in petje odraslega in starejših otrok ter posluša glasbene pravljice in sodeluje v njih. Glasbene dejavnosti otrok druge starostne skupine prav tako te- meljijo na izvajanju, ustvarjanju in poslušanju glasbe. Otrok se s pomočjo glasbe izraža in komunicira, ritmično izreka ljudske in otroške izštevanke in šaljivke ter spremlja petje z različnim glas- bili ali/in gibanjem. V tem obdobju posluša, posnema in upo- dablja zvoke iz narave in okolja ter posluša izvedbe in posnetke izbranih del glasbene literature. Ob petju otroških, ljudskih in umetnih pesmi v razponu svojega glasu izvaja ritmične, melo- dične in ritmično-melodične vzorce s ploskanjem, topotanjem in igranjem na manjša ritmična in melodična glasbila. Otrok posluša, izvaja in pomni ritmično-melodične celote, preizkuša zvočne značilnosti glasu in glasbil, išče in izdeluje enostavna zvočila in glasbila ter nanje igra. Igra se, posluša, izvaja, si izmiš- lja zvoke in glasbo ter odkriva in spoznava značilnosti zvoka: jakost, trajanje, barvo in tonsko višino; sodeluje pri didaktičnih glasbenih igrah; si izmišlja, improvizira krajše ali daljše glas- bene motive, melodije in pesmi; sodeluje in samostojno izbira med izbranim gradivom glasbene primere za izvajanje in poslu- šanje. Prepoznava, razlikuje, razvršča glasbene primere (rajalna glasba, praznična glasba, uspavanke, inštrumentalna glasba, Uvod Osnovni cilj vzgoje in izobraževanja je avtonomnost pri obliko- vanju samostojnega, odgovornega posameznika, ki zna razmi- šljati. Po navedbah Bele knjige o vzgoji in izobraževanju (2011) morata vzgoja in izobraževanje v šolah in vrtcih upoštevati na- čelo nepristranskosti, pluralizma in kritičnosti. Avtonomnost in kakovost sta pomembni lastnosti vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Pomembna je tudi avtonomija vzgojno-izobraževalnih ustanov v izobraževalnem sistemu, za katerega so značilne pravičnost, solidarnost in dostopnost znan- ja za vse. S povezovanjem temeljnega cilja vzgoje in izobraže- vanja, glasbena vzgoja otrok predvideva strokovno vedenje in ustrezno usposobljenost vzgojiteljev, ki imajo pozitiven odnos do glasbenih dejavnosti, glasbenih dosežkov in svojih glasbe- nih sposobnosti. Za strokovno usposobljenost vzgojiteljev je ključnega pomena univerzitetno izobraževanje, med katerim pridobijo potrebno znanje in spretnosti na glasbenem področ- ju za delo z otroki v vrtcu. Umešc ˇenost glasbene vzgoje v program predšolske vzgoje v vrtcih na Hrvaškem in v Sloveniji Predšolska vzgoja in izobraževanje predstavljata prvo stopnjo v strukturi institucionalne vzgoje in izobraževanja najmlajših članov družbe – otrok. V tem obdobju je potrebno upoštevati otrokov razvoj z vseh vidikov osebnosti, saj lahko le tako omo- gočimo njegov celovit razvoj. Celovitost se nanaša na telesni, čustveni, socialni, intelektualni, moralni in duhovni razvoj. Vr- sta dejavnosti in spodbud ustvarja podlago za razvoj vseh otro- kovih potreb po socialni integraciji in neodvisnosti. V skladu z Nacionalnim okvirnim učnim načrtom za predšolsko vzgojo in izobraževanje ter obvezno splošno in srednješolsko izobraževanje (Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj i obrazovan- je te opće obvezno i srednjojškolsko obrazovanje, 2011) Ministrs- tva za šolstvo in šport Republike Hrvaške ta stopnja vzgoje in izobraževanja ni obvezna za vse otroke v predšolskem obdobju. Razdeljena je na tri cikle. Prvi cikel zajema obdobje od šestih mesecev do prvega leta. Drugi cikel traja od prvega do tretjega leta, tretji cikel pa od tretjega do šestega leta. Predšolski kuri- kulum za vrtce na Hrvaškem ni podrobno opisan, temveč le na splošno prikaže strukturo učnega načrta. Struktura je za- snovana na otrokovem odnosu do sebe, odnosu do družine in ljudi okrog njega ter na otrokovem odnosu do okolice. Področ- je umetnosti oziroma glasbe v hrvaškem učnem načrtu ni ne prikazano ne razdelano skladno z omenjenimi cikli. Hrvaški Kurikulum za vrtce nudi splošen pregled nalog pred- šolskih ustanov, v slovenskem učnem načrtu pa so cilji in na- loge podrobneje opisani. Slovenski Kurikulum za vrtce (1999) opredeljuje dve starostni skupini otrok: v prvi skupini so otroci od prvega do tretjega leta, v drugi skupini pa otroci od tretjega 31 Raziskave 32 glasbenih dejavnosti pri različnih avtorjih je njihov namen »vzbujanje in ohranjanje veselja do glasbe, razvijanje sposob- nosti zaznavanja, doživljanja, ustvarjanja in izrazne pripravlje- nosti, spoznavanje glasbenih pojavov v njihovi odvisnosti od tradicije in kulturnega prostora ter od individualnih in social- nih danosti« (Denac, 2012, str. 34). Na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem je glas- beno izobraževanje del obveznih predmetov triletnega študija predšolske vzgoje. V preglednici 1 je predstavljen seznam vseh obveznih in izbirnih predmetov na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem ter skupno število ur za vse predme- te, vključno s predavanji, seminarji in vajami. Med slovenskimi in hrvaškimi študijskimi programi obstajajo določene razlike pri urnikih za posamezne predmete. Slovenski opis predmetov vsebuje dodatno delitev seminarjev na seminarske vaje, vaje pa so razdeljene na laboratorijske vaje, individualne vaje in te- renske vaje, v obseg predmeta pa je vključeno tudi samostojno delo. Glede na vse glasbene predmete in učne načrte lahko progra- me in vsebino predmetov na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem razvrstimo v štiri osnovna glasbena področja: pridobivanje pevskih sposobnosti (petje otroški pesmi brez in- štrumentalne spremljave in z njo, razvoj pevskega