360
Književne novosti.
„Emona.''
Archaologische Studien aus Krain.
Iz Notranjske Bistrice.
Ko je bil meseca septembra v naših krajih marljivi in učeni starinoalovec prof, Mullner'ter preiaka-val gradišča — starorimske naselbine — katerih je mnogo na znožju naših gord, mi je pokazal in potem podaril zanimivo po njem spiaaoo kojigo. Te bukve, katerim je naslov „Emona. Archaologische Studien aus Erain'^ niso bile takrat, ko mi jih je gosp» pisatelj podaril, še popolnoma dogotovljeoe; on je le prvi iztis v pregled prejel. Zdaj so menda že pri Klein-mayru in Bamberga v Ljubljani dovršene in dogotov-Ijene. Naj toraj jez par besedi o njih spregovorim ia sicer le bolj površno, ker bodo gotovo v tej stroki znanatva bolj zvedeni možje delo natančneje pretreso-vali in o njem pisali.
Glavni predmet teh starinoslovskih študij je stara mesto Emona, kje da je prav za prav stalo, kakošna je utegnilo biti,   kaj   da  je   bilo   na   mestu  sedanje
361
Ljubljane; glavD^ staro ceste, ki so peljale iz Emone v Ceiejo, Siaeio in Oglej (Aquilejo); poglavitne postaje na tih cestah; Emona v baani in v sgodovini; izvrstno in kratko pojasneoo stavbarstvo na koleh (Pfahlbauten); stara ljudstva, katera so prebivala in si nasledvala na severnem obrežju jadranskega morja in sploh v sedanjih slovenskih pokrajinah. To je z malimi besedami bogati obseg obširne knjige. Pridjano je ba&varn par starih zemljevidov in itinerarijev (popotnih tabel); plan stare rimske naselbine na mestu sedanje Ljubljane in slike mnogih starinskih spominkov, napisov, mečev itd*
Vse J kar nam pisatelj v tej knjigi predlaga, vse je dokazano iz starih rimskih in grških pisateljev ^ iz Bajdenih spominkov. Maiokaj je le hipotetičnega ali osebnega mnenja pisateljevega; vse je na tanko premer-jeno in preračunano v primeri s starimi zemljevidi. Vse, kar gosp. pisatelj opisuje, je osebno obiskal in natanko preiskaL Zares čuditi se moramo njegovi marljivosti in natančnosti v preiskavanju starinskih spomenikov in v prebiranju starih rimskih in grških pisateljev in novejših kronistov in starinoslovcev, kakor Valvazorja, Scbon-lebna, Hitzingerja, Trstenjaka in drugih.
Kar pa daje bukvam še večo veljavo, je to, da so one našemu narodu in krščanstvu v prijaznem duhu pisane. Pisatelj je pravičen, objektiven; z nobeno besedo ne žali našega naroda, ne katoliških dogem, v katere se pogostoma puhli zgodovinarji in starinoslovci tako radi, pa brezvspesno zaletavajo. Velikokrat s par besedami sarkastično zavrača take pseudo-učenjake; očitno pripoznavazasluge slovenskega duhovstva o stari-noslovji ter stare Slovence popisuje v primeri z drugimi narodi kot dobro in blago ljudstvo.
Marsikdo bo znabiti rekel: Zakaj pa ni vrli gosp. profesor, ki je Slovenec in zmožen slovenskega jezika, spisal bukev v našem jeziku?
Odgovor na to vprašanje ni težak. Težko se za bukve strogo učene bi bilo založnika dobilo in še teže se bi bilo tako delo razprodalo. Saj imamo v tem obziru britkih skušenj več kot dovolj. Vrh tega je knjiga namenjena učenemu svetu sploh iu posebno nemškim starincem, katerih je tamkaj mnogo; kako malo je pa — tudi med omikanim svetom — pri nas ljudi, da bi jih ta vednost zel6 zanimala ! Taki bodo pa tudi nemško knjigo radi prebirali.
Ponosni smemo biti, da je naša dežela v obziru starine tako natanko in temeljito preiskana in opisana. Želimo gosp. pisatelju, da bi se te bukve kmalu razprodale in da bi kmalu drugi del njegovih študij „o gradiščih'^ ali starib naselbinah in trdnjavah, katerih je posebno na Notranjskem sila mnogo, na svitlo prišel.
Janez Bile.