j'
St, 301 MMm	mu IBM
\i\ tfr, icvra^ pondeljek. vsak d*4[zj&ftf. Urednlltvo: ulica rr AsrSkeg« 30, L nadstropje DopUIVi«*.- e »!.'Wo uredništva. t pisma se ne sprejemsjo. rokopisi	— Odgovorni ^
Prof. F. Peric. — Laatnlk tiskarna E fe^^J tiskarne Edinost. Nar rimi rrsfa u mesec L 7.—, 3 iresece L 19.50,	L ».— In celo leto L
2s inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon creuniitva In nprave St. U-57
«do 17. ctocMibra 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLIX
Riznica.
Hrokosti
Številke v Trsta In okolld po 30 ccaL — Oflasl m raConaJa V M kolosa (73 mu14 — Oglasi trgovca* la obrtnikov mm po 40 ceaL tthvale, poslanica la vabila po L 1.—, oglasi dcnsnrih uvodov po L S. — MaU oglasi po 30 cent besedi, aajaunj pa L 2. — Oflasl, naročnina la reklamacije se poiiljsfo isklfočao oprav* Edinosti, v Trata, alica sv, Frančiška AsiSkegs ftev. 20, L aaiaHopla. — Tdefaa orednlitva la narava 11«
Ljudska šola v službi politike
V «Edinosti* cxd 19. novembra smo seznanili čitatelje s knjigo, ki jo je spisal Lombardo-Radice, generalni ravnatelj vsega ljudskega šofcftva v 11 ali] i, proti nasilnemu raznarodovanju ljudske šole. Mi smo tedaj primerno opozorili na kričeče protislovje medpravilnimi in plemenitimi idejami, ki jih razvija g- Lombardo-Radice v omenjeni svoji knjigi, in med prakso, ki jo izvaja on sam — saj je kumo val pri sestavljanju Gentilejeve šc.lske reforme — naoram ljudski šoli, namenjeni pouku in vzgoji slovanskih državljanov Italije. V svoji knjigi cznanjuje blagovestje pravičnosti in svobodcljubja napram na-rciJnim manjšinam, dejanski pa — kot službena oseba, ki ji je dana odločilna beseda glede uredbe manjšinskega šolstva naše narodne manjšine — izvaja dijamen-trahict nasprotne nauke in' načela: kri-vienesti in nasilja!
S to knjigo generalnega ravnatelja ljudskega šolstva v Italiji se bavi tudi tržaški «Učiteljski list* v razpravi iz peresa B. Medveščeka. Ta razprava prinaša nekoliko najvažnejših in najznačilnejših posnetkov iz rečene knjige.
fak važen stajvek, ki pomeni najstrožjo obsodbo sedanje manjšinske politike na polju ljudskega šolstva v naših krajih, ki podaja naši narodni manjšini obenem tudi vzpodbudo, je naslednji: « Prava svoboda vsakega naroda obstoji v neprestanem prosvetnem delu, ki stalno dviga njegovo vrednost. Proteveta je uspešnejše orožje za osvoboditev, nego puške m kanoni. Prosvitljen narod, ki je vsled usodnega sktčaja izgubil svojo samostalnost, črpa iz svoje prosvete toliko odporne sile, da ga njegov tlsči tel j ne more raznaroditi. S tem pa mu je njegovo vstajenje zagotovljeno!«
Lombardo-Radice navaja kot primer d-robce narodorv, ki so bili odtrgani od svoje nacijonalne držaive in vtelvšeni habsburški monarhiji, ter naglaša: «Povsod se je vršil srdit boj za obrambo šole, ker je gospodovalec stremel, da ovira nacijo-nalno samovzgojo podjarmljenih narodov!*
Ali ne zvenijo te vzvišene misli, ki jih razvija italijanski pisec, kot resen opomin na naš naslov, naj ne odnehamo od borbe za svojo narodno šolo in da — dokler ne i^iiiojtcjemo te zmage — z vso vnemo in požrtvovalnostjo vršimo izven šole najin-tenzivnejše delo za širjenje in poglabljanje svoje narodne kulture v vseh plasteh našega ljudstva?! Obenem pa nam prinaša tudi blažilno zavest, ko pravi, da zatirani narod črpa iz svoje prosvete toliko odporne sile, da ga tlačitelj ne more raznaroditi! Lombardo-Radice uči tudi. da je pro3veta uspešnejše orožje za osvoboditev, nego puške in topovi. Ali ni s tem rečeno, da je naše ljudstvo v sedanjih časih, ka mu slcpola in raznarodovalni pohlep nacionalno razpaljenih gospodarjev zapira njegovo šolo, tudi samo kovač svojega boaočega življenja?!