glasu, petje z interpretacijo) pridobivanje in razvijanje spretnosti igranja na glasbila (inštrumentalno izvajanje pevske literature za otroke), pridobivanje znanja s področij glasbene teorije in glasbene kulture (branje in pisanje notnega zapisa, uporaba glasbenih izrazov in simbolov, poznavanje zgodovine glasbe in glasbene umetnos- ti) in pridobivanje didaktičnega znanja o učenju in poučevanju glasbe (oblikovanje učnih kontekstov, didaktične izpeljave glas- benih dejavnosti, načrtovanje, izvajanje in evalviranje glasbe- nih dejavnosti, uporaba tehnologije, poznavanje glasbene lite- rature za otroke). Številne raziskave so dokazale, da sta kakovosten študijski prog- ram in dobra priprava študentov na delo v predšolskih usta- novah zelo pomembna (Nichols in Honig, 1995; Temmerman, 1998; de L ’Etoile, 2001; Lee, 2009; V annatta-Hall, 2010; Garvisa in Pendergasta, 2011). Določene raziskave so razkrile, da šte- vilni vzgojitelji niso zadovoljni s pridobljeno izobrazbo in da jim to pri delu predstavlja določeno oviro (Herbst idr., 2005). V naši raziskavi smo se ukvarjali s primerjavo ocen pridobljene- ga glasbenega znanja in sposobnosti med triletnim dodiplom- iskim študijem študentov predšolske vzgoje v Sloveniji in na Hrvaškem. umirjena, vesela itn.); posluša, izbira, si zamišlja, izvaja zvočno in glasbeno opremo za glasbene pravljice, plesne in dramske predstave ter video (Kurikulum za vrtce, 1999). Obdobje predšolske vzgoje in izobraževanja je pomembno ob- dobje, v katerem se otrok srečuje z glasbo. Pogostost in kako- vost glasbenega delovanja v tem obdobju je lahko ključna za pridobivanje afinitete do glasbe in umetnosti nasploh. V vrtcu že od zgodnjega otroštva z muziciranjem vzgajajo aktivne ude- ležence v glasbi in potencialno oblikujejo ljubitelje glasbe ter redne obiskovalce glasbenih in kulturnih dogodkov. Glasbeno izobraževanje na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem Pedagoške fakultete v Sloveniji in na Hrvaškem imajo na glas- benem področju isto vzgojno-izobraževalno nalogo, in sicer poklicno usposobiti študente za delo z otroki pri glasbenih de- javnostih v vrtcih. Po Boroti (2013) glasbene dejavnosti delimo na tri vzgojno-izobraževalna področja. To so izvajanje glasbe, poslušanje glasbe in ustvarjanje. Glasbeno izvajanje vključuje petje, igranje na glasbila in ritmično izreko. Ustvarjanje se do- gaja v glasbi in ob glasbi. V glasbi se ustvarja z vokalnim in inštrumentalnim ustvarjanjem ter poustvarjalnim izvajanjem. Ob glasbi poteka likovno, gibalno-plesno in besedno ustvarjan- je. Otroci v vrtcu z dejavnostjo poslušanja glasbe spoznavajo vokalno in inštrumentalno glasbo, glasbene pravljice ter zvoke iz narave in okolja. Poslušanje poteka prek metod doživljaj- skega in doživljajsko-analitičnega poslušanja. Borota (2013) poudarja, da otrok »usvaja prvine glasbenega jezika, izrazna glasbena sredstva in oblikovne elemente glasbe« (str. 17). Vol- gar (1989) pod sistemom predšolske glasbene vzgoje razume enakopravnost in uravnoteženost izvedbenih in ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Navaja štiri glavne metode, ki glasbeno oblikujejo otroka. To so petje (ustvarjalno in poustvarjalno), poslušanje glasbe (poslušanje vokalne, inštrumentalne glasbe, glasbenih pravljic), igranje na inštrumente (izdelovanje inštru- mentov, ustvarjanje inštrumentalne glasbe, reproduktivne in- strumentalne vsebine, instrumentalne spremljave) in izvajanje glasbeno-didaktičnih iger (igre za spoznavanje lastnosti zvo- kov, igre za razlikovanje tempa in določanje smeri zvokov, igre za razvijanje ritmičnega čuta, posluha za obliko in za večglasje, igre za razvijanje melodičnega posluha in pevskih zmožnosti). Gospodnetić (2011) navaja šest vrst (oblik in vsebin) glasbenih dejavnosti v vrtcu. In sicer igre s petjem, obravnavanje pesmi (ali ponavljanje pesmi), obravnavanje izštevanke (ali ponavljan- je izštevanke), dejavno poslušanje glasbe, spodbujanje otroške- ga ustvarjanja in igranje na tolkala. Ne glede na način delitve Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroËu na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem 1 KT = kreditne točke 2 Predstavitveni zbornik, UL PEF (b.l.) 3 Študijski program – Predšolska vzgoja, UP PEF (b.l.) 4 Študijski program 1. stopnje, Učni načrti predmetov, UM PEF , 2013/2014. 5 Red predavanja, UFZG, 2013/2014. * Glasbena animacija je izbirni predmet, ki traja dva semestra, impostacija glasu in skladboglasje pa štiri semestre. Skupno muziciranje, tamburaški orkester in zborov- sko petje so izbirni predmeti, na katere se študenti lahko vpišejo tekom celotnega študija (6 semestrov). 6 Studijski program ranog i predškolskog odgoja i obrazovanja, UNIRI UF , 2009 7 Studijski program, UNIZD UF . (b.l.) 8 Studijski program, UNIST FF (b.l.) 9 Preddiplomski sveučilišni studijski program ranog i predškolskog odgoja i obra- zovanja, UFOS, 2007 Pedagoška fakulteta Predmeti, pri katerih se obravnava glasbeno podroËje KT 1 KT skupaj Skupaj ur Ljubljana 2 Obvezni glasba; glasba v zgodnjem otroštvu 6 + 3 9 270 Izbirni komunikacija z glasbo 4 4 120 Koper 3 Obvezni glasbeni jezik; glasbene dejavnosti; otrok in glasba 3 + 3 + 6 12 205 Izbirni ljudska glasbila, glasba, ples in običaji; glasbeno poustvarjanje 1 3 + 6 9 225 Maribor 4 Obvezni vokalno – inštrumentalni praktikum 1 in 2; didaktika glasbene vzgoje 3 + 4 + 7 14 410 Izbirni glasbene dejavnosti v vrtcu; inštrumentalna igra – Orffova glasbila 4 + 3 7 210 Zagreb 5 Obvezni glasbena kultura; klavir 1 in 2; glasbena spremljava s petjem 1 in 2; metodika glasbene kulture 1 i 2; 3 + 2 + 2 + 1 + 1 + 4 + 3 16 240 Izbirni impostacija glasu*; razvijanje posluha in ritma; zborovsko petje*; glasbena animacija*; skladboglasje*; Skupno muziciranje*; Tamburaški orkester*; 2 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4 + 4 26 240 Reka 6 Obvezni glasbena umetnost; glasbeni praktikum1, 2 in 3; glasbena metodika v integriranem kurikulumu 1 in 2 4 + 1 + 1 + 1 + 4 + 4 15 225 Izbirni struktura in oblika glasbe v otroški percepciji; glasbena slikanica; folklorna glasba 3 + 3 + 3 + 3 12 90 Zadar 7 Obvezni glasbeni praktikum 1, 2 in 3; glasbena kultura z metodiko 1, 2, 3 in 4; 2 + 2 + 2 + 3 + 4 + 4 + 3 19 240 Izbirni glasbena delavnica 1 in 2* 3 + 3 6 60 Split 8 Obvezni glasbena kultura s praktikumom; vokalno-inštrumentalni praktikum; metodika glasbene kulture 1, 2 in 3 3 + 4 + 3 + 3 + 5 18 180 Izbirni estetika glasbe*; glasba, otrok in medij*; osnove zborovskega dirigiranja*; razvoj otroške muzikalnosti*; zborovsko petje*; zgodovina hrvaške glasbe 2 + 2 + 2 + 2 + 2 + 2 12 180 Osijek 9 Obvezni glasba s praktikumom 1 in 2; glasba v integriranem kurikulumu 1 in 2 3 + 3 + 4 + 3 13 210 Izbirni glasbena poslušalnica; zborovsko petje 4 + 4 8 90 Preglednica 1 | Seznam z glasbo povezanih študijskih predmetov v študijskih programih predšolske vzgoje na pedagoških fakultetah ter njihovo kreditno ovrednotenje RAZISKAVA Opredelitev problema, ciljev raziskave in raziskovalnih vprašanj Izobraževalno in družbeno okolje ter zastopanost glasbenega izobraževanja in dejavnosti so v študijskih programih za izob- raževanje vzgojiteljev v Sloveniji in na Hrvaškem različni, zato smo želeli ugotoviti, kakšne so morebitne razlike med študenti predšolske vzgoje iz obeh okolij. Cilj je preučiti, kako študenti sami ocenjujejo svoje znanje in spretnosti, ki so jih pridobili v času študija, glede na naslednje segmente študijskega prog- rama na glasbenem področju: oblikovanje glasu, oblikovanje smisla za ritem, poslušanje glasbe, igranje na inštrument, upo- raba Orffovega inštrumentarija, spoznavanje slogovnih značil- nosti v glasbeni zgodovini, spoznavanje glasbenega ustvarjanja predšolskih otrok, spoznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki, povezovanje glasbenih vse- bin s preostalimi področji predšolskih dejavnosti, spoznavanje osnovnih načel in načinov spodbujanja glasbenega izražanja in ustvarjanja, oblikovanje glasbenega okusa pri otrocih, glasbe- ne didaktične igre (igre petja, rime), glasbene didaktične igre (igre petja, rime), načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v vrtcu. Preučevali smo razlike med slovenskimi in hrvaškimi študenti študijskih programov prve stopnje Predšol- 33 Raziskave 34 SLOVENIJA HRVAŠKA Ljubljana Maribor Koper Zagreb Osijek Reka Zadar Split N vpisanih študentov 80 91 68 84 42 39 39 49 Skupaj vpisanih 239 253 N izpolnjenih vprašalnikov 57 66 45 74 34 25 27 28 % 71,2 72,5 66,2 88,1 80,9 64,1 69,2 57,1 Skupaj izpolnjenih N 168 188 % 70,3 74,3 Preglednica 2 | Razmerje med študenti, ki so izpolnili vprašalnik, in študenti, ki so bili vpisani v 3. letnik študija predšolske vzgoje na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem ska vzgoja glede na zgoraj omenjene segmente glasbenega izo- braževanja na fakulteti. Hoteli smo ugotoviti, kako zadovoljni so študenti s svojim glasbenim izobraževanjem, pridobljenim v času študija predšolske vzgoje. Glede na cilj raziskave smo določil naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako študenti ob koncu študija predšolske vzgoje ocenjujejo pridobljeno znanje in sposobnosti na glasbenem področju? 2. Ali pri oceni poznavanja pridobljenih glasbenih znanj in sposobnosti obstajajo razlike med slovenskimi in hrvaškimi študenti? 3. V kakšnem obsegu slovenski in hrvaški študenti obiskujejo izbirne glasbene predmete med študijem predšolske vzgoje? 4. Kako študenti ocenjujejo svoje zadovoljstvo z znanjem in spretnostmi, ki so jih pridobili na fakulteti? Raziskovalna metoda Metoda dela temelji na opisni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja. Predstavitev vzorca V raziskavo so bili vključeni študenti 3. letnika predšolske vzgoje z pedagoških fakultet v Sloveniji in na Hrvaškem (N = 356). Vprašalnik so izpolnjevali redni študenti predšolske vzgoje pedagoških fakultet v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Za- grebu, Osijeku, Reki, Zadru in Splitu (preglednica 2). Vprašal- nik so izpolnili na koncu 3. letnika študija v študijskem letu 2013/2014. Po podatkih, pridobljenih iz referatov vseh fakultet, je bilo v Sloveniji v tretji letnik redno vpisanih 239 študentov, vprašal- nik pa je izpolnilo 168 študentov (70,3 %). Na Hrvaškem je bilo v 3. letnik redno vpisanih 253 študentov, vprašalnik pa jih je izpolnilo 188 (74,3 %). Največ študentov predšolske vzgoje v Sloveniji je pred vpisom na fakulteto končalo strokovno šolo (94 %). Čeprav študentov nismo povprašali po vrsti srednješolske strokovne izobrazbe, lahko domnevamo, da jih je bilo več vpisanih v srednjošolski program Predšolska vzgoja. Na Hrvaškem je 68 % študentov končalo gimnazijo. Najmanj udeležencev je končalo srednjo umetniško šolo (glasbeno, plesno, likovno), in sicer 1,3 % slo- venskih in 2,5 % hrvaških študentov. V obeh državah so ne- kateri študenti zaključili dve šoli (npr. gimnazijo in umetniško srednjo šolo). V raziskavi, ki jo je izvedla Denačeva (2007) v Sloveniji, jih je med 159 sodelujočimi vzgojitelji 61,6 % končalo srednjo šolo s programom Predšolska vzgoja. Podobne izsled- ke so za hrvaške študente predšolske vzgoje pokazale nekatere druge raziskave, iz katerih je razvidno, da je večina študentov predšolske vzgoje končala