Ta ugotovitev pa je obenem tudi naj-resnejše svarilo zatiralcem naše ljudske šc*Te. Ti opravičujejo svtojo šolsko politiko napram naši narodni manjšini, češ da interes in varnost države zahtevata to. Italijanski pisec jim daje — mutatis mutan d?s — odgovor, da prosvetljen narod, za^ovcljen v svojih zakonitih kulturnih stremljenjih, da;a več jamstev za varnost države, nego puš! e in topovi!!
4 Učiteljski list>- podčrtuje dalje, da se je o knjigi Lombardo-Radice v reviji < L'educazione nazionale* — ki ji je urednik i »ti Lombardo-Radice — oglaisil italijanski filozof Prezzolini. Ta odobruje Gen-tilejevo reformo v nje osnovnih smereh, obžaluje pa, da je dobila politično obi-ležje. Želel bi, da bi bila reforma neodvisna od življenja političnih strank.
< Učšte!jski v List» pripominja povsem umestno, da je politični del reforme nas tako zadel, da ne utegnemo niti misliti na pravi vzgejni del. Od dobrega in lepega v reformi — piše učiteljsko glasilo — se ne odtega niti za hip tista odurna in od zgo-do\ine obsovražena pošast, ki jo je po-ši'jala — kar z zgražanjem ugotavlja tudi Ls.nbardo-Radice — pruska vlada med poljski narod, avstrijska med italijanski, ogrska med slovaški in romunski, in je v učiteljskih sindikatih po naših krajih delovalo le politično nasilje; o vzgojnih ciljih pa ni bilo niti najmanjšega sledu ! >
Učiteljsko glasilo je zadelo s to ugotovitvijo v črno, v bistvo stvari. Ugotovilo je neoporečno resnico, da se z Gentilejevo reformo in nje izvajanjem v naših krajih zasledujejo edinole politični, to je: raznarodovalni nameni!
Političnim namenom se žrtvuje pravi namen šo c. Z narinjanjem učnega jezika, ki ga otroci ne razumejo, in učiteljev, ki ne morejo razumljivo govoriti otrokom, je učna m vzgojna naloga šole enostavno onemogočena! Otroci poslušajo učitelja, ker ga morajo prazna pa jkn ostajata glava m srce! Torej ravno tista dva organa duševnega življenja, ki jima mora ljudska šola — ako naj bo v skladu -s tem vzvišenim imenom — posvečati vse svoje delo in vso svojo skrb. Kaj so nam vsi dobri nameni g. Gentileja — tudi če bi hoteli verjeti vanje — ko pa vidimo v izvajanju njegove reforme {da govorimo z < Učiteljskim li>stotm>) le — pošast! Pošast nasilne, prosveti našega naroda ( nasprotne in zato nekulturne politike!
Politični položaj
Stališče vojnega ministra Di Giorgio c jauo — Finzi priznal, da obatoji njegov « testament*
RIM, 16. Po sobotnem govoru v zbornici se je položaj vojnega ministra gen. Di Giorgio o.najal, tako da so pričeli v poL krogih govoriti že o ministrovi ostavki. Glasovi o demisiji so predvsem nastali radi tega, ker so odbor* v senatu za /rniH načrt vojnega ministra za reorganizacijo vojake. Med nasprotniki tega načrta^ so celo sami generali kakor EHaiz, Giardino, Zupelli, Albricci, Pecori, Girardi, Taissoni i. dr. Opozicija očita prevsem vojnemu ministru, da hoče oslabiti vojsko in tako povečati moč in vpliv milice. Po mnenju nekaterih politikov bi moral Di Giorgio odstopiti po nezaupnici ostborov v senatu; toda gen. Di Giorgio je vojak in kot taki smatra to zavrnitev načrta za zgolj tehnično in ne politično vprašanje. Na drugi strani pa njegovi prijatelji navajajo dejstvo, da je do sedaj rsamo Giclitti nekoč odstopil, ker niso odbori v zbornici sprejeli njegovtega načrta; medtem ko je dosti izgledov, ko ministri v takem slučaju niso [podali ostavke.