gimnazijo (Blašković in Novaković 2013; Blašković 2014). Na pedagoških fakultetah obstajata dve vrsti študijskega pro- grama predšolske vzgoje, in sicer strokovni študij in univerzi- tetni študij. Med obema državama pa na tem področju obstaja nekaj razlik. Študenti v Sloveniji obiskujejo strokovni visoko- šolski študij predšolske vzgoje, medtem ko večina fakultet na Hrvaškem izvaja univerzitetni študij (85,6 %). Izjema je pe- dagoška fakulteta v Zadru. V Splitu so univerzitetni program začeli izvajati v študijskem letu 2011/2012, kar pomeni, da so udeleženci naše raziskave, ki so vpisani v 3. letnik študija pred- šolske vzgoje (14,4 %), študij končali po programu strokovnega študija. Merski inštrumenti Za potrebe raziskave smo oblikovali in uporabili svoj vpra- šalnik. Zbirali smo podatke objektivnega (spol, letnik študija, vrsta izobrazbe) in subjektivnega tipa (mnenje o določenih pojavih), pri čemer smo uporabili ordinalne lestvice. Študen- ti so odgovarjali po petstopenjskih lestvicah Likertovega tipa in ordinalnega tipa. Določena vprašanja so bila strukturirana Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroËu na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem upoštevana stopnja tveganja 0,05. Ob preverjanju razlik med slovenskimi in hrvaškimi študenti smo uporabili t-preizkus. Rezultati raziskave Sledi predstavitev rezultatov raziskave glede na zastavljena raz- iskovalna vprašanja. Ocene poznavanja pridobljenih glasbenih znanj in sposobnosti slovenskih in hrvaških študentov V preglednici 3 lahko vidimo ocene študentov 3. letnika pred- šolske vzgoje (N = 356) o pridobljenem znanju in glasbenih sposobnostih v času študija. Gre za oceno pridobljenih znanj in sposobnosti ter spretnosti petja in igranja na glasbila, po- znavanja glasbene teorije in didaktike glasbe. Bodoči vzgojitelji potrebujejo omenjeno kompetentnost za kasnejše uspešno iz- vajanje glasbene vzgoje in kakovostno poučevanje. dihotomno (da – ne), nekatera pa so bila zaprtega (izbirnega) in polodprtega tipa. Zanesljivost vprašalnika smo preverjali z metodo notranje konsistentnosti ocenjevalne lestvice. Izraču- nali smo koeficient zanesljivosti Cronbach Alfa, ki je pokazal zadovoljujočo raven zanesljivosti vprašalnika (α = 0,883). Obdelava podatkov in uporabljene statistic ˇne metode Dobljeni podatki iz izpolnjenih vprašalnikov so bili vneseni v računalniški program za statistično obdelavo podatkov (SPSS 19.0). Za osnovno analizo podatkov smo uporabili opisno sta- tistiko. Za nominalne in ordinalne spremenljivke smo izraču- nali opisne kazalnike, ki so izraženi z absolutno frekvenco (f) in relativno frekvenco (%), z aritmetično sredino (M), dominan- tno vrednostjo (Mo), srednjo vrednostjo (mediana oz. Md), standardnim odklonom (SD) ter mero normalne porazdelitve (asimetričnost, sploščenost). Pri statističnem sklepanju je bila Kazalniki N Min Maks M Mo SD KA KS Oblikovanje glasu 356 1 5 2,72 3 1,03 –0,24 –0,31 Oblikovanje smisla za ritem 356 1 5 3,44 3 0,97 –0,21 –0,37 Poslušanje glasbe 356 1 5 3,74 4 0,90 –0,50 0,10 Igranje inštrumenta 356 1 5 3,53 4 0,95 –0,35 –0,08 Uporaba Orffovega inštrumentarija 356 1 5 3,04 4 1,16 –0,33 –0,89 Spoznavanje slogovnih značilnosti v glasbeni zgodovini 356 1 5 2,50 2 0,90 0,44 –0,15 Spoznavanje glasbenega ustvarjanja predšolskih otrok 356 1 5 3,66 4 0,86 –0,26 –0,38 Spoznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki 356 1 5 3,88 4 0,88 –0,58 0,37 Povezovanje glasbenih vsebin s preostalimi področji predšolskih dejavnosti 356 1 5 3,71 4 0,93 –0,47 –0,15 Spoznavanje osnovnih načel in načinov spodbujanja glasbenega izražanja in ustvarjanja 356 1 5 3,51 4 0,85 –0,25 –0,09 Oblikovanje glasbenega okusa pri otrocih 356 1 5 3,26 3 0,96 –0,28 –0,25 Glasbene didaktične igre (igre petja, rime) 356 1 5 4,07 4 0,81 –0,67 0,14 Načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v vrtcu 356 1 5 3,94 4 0,85 –0,48 –0,23 Legenda: N = število vprašanih; Min = najnižja vrednost; Maks = najvišja vrednost; M = aritmetična sredina; Mo = dominantna vrednost; SD = standardni odklon; KA = koeficient asimetričnosti; KS = koeficient sploščenosti Preglednica 3 | Ocena študentov o pridobljenem znanju in sposobnostih na glasbenem podroËju (N = 356) 35 Raziskave 36 Kazalniki N M SD Levenov preizkus t-preizkus F P t df p Oblikovanje glasu Slovenija 168 2,86 0,97 7,660 0,00 –2,541 353,8 0,006 Hrvaška 188 2,59 1,06 Oblikovanje smisla za ritem Slovenija 168 3,48 0,88 6,507 0,01 –0,659 353,0 0,256 Hrvaška 188 3,41 1,03 Poslušanje glasbe Slovenija 168 3,67 0,98 5,850 0,01 1,358 327,7 0,088 Hrvaška 188 3,80 0,82 Igranje inštrumenta Slovenija 168 3,49 0,95 0,053 0,81 0,808 354 0,210 Hrvaška 188 3,57 0,94 Uporaba Orffovega inštrumentarija Slovenija 168 3,64 0,87 26,923 0,00 –10,643 345,5 0,000 Hrvaška 188 2,51 1,14 Uporaba Orffovega inštrumentarija Slovenija 168 3,64 0,87 26,923 0,00 –10,643 345,5 0,000 Hrvaška 188 2,51 1,14 Spoznavanje slogovnih značilnosti v glasbeni zgodovini Slovenija 168 2,48 0,96 0,755 0,38 0,425 354 0,336 Hrvaška 188 2,52 1,03 Spoznavanje glasbenega ustvarjanja predšolskih otrok Slovenija 168 3,88 0,82 2,733 0,09 –4,563 354 0,000 Hrvaška 188 3,47 0,84 Spoznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki Slovenija 168 4,01 0,78 6,454 0,01 –2,823 352,5 0,003 Hrvaška 188 3,76 0,93 Povezovanje glasbenih vsebin z ostalim področji predšolskih dejavnosti Slovenija 168 3,80 0,88 2,854 0,09 –1,834 354 0,034 Hrvaška 188 3,62 0,97 Spoznavanje osnovnih načel in načinov spodbujanja Slovenija 168 3,63 0,80 1,626 0,20 –2,332 354 0,010 Hrvaška 188 3,41 0,89 Oblikovanje glasbenega okusa pri otrocih Slovenija 168 3,45 0,93 1,270 0,26 –3,601 354 0,000 Hrvaška 188 3,09 0,96 Glasbene didaktične igre (igre petja, rime) Slovenija 168 4,11 0,80 0,202 0,65 –0,742 354 0,229 Hrvaška 188 4,04 0,84 Načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v vrtcu Slovenija 168 3,98 0,83 0,747 0,38 –0,979 354 0,164 Hrvaška 188 3,89 0,87 Legenda: N = število vprašanih; M = aritmetična sredina; SD = standardni odklon; F = merilo (preizkus); t = vrednost t-preizkusa; df = stopnja svobode; p = statistična verjetnost Preglednica 4 | StatistËno znaËilna razlika med udeleženci raziskave iz Slovenije in Hrvaške v oceni pridobljenih znanj in sposobnosti na glasbenem podroËju Razpon odgovorov je na vseh kazalnikih največji (1–5). Gle- de na aritmetične sredine vseh spremenljivk lahko ugotovimo, da študenti svoje znanje, pridobljeno med študijem predšolske vzgoje, ocenjujejo kot dobro. Najslabše ocenjujejo poznavanje slogovnih značilnosti v glasbeni zgodovini (M = 2,5; Mo = 2), najbolje pa svoja znanja s področja glasbenih didaktičnih iger (M = 4,07; Mo = 4). Poleg poznavanja slogovnih značilnosti v glasbeni zgodovini študenti najslabše ocenjujejo tudi oblikovan- je glasu (M = 2,70). Glede na modus, mero srednje vrednosti najpogostejših odgovorov, je največ spremenljivk ocenjenih kot zelo dobrih. Povprečne vrednosti spremenljivk bomo pred- stavili glede na državo, v kateri študirajo anketirani študenti. Zanimalo nas je, ali obstajajo statistično pomembne razlike v poznavanju glasbenega področja med slovenskimi in hrvaški- mi študenti. Razlike smo preverili z uporabo parametričnega t-preizkusa (preglednica 4). Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroËu na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem tih merjenih spremenljivkah. Skladno z omenjenimi rezultati lahko ugotovimo, da študenti iz Slovenije više ocenjujejo svo- je poznavanje pridobljenih glasbenih znanj in sposobnosti kot hrvaški študenti. Izsledki desetletne raziskave Borote (2013) so pokazali, da je petje najpogostejša glasbena dejavnost v slovenskih vrtcih. Kar 70 % dejavnosti je povezanih s področjem petja, 33,7 % s pod- ročjem aktivnega poslušanja glasbe, 30 % s področjem igran- ja, najnižji odstotek pa je povezan z glasbenim ustvarjanjem (13 %). Kakovost študijskega programa se odraža tudi pri kasnejšem delu z otroki v vrtcu. Raziskava, ki jo je Denačeva opravila z vzgojitelji (2009), je pokazala, da imajo slednji največ težav pri operativnem načrtovanju glasbenih dejavnosti, tj. z določan- jem konkretnih glasbenih ciljev. Njena druga raziskava (2010) je pokazala, da pri glasbeni dejavnosti najraje prakticirajo petje pesmi, temu sledi igranje na glasbila, poslušanje glasbe, glasbe- no ustvarjanje, na zadnjem mestu pa so glasbeno-didaktične igre. Obiskovanje izbirnih glasbenih predmetov slovenskih in hrvaških študentov Študenti imajo v času študija na voljo več izbirnih predmetov s področja glasbe, s čimer lahko razširijo svoje glasbeno znanje v skladu s svojimi željami. 44,4 % študentov je v času študija obis- kovalo izbirni predmet. Študenti pri izbirnih predmetih širijo svoje glasbeno znanje, zato jih je treba spodbujati, da se v čim večjem številu udeležujejo izbirnih predmetov, ki so jim na vol- jo. Nekateri udeleženci raziskave so med študijem obiskovali več izbirnih predmetov in so zato lahko izbrali več odgovorov. Izbirni predmeti f % izbirni/drugi inštrument 42 14,0 zborovsko petje 69 22,9 ljudska glasba 37 12,3 skupno muziciranje 21 7,0 estetika glasbe 7 2,3 glasbena ustvarjalnost 28 9,3 glasbena komunikacija 12 4,0 vsebine iz zgodovine glasbe 9 3,0 glasbena slikanica 28 9,3 struktura in oblika glasbe pri otrocih 18 6,0 Drugo 30 10,0 Preglednica 5 | Delež študentov, ki so v študijskem letu 2011/12 obiskovali izbirni predmet s podroËja glasbe (N = 158) Pri večini spremenljivk imajo slovenski študenti višje povpreč- ne vrednosti ocen pridobljenega znanja in sposobnosti kot hrvaški študenti. Glede na primerjavo vrednosti aritmetičnih sredin za spremenljivko oblikovanje glasu dosegajo sloven- ski študenti višje povprečje (M = 2,86), hrvaški pa nižjo (M = 2,59). Pri spremenljivki oblikovanje smisla za ritem sta arit- metični sredini pri slovenskih in hrvaških študentih približno enaki (SLO: 3,48; HR: 3,41). Pri spremenljivki poslušanje glasbe so hrvaški študenti svoje znanje ocenili kot boljše (M = 3,80) v primerjavi s slovenskimi študenti (M = 3,67). Enako velja za spremenljivko igranje inštrumenta, kjer je povprečje pri hrvaš- kih študentih M = 3,57, pri slovenskih pa M = 3,49. Največja razlika je vidna pri spremenljivki uporaba Orffovega inštru- mentarija, kjer imajo slovenski študenti veliko višje povprečje (M = 3,64) kot hrvaški študenti (M = 2,51). Poznavanje slogov- nih značilnosti v glasbeni zgodovini hrvaški študenti ocenjujejo kot boljše (M = 2,52), slovenski pa kot malo slabše (M = 2,48). Ocena pri spremenljivki glasbenega ustvarjanja predšolskih otrok je pri slovenskih študentih višja (M = 3,88) kot pri hrvaš- kih (M = 3,48). Pri spremenljivki poznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki imajo slovenski študenti višjo oceno (M = 4,01) kot hrvaški (M = 3,76). T udi pri spremenljivki povezovanje glasbenih vsebin s preostalimi področ- ji predšolskih dejavnosti imajo slovenski študentje višjo oceno (M = 3,80) od hrvaških (M = 3,62). Poznavanje osnovnih načel in načinov spodbujanja glasbenega izražanja in ustvarjanja je spremenljivka, pri kateri imajo slovenski študenti nekoliko viš- jo oceno (M = 3,63) od hrvaških (M = 3,41). Slovenski študenti so izkazali višjo oceno pri spremenljivki oblikovanje