I Italijanski tisk se še vedno zelo obširno bavi s Finzijevim etestamentom*, ki ga je aw. Donatr navede! v podkrepilo svoje ovadbe proti senatorju De Bono, generalnemu poveljniku javnega varstva za časa Matteottijevega umora. Veftko senzacijo je vzbudila vest, da je Finzi priznal, da obstoji ta «testament». To je namreč izjavil nekaterim časnikarjem v zbornici; dodal pa je takoj, da obstoji še vedno vprašanje, kaj -vsebuje «testament*. Na vprašanje časnikarjev, zaka=j noče povedati vsebine, je Finzi odgovoril, da je vse povedal preiskovalnemu sodniku, kateremu je poverjena prečkava o umoru Matteofctrja. Časnikarji naj bodo nekoliko potrpežljivi, isaij bo že sodišče izreklo zadnjo besedo.
G. Schiff-Giorgini, katerega je avv. Do-nati navedel za pričo glede «testamenta*, je brzojavil poslancu Amendoli, da je pripravljen prevzeti vso odgovornost za poročilo lista cMondo* o tem <-testamentu*. V Rim se vrne jutri.
Debata o preračunu ministrstvu za pravosodje
Glasovi proti preuredbi sodnih okrožij
RIM, 16. Jutranjo sejo poslanske zbornice je otvoril podpredsednik Paolucci ob 10. uri. Po prečitanju zapisnika sobotne seje je nastopil kot prvi govornik v debati o proračunu ministrstva za pravosodje posL Sandrini, ki je poudarjal, da ni odprava nekaterih sodišč izipolnila upanj na skrčenje izdatkov, ter je zastopal mnenje, da tse bi moral odlok-zakon za preuredbo sodnih okrečij revidirati. Pritoževal se je radi pomanjkanja sodniškega osobja. predvsem pisarniškega, katero da povzroča občutne zamude v upravi sodstva. Glede izvrševanja odvetniške prakse je govornik mnenja, da je treba pripravniško dobo za odvetnike primerno zdaljšati, ker da je doba 2 let, katera se sedaj lahko odpravi tudi tekom univerzitetnih študijev, popolnoma nezadostna. Radi tega je predlagal, da naj izdela minister v najkrajšem času načrt za preuredbo določb zakona za izvrševanje odvetniškega poklica.
Izjavil je še, da se ne strinja z onimi, ki bi z novo uredbo hoteli izključiti poslance in senatorje od izvrševanja odvetniške prakse, nakar je nastopil poslanec Maccotta, ki je izrazil svoje zadoščenje vladi radi zaslug, ki si <jih je stekla na polju soidne uprave.
Posl. Poggi je ugotovil, da je ukaz od 24. marca 1923, ki je združil kasacijska sodišča, odpravil več tribunalov in veliko število pretur, še prenov, da bi se moglo dati o njem končno sodbo. Pripomnil pa je, da se ni v vseh primerih upoštevalo daljave in prometnih težkoč in da se je z novimi okrožji obložilo ostala sodišča z delom, ki ni v nikakem skladu s štervilom sodnikov in uradnikov. Radi tega so znatne zamude na dnevnem redu in pritožbe in protesti prizadetih slojev in splošno nezadovoljstvo.
Popoldanska seja
Po 'kratki razpravi glede pooblastil za sodno postopanje proti nekaterim poslancem se je na .poipoldantski seji nadaljevala debata o proračunu za pravosodje.
Romano Michele je predložil resolucijo, kjer se zahteva revizija ukaza za sodno reformo in to posebno z o žirom na preuredbo sodnih okrožij. Resolucijo v istem smislu je predložil tudi posl. Fazio, nakar je bila seja ob 20. uri zaključena.