glasbenega okusa pri otrocih (M = 3,49), hrvaški pa nižjo (M = 3,09). Tako slovenski kot hrvaški študenti so najbolje ocenili svoje pozna- vanje glasbenih didaktičnih iger (igre petja, rime). Vseeno pa imajo slovenski študenti višje povprečje (M = 4,11) od hrvaških (M = 4,04). Tudi pri zadnji merjeni spremenljivki načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v otroškem vrtcu imajo slovenski študenti višje povprečje (M = 3,98) od hrvaških (M = 3,89). Med trinajstimi merjenimi spremenljivkami so imeli, glede na povprečje ocen, slovenski študenti višje povprečje na desetih spremenljivkah, hrvaški študenti pa le na treh. Skladno z rezultati t-preizkusa med slovenskimi in hrvaškimi študenti obstaja statistično pomembna razlika, kjer stopnja tve- ganja znaša p = 0,05. Slovenski študenti so dosegli statistično pomemben višji rezultat na sedmih spremenljivkah, in sicer: oblikovanje glasu, uporaba Orffovega inštrumentarija, poznavan- je glasbenega ustvarjanja predšolskih otrok, poznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki, poznavan- je osnovnih načel in načinov spodbujanja glasbenega izražanja in ustvarjanja ter oblikovanje glasbenega okusa pri otrocih. Glede na vrednosti aritmetičnih sredin slovenski študenti višje ocenjujejo svoje znanje pri desetih od trinajstih merjenih spre- menljivk, statistično pomembna razlika pa je razvidna le na šes- 37 Raziskave 38 V preglednici 5 je predstavljenih deset izbirnih predmetov, ki so na voljo na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem. Največ študentov je sodelovalo pri zborovskem petju (22,9 %), sledijo tisti, ki so se učili igranja na še en inštrument (14,0 %) in tisti, ki so spoznavali folkloro (12,3 %). 10,0 % je obis- kovalo druge izbirne glasbene predmete, ki niso bili navedeni v vprašalniku. Obiskovali so naslednje izbirne predmete: igra- nje (1 udeleženec), glasbene dejavnosti v vrtcu (2 udeleženca), muzikal (2 udeleženca), ustvarjanje glasbe in predstav za otroke (2 udeleženca), glasbene dejavnosti v predšolskem obdobju (1 udeleženec), razvoj posluha in ritma (10 udeležencev), postavi- tev glasu (5 udeležencev), glasbena delavnica (6 udeležencev) in zborovodstvo (3 udeleženci). Med 168 študenti 3. letnika študija predšolske vzgoje v Slove- niji je glasbene izbirne predmete obiskovalo 57 oziroma 33,9 % študentov. Največ študentov iz Slovenije je obiskovalo predme- te inštrument (17 %), zborovsko petje (16 %) in glasbeno ustvar- janje (21 %), najmanj študentov pa je poslušalo izbirni predmet z dodatnimi vsebinami iz zgodovine slovenske glasbe (5 %). Na Hrvaškem je izbirne glasbene predmete obiskoval 101 študent oziroma 53,7 % študentov 3. letnika študija predšolske vzgoje (graf 2). Najpogosteje so obiskovali predmet zborovsko petje (30 %), ki mu sledijo folklora, glasbena slikanica in drugo s 13 % udeležencev. Nihče od udeležencev ni obiskoval izbirnega predmeta glasbena estetika, najmanj pa jih je obiskovalo pred- met glasbena komunikacija (1 %). Izbirni predmeti študentom omogočajo, da poglobijo znanje, ki ga pridobijo pri obveznih glasbenih predmetih. Z vsakim na novo pridobljenim znanjem so študenti (bodoči vzgojitelji) bogatejši, bolj dovzetni za glasbo in bolj usposobljeni za delo z otroki v vrtcu. Graf 1: Delež pogostosti obiskovanja izbirnih predmetov s podroËja glasbe na slovenskih in hrvaških pedagoških fakultetah Ocena zadovoljstva slovenskih in hrvaških študentov z znanjem in sposobnostimi, ki so jih pridobili na fakulteti Glede na rezultate ocene pridobljenih znanj in sposobnosti na glasbenem področju nas je zanimalo, kako študenti 3. letnika ocenjujejo, kako zadovoljni so s svojim napredkom v času štu- dija predšolske vzgoje. To smo izmerili na celotnem vzorcu in glede na državo, v kateri poteka študij. Rezultati so predstavlje- ni v preglednicah 6 in 7. N Min Maks M Mo SD KA KS Zadovoljstvo z napredkom v pridobivanju znanj in sposobnosti v času študija 356 1 5 3,48 4 0,92 –0,28–0,26 Preglednica 6 | Delež študentov, ki so v študijskem letu 2011/12 obiskovali izbirni predmet s podroËja glasbe (N = 158) V ordinalno lestvico od 1 do 5 (1 nisem zadovoljen/-na; 2 delno sem zadovoljen/-na; 3 zadovoljen/-na; 4 zelo sem zadovoljen/- -na; 5 popolna sem zadovoljen/-na) je vključen celotni razpon odgovorov pri oceni zadovoljstva z osebnim napredkom v pri- dobivanju znanj in sposobnosti v času študija. Glede na polo- žajno mero srednjih vrednosti (Mo = 4) študenti ocenjujejo, da so zelo zadovoljni s svojim napredkom v pridobivanju znanj in sposobnosti v času študija. Vsi udeleženci so torej zadovoljni s svojim napredkom v pridobivanju znanj in sposobnosti na glasbenem področju v času študija. Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroËu na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem Med študenti 3. letnika predšolske vzgoje samo 6 udeležencev raziskave (1,7 %) sploh ni zadovoljnih s pridobljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju. 43 (12,1 %) udele- žencev je popolnoma zadovoljnih, 263 (73,9 %) pa jih je zado- voljnih ali zelo zadovoljnih s študijskim programom in svojim napredkom. Največ udeležencev (40,3 %) je zelo zadovoljnih s študijskim programom. N Min Maks M Mo SD KA KS Slovenija 168 1 5 3,49 4 0,90 –0,32 –0,06 Hrvaška 188 1 5 3,47 4 0,94 –0,24 –0,40 Preglednica 7 | Ocena zadovoljstva s študijskim programom predšolske vzgoje Preverjali smo zadovoljstvo s pridobljenim znanjem in spo- sobnostmi glede na državo, v kateri poteka študij. Rezultati so predstavljeni v preglednici 6. Skladno z aritmetično sredino pri študentih iz Slovenije (M = 3,49) in študentih iz Hrvaške (M = 3,47) ter skladno z mero srednjih vrednosti (Mo = 4) lahko ugotovimo, da so študenti zelo zadovoljni z glasbenim progra- mom študija predšolske vzgoje. V grafu 2 je prikazan delež pogostosti ocen zadovoljstva s štu- dijskim programom študentov v Sloveniji in na Hrvaškem gle- de na ordinalno lestvico od 1 do 5, kjer je 1 nisem zadovoljen/- -na; 2 delno sem zadovoljen/-na; 3 zadovoljen/-na sem; 4 zelo sem zadovoljen/-na in 5 popolna sem zadovoljen/-na. Največ slovenskih študentov je zadovoljnih (35,2 %) ali zelo zadovoljnih (40,5 %) z glasbenim področjem študijskega programa. Samo 1,8 % študentov ni zadovoljnih s pridobljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju v okviru študija predšolske vzgoje. Na Hrvaškem je največ študentov zelo zadovoljnih s pridobljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju (38,3 %), malo manj pa je zadovoljnih (33,5 %). Najmanj udeležencev raziskave pa ni zadovoljnih (1,6 %). Podobne izsledke kaže tudi raziskava, ki sta jo Blaškovićeva in Novakovićeva (2013) izvedli na Pedagoški fakulteti v Zagrebu, na oddelkih Petrinja in Čakovec (N = 144). Izkazalo se je, da so študenti 3. letnika zelo zadovoljni s pridobljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju (46,5 %), popolnoma zadovoljnih je bilo 21,1 % udeležencev, nezadovoljnih pa 1,4 % udeležencev. V raziskavi, ki jo je opravila Blaškovićeva (2014) je bilo 68,4 % študentov 3. letnika predšolske vzgoje zelo zadovoljnih s svojo glasbeno izobrazbo, pridobljeno v času študija, nihče od vprašanih pa ni izrazil popolnega nezadovoljstva. Sklep Študenti 3. letnika študijskega programa predšolske vzgoje so med študijem poslušali tudi glasbene predmete, saj je glasba del integriranega predšolskega kurikuluma. Na obveznih in izbirnih predmetih so razvijali svoje glasbene sposobnosti in kompetence za delo v vrtcu. Glede na izsledke naše raziskave so študenti zadovoljni z glasbeno izobrazbo, pridobljeno v času študija predšolske vzgoje na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem. Udeleženci naše raziskave so najviše ocenili pridobljeno glasbeno znanje in sposobnosti s področja glasbeno-didaktičnih iger, čemur sledijo načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v vrtcu, spoznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki, poslušanje glasbe, oblikovanje glasu itd. Sklepamo lahko, da se bodo tudi pri svojem delu z otroki raje posluževali zgoraj omenjenih področij. študentov zelo zadovoljnih s pridobljenim znanjem in spo- sobnostmi na glasbenem področju (38,3 %), malo manj pa je zadovoljnih (33,5 %). Najmanj udeležencev raziskave pa ni za- dovoljnih (1,6 %). Podobne izsledke kaže tudi raziskava, ki sta jo Blaškovićeva in Novakovićeva (2013) izvedli na Pedagoški fakulteti v Zagrebu, na oddelkih Petrinja in Čakovec (N = 144). Izkazalo se je, da so študenti 3. letnika zelo zadovoljni s pridobljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju (46,5 %), popolnoma zadovoljnih je bilo 21,1 % udeležencev, nezadovoljnih pa 1,4 % udeležencev. V raziskavi, ki jo je opravila Blaškovićeva (2014) je bilo 68,4 % študentov 3. letnika predšolske vzgoje zelo zado- voljnih s svojo glasbeno izobrazbo, pridobljeno v času študija, nihče od vprašanih pa ni izrazil popolnega nezadovoljstva. Sklep Študenti 3. letnika študijskega programa predšolske vzgoje so med študijem poslušali tudi glasbene predmete, saj je glasba del integriranega predšolskega kurikuluma. Na obveznih in izbirnih predmetih so razvijali svoje glasbene sposobnosti in kompetence za delo v vrtcu. Glede na izsledke naše raziskave so študenti zadovoljni z glasbeno izobrazbo, pridobljeno v času študija predšolske vzgoje na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem. Udeleženci naše raziskave so najviše ocenili pridobljeno glas- beno znanje in sposobnosti s področja glasbeno-didaktičnih iger, čemur sledijo načrtovanje, izvajanje in analiza glasbenih dejavnosti v vrtcu, spoznavanje metod, načinov in oblik dela pri glasbenih dejavnostih z otroki, poslušanje glasbe, oblikovanje glasu itd. Sklepamo lahko, da se bodo tudi pri svojem delu z otroki raje posluževali zgoraj omenjenih področij. Hrvaški študenti so v primerjavi s slovenskimi pokazali več zanimanja za sodelovanje pri izbir- nih glasbenih predmetih. To lahko povežemo z dejstvom, da v Sloveniji obstaja srednješolski program Predšolska vzgoja, pri katerem se štu- denti štiri leta učijo glasbenih vsebin, zato pri njih potreba po dodatnih glasbenih predmetih v času študija ni tako močno izražena. Na Hrvaš- kem se bodoči vzgojitelji glasbenih vsebin učijo šele na fakulteti, razen majhnega števila tistih, ki so končali srednjo glasbeno šolo ali pa so se udeleževali dodat- nih glasbenih dejavnosti. To je najbrž tudi razlog, da hrvaški študenti pogosteje obiskujejo izbirne predmete. Ne glede na določene razlike pa tako slovenski kot hrvaški študenti pridob- ljeno znanje na glasbenem področju ocenjujejo kot dobro. Za- dovoljni so s celotnim študijskim programom in pridobljenim znanjem ter sposobnostmi na glasbenem področju. Največ slovenskih študentov je zadovoljnih (35,2 %) ali zelo zadovoljnih (40,5 %) z glasbenim področjem študijskega programa. Samo 1,8 % študentov ni zadovoljnih s pridob- ljenim znanjem in sposobnostmi na glasbenem področju v okviru študija predšolske vzgoje. Na Hrvaškem je največ Graf 2: Delež zadovoljstva študentov s študijskim programom predšolske vzgoje glede na državo, v kateri poteka študij (N = 356) 39 Raziskave 40 Študenti predšolske vzgoje, bodoči vzgojitelji, namreč po za- ključku študija vstopijo v cikel vzgoje in izobraževanja pred- šolskih otrok. Izobraževanje študentov predšolske vzgoje na glasbenem področju je ključno za kakovost njihovega dela in za spodbujanje otrok h glasbenim dejavnostim ne le v času nji- hove predšolske vzgoje, temveč skozi vse življenje. Literatura 1. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011). Ljubljana: MŠŠ. Dostopno na: http://www.belaknjiga2011.si/pdf/ bela_knjiga_2011.pdf (22. 10. 2013). 2. Blašković, J., Novaković, S. (2013). Early Childhood and Preeschool Education Univesity Students` Views and As- sessments Regarding Visual Art and Music Areas. Croatian Journal of Education, 15 (3), str. 583–598. 3. Blašković, J. (2014). Glasbeni profil študentov predšolske vzgoje glede na njihovo predhodno izobraževanje. Glasbe- no-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, sv. 20, str. 51–70. 4. Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središ- če, Univerzitetna založba Annales. 5. De L ’Etoile, S. K. (2001). An inservice training program in music for child-care personnel working with infants and toddlers. Journal of Research in Music Education, 49 (1), str. 6–20. 6. Denac, O. (2009). Place and role of music education in the planned Curriculum for Kindergartens. International Jo- urnal of Music Education, 27 (1), str. 69–81. 7. Denac, O. (2010), Teoretična izhodišča načrtovanja glas- bene vzgoje v vrtcu, Ljubljana: Debora. 8. Denac, O. (2012). Načrtovanje glasbenih dejavnosti v zgod- njem obdobju otroštva. Visokošolski učbenik. Dostopno na: http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_stu- dijska_gradiva/Denac/6834_Visoko%C5%A1olski_u%C4 %8Dbenik_2012.pdf (22. 10. 2014). 9. Garvis. S., Pendergast, D. (2011). An Investigation of Early Childhood Teacher Self – Efficacy Beliefs in the Teaching of Art Education. International Journal of Education & Art, 12 (9), str. 1–15. 10. Gospodnetić, H. (2011). Metodika glazbene kulture za rad u dječjim vrtićima. Skripta za studente predškolskog od- goja Učiteljskog fakulteta u Zagrebu, Čakovcu i Petrinji. Učiteljski fakultet u Zagrebu, Zagreb. 11. Herbst, A., De Wet, J., Rijsdijk, S. (2005). A survey of mu- sic education in the primary schools of South Africa’ s Cape Peninsula. Journal of Research in Music Education, 53, str. 260–283. 12. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubjana. Dostopno na: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/pod- rocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf (2. 5. 2014). Ocena pridobljenih znanj in sposobnosti študentov predšolske vzgoje na glasbenem podroËu na pedagoških fakultetah v Sloveniji in na Hrvaškem 13. Lee, Y. (2009). Music practices and teachers' needs for te- aching music in public preschools of South Korea. Inter- national Journal of Music Education, 27 (4), str. 356–371. Nacionalni okvirni kurikulum za predškolski odgoj i obrazo- vanje te opće obvezno i srednjoškolsko obrazovanje (2011). Dostopno na: file:///C:/Users/Administrator.PC/Downlo- ads/Nacionalni_okvirni_kurikulum_web_listopad_2011. pdf (2. 5. 2014). 14. Nichols, B. L., Honig, A. S. (1995). The influence of an in- service music education program on young children’s res- ponses to music. Early Child Development and Care, 113, str. 19–29. 15. Preddiplomski sveučilišni studijski program ranog i pred- školskog odgoja i obrazovanja. Učiteljski fakultet. Sve- učilište u Osijeku (2007). Dostopno na: http://www.ufos. unios.hr/DATA/studijski_programi/Sveucilisni_preddi- plomski_studij_ranoga_i_predskolskog_odgoja_i_obra- zovanja.pdf (20. 9. 2013). 16. Predstavitveni zbornik (brez navedbe letnice), Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Dostopno na: http://www. pef.uni-lj.si/154.html (6.10.2013). 17. Program studija, (bez navedene letnice), Filozofski fakul- tet, Sveučilište u Splitu. Dostopno na: http://www.ffst.hr/ studiji/preddiplomski/predskolski_odgoj (5. 2. 2014). 18. Red predavanja (2013), Učiteljski fakultet u Zagrebu, Sveučilište u Zagrebu. Dostopno na: http://www.ufzg. unizg.hr/wp-content/uploads/2010/08/Red-predavan- ja-2013_2014..pdf (20. 9. 2013). 19. Studijski program (brez navedbe letnice), Odijel za izob- razbu učitelja i odgajatelja, Sveučilište u Zadru. Dostopno na: http://www.unizd.hr/ucitelji-odgojitelji/Studijskiprog- rami/Stru%C4%8Dnistudijzaodgojitelje/tabid/3293/ Default.aspx (5. 2. 2013). 20. Studijski program ranog i predškolskog odgoja i obrazovan- ja (2009). Učiteljski fakultet u Rijeci, Sveučilište u Ri- jeci. Dostopno na: http://www.ufri.uniri.hr/data/predi- pl_RiPO.pdf. 21. Študijski program 1. Stopnje, Učni nacrti predmetov, UM PeF, (2013/2014), Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru. Dostopno na: http://www.pef.um.si/205/ predsolska+vzgoja (21. 10. 2014). 22. Študijski program – Predšolska vzgoja, (brez navedbe let- nice), Pedagoška fakulteta v Kopru, Univerza na Primor- skem. Dostopno na: http://www.pef.upr.si/izobrazevanje/ dodiplomski_studij_1%20_stopnje/predsolska_vzgoja_ (vs)/2011011414414821/ (6. 10. 2013). 23. T emmerman, N. (1998). A survey of childhood music edu- cation programs in Australia. Early Childhood Education Journal, 26 (1), str. 29–34. 24. Vannatta-Hall, J. E. (2010). Music education in early child- hood teacher education: The impact of a music methods course on pre-service teachers’ perceived confidence and competence to teach music. Doktorska disertacija. Urba- na, Illinois. Dostopno na: https://www.ideals.illinois.edu/ bitstream/handle/2142/16854/1_VannattaHall_Jennifer. pdf?sequence=4 (15. 6. 2013). 25. Volgar, M. (1989). Otrok in glasba. Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.