Jutri se bo debata o proračunu nadaljevala.	_
Zakaj ni prej sklical Coolidge konference za razorožitev
LONDON, 16. Iz Washingtona poročajo, da je predsednik Coolidge izrazil željo, da bi rad napovedali konferenco za razorožitev, ki naj bi se vršila tekom prihodnjega poletja. Coolidge bi bil že prej napovedal to konferenco, toda čakal je, da se prej izrazi o tem vprašanju Društvo narodov.	_
Nora zveza Beograd-Sarajevo
BEOGRAD, 16. Železniška proga Var-dište-Užice je končana ter se bo I. januarja slovesno izročila prometu. S tem fe ustvarjena nova zveza Beograda s Sarajevom odnosno z morjem.
„Hov sporazum med Jugoslavijo in Francijo
bi bil odveč*f pravi dr. Nineić. — Zunanji položaj Jugoslavije fe izvrsten — Izjave panikema Kita «Petit Paiiaien*
PARIZ, 16. Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je podal uredniku lista «Petit Parisien* nekaj zelo važnih izjav. Predvsem je iajavil, da ni prišel v Pariz, da bi sklepal nove sporazume, ki bi bili pač odveč, ko že obstoji v vsem popoln sporazum med omenjenima državama. Napravil se ie na pot v Pariz, da stopi v stik s francoskimi državniki m jim izrazi izredno naklonjenost Jugoslavije napram Franciji.
Minister Ninčič ae je dotaknil tudi notranjega položaja v Jugoslaviji. Pri tem je rekel, da komunizem ni našel ravno ugodnih tal v Jugoslaviji; "toda kljub temu beograjska rvtada nikakor ni mogla* trpeti vmešavanja m. internacijonale v notranje razmere države.
Zunanji položajj Jugoslavije je izvrsten. Danes ne obstoji nikako nesporazumljenje več med Jugoslavijo in Italijo. Tudi na odnosa je v bodočnosti lahko gledamo s polnim zaupanjem. Edino Albanija vzbuja vznemirjenje. Tu je Ninčič dodal, da je tudi on istega mnenja kakor Mustsolmi, da je potrebno, da državi ne posredujeta pri tem sporu v Albaniji, ampak zagotovita Albaniji popolno neodvisnost. Ta sporazum z halijaoskim ministrskim predsednikom je najboljše poroštvo za utrditev miru v Vzhodni kakor tudi vsej ostali Evropi.	_
Posp-ievanje proizvajanja opija v Jugoslaviji
Izplačilo zaostalih honorarjev profesorjem.
Rojstni dan kralja Aleksandra.
BEOGRAD, 16. Popokine od 16. do 19. je bila seja ministrskega sveta. Odobren je bil kredit 50 milijonov dinarjev za popravilo cest.
Trgovio)9|u minister je poroičal, da je od sveta Društva narodov dobil brzojavko, da se je sestavila posebna komisija, ki bo proučevala vprašanje produkcije opija na vsem svetu ter vprašanje pobijanja njegovih krvavih posledic. Amerika je zahtevala, da se produkcija opija sploh zabrani, ostale države, med njimi tudi Jugoslavija, so se temu protivile. Sedaj bo komisija Društva narodov posetila vse dr-žajve in pregledala produkcijo opija. V jugosl. državi se prideluje opij v velikih
—v»n-Jar ga sama Ju^aslav^s rtič
ne konfsumira, temveč se ves pridelek porablja za izvoz. Ugotovilo se je, da je jugosl. opij najboljši na svetu, ter da ga proizvajajo v jugcnsl o venskih siromašnejših krajih. Vlada je ukrenila potrebno, da bo v komisijo radi opija imenovan tudi eden domačih ekspertov.
Ministrski svet je dalje odobril ministru prosvete 2 milijona dinarjev- za izplačilo zaostalih honorarjev profesorjem.
Dalje je vlada sklepala o pogodbi z brodarskim sindikatom, ter sklenila, da se pogodba podaljša za prihodnje leto.
Na nocojšnji seji ministrskega sveta je bilo tudi sklenjeno, da odpotuje v Skoplje minister pravde dr. Lukinič, ki bo kralju v imenu vlade Čestital k rojstnemu dnevu ter položil venec na spomenik padlim borcem, ki se odkrije v Skoplju. Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je kralju poslal brzojavno čestitko h krstni slavi, nakar je kralj odgovoril z brzojavko: Iskreno se zahvaljujem za tople čestitke v imenu narodne skupščine za mojo krstno slavo, katero mi je bilo drago slaviti v našem starem Skoplju.
Odkritje prastare krščanske cerkve v Skoplju
SKOPLJE, 16. Pri podiranju Burmali džamije se je na tvtzhodni strani našla kamenita plošča, ki potrjuje mnenje, da je tu stala ored turško okupacijo cerkev Sv. Nedelje. Plošča ima obliko križa ter so na njej vrezasne štiri stare čtke JHNK. (Jezus Kristus naš kralj).
Angieško-francosko sodelovanje na poprišču zunanje politike
LONDON, 16. Komentirajoč Chamber-lainove izjave o zunanji politiki v zbornici piše «Mornxng Post* sledeče: Spričo težkega položaja v severni Afriki in maroške krize, ki jo je poostril umik španskih čet, je angleško - francosko sodelovanje na poprišču zunanje politike neobhodno potrebno. Trdno smo uverjeni, da bo tudi Italija doprinesla svoj delež k temu sodelovanju.
PoloiaJ v Maroku
Francija s« vznemirja radi Tangerja — Uporniki zasedli palačo Alkazar Sagur-ja. Španska posadka Moma zajeta, deloma pobita
PARIZ, 16. Listi pazljivo zasledujejo dogodke v španskem Maroku s posebnim o žirom na Tanger. <Matin> pravi, da francoska vlada nikakor ne misli zaenkrat posredovati v Maroku. Ker hoče Abd E1 Krim ostati v dobrih odnošajih s Francijo, je verjetnost francoske akcije jako majhna.
• «Daily Expres» dobiva iz Tangerja, da so maroški uporniki zasedli palačo Alkazar Sagur-ja ter deloma zajeli, deloma pobili posadko, ki je Štela 60 mož. Spanci so uničili pristanišče. Iz Tetuana je špansko vojaško poveljstvo poslalo na Hce mesta 2000 mož.
Skader v rokah albanskih vstašev
Ahmed Zogu na čelu skrbno organizirane
revolucije — Boji t vakraski pokrajini
BEOGRAD, 16. (A.) Revolucija, ki je izbruhnila pretekli petek v Albaniji, ima Hce skrbno organiziranega gibanja. Zadnje vesti iz Albanije pravijo, da vodi vse gi-, banje beg Ahmed Zogu, ki je izdal na narod proglas. V tem proglasu poživlja -prebivalstvo, naj se pridruži vstašem, ki se borijo proti zatiranju sedanje vlade.
Večerni listi so prinesli vest iz Podgo-.rice, da so vstasi zasedli Skader. Vojaštvo se je pridružilo upornikom. V valonski pokrajini je prišlo včeraj do krvave bitke. Vladne čete se umikajo proti Tirani, ki jo že ogrožajo čete bega Cena. Ta je že zasedel kraj Kroja, ki leži 20 km od Tirane.
Med vstaši tudi podaniki drugih držav?
RIM, 16. Albanski tiskovni urad je odposlal danes ob 18. sledečo brzojavka agenciji Štefani: Dobro oboroženi oddelki, sestoječi iz Srbov, Črnogorcev, Rusov, Bolgarov in Albancev, ki so jugoslovenski podaniki, prodirajo v severni Albaniji proti sledečim krajem: Čur, Gora, Topotjani, Lagi, Kuma, Kuksd in Skader. Ahmed Zogu se nahaja v Dibri v Srbiji. Vsi Albanci brez razlike hitijo pod orožje, da branijo domovino. (Štefani).
Odnoioll med Jugoslavijo in Bolgarijo
Stališče Cankove vlade omajano? — Vojaška kontrolna komisija za Bolgarsko.
Marinkovič v Sofiji.
SOFIJA, 16. Poročila iz Rima, po katerih je Zveza narodov sklenila postaviti na čelo vojaške kontrolne komisije za Bolgarijo jugoslovenskega strokovnjaka, je v političnih krotgih povzročilo velik nemir. Izjavlja se, da bo taka kontrola za Bolgarijo brezpogojno imela slabe posledice. Tudi stališče vlade se je visled tega sklepa poslabšalo. Opozicijonalni listi smatrajo Cankovo predvčerajšnjo situacijsko poročilo v svojem klubu leot zadnji poizkus utrditi negotovo stališče svojega kabineta.
Marinkovičeva misija v Soiiji
SOFIJA, 15. Bolgarđka brzojavna agentura javlja, da je predvčerajšnjim dospel v Selijo bivši zunanji minister dr. Voja Marinkovič s soprogo. Včeraj je jugosl. sofijski poslanik Milan Rakič v čast Marinkovič u priredil obed, kateremu so prisostvovali tudi bolgarski ministrski predsednik Cankov, zunanji minister Kalfov, vajni minister Vilkov ter Malinov in drugi. Ob 4. popoldne se je v jugosl. poslaništvu vršila čajanka, kateri *so prisostvovali nekateri ministri, narodni poslanci in drugi politiki. Dr. Marinkovič je opoldne konfe-riral z zunanjim ministrom Kalfovom. Kakorkoli se glede poseta Voje Marinkovića v SoBji naglasa ^privatni značaj, vendar v političnih krogih prevladuje mišljenje, da se M arin kovače v emu bivanju v Sofiji morajo pripisati politični motivi. V ostalem bo vladni krogi tozadevno vrlo rezervirani.
Ciianilrcrlainova politika napram Rusiji v Egiptu
Zbornica odklonila laburistični dopolnilni
predlog k ruski in egiptovski politiki
LONDON, 16. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je izjavil zunanji minister Chamberlain o svojem potovanju v Rim sledeče: Moji pregovori z Herrkrto-m, Mus-solinijem in drugimi državniki so se vršili v pravem duhu Društva narodov. Je za nas velike važnosti, da sem stopil v osebne stike z imenovanimi osebami. Sem mnenja, da smo tekom pregovorov v Parizu in Rimu rešili več manjših vprašanj, ki bi sicer utegnila postati sporne točke. Chamberlain pravi: Potrebno je, da ima Anglija v Sudanu ugled, da lahko izivrši svoje obveznosti. Angleška vlada nikakor ne misli ovirati 'samostojnosti Egipta; vendar pa hoče, da sodeluje egiptovska vlada z Veliko Britanijo ter izvaja določbe, ki jih predvideva pogodba o samostojnosti Egipta.
Glede Rusije je Chamberlain mnenja, da so trgovski odnošaji v večjem obsegu z Rusijo zaenkrat nemogoči. Radi tega <se drži britanska vlada klavzul angleško-ru-skega trgovskega dogovora iz leta 1921.
MacDonald zatrjuje, da je zadržanje sedanje britanske vlade napram Rusiji jako škodljivo za angleško ljudstvo ter izraža bojazen, da si bodo drugi narodi s svojimi pogodbami zagotoviti v Rusiji važne interese ter s tem onemogočili Veliki Britaniji dohod v Rusijo.
LONDON, 16. Zbornica je danes odklonila s 363 glasovi proti 132 laburistični predlog, ki zahteva, da vlada izpremeni svojo politiko napram Egiptu in Rusiji.
Chamberlain zatrjuje, da je pismo Zinov-jeva avtentično
LONDON, 16. Pismo Zinovjeva tvori še vedno predmet časopisnih razprav. Zunanji minister Chamberlain je izjavil na današnji seji poslanske zbornice, da je pismo breadvomno avtentično. Razprav ljajoč o sedanjih m bodočih odnošajih z Rusijo je rekel Chamberlain, da je smešno si misliti, da bi imela Velika Britaniji znatne koristi od trgovskih odnoSajev s sedanjo Rusijo. Dodal je: Ne znam, kdaj bo mogoče skleniti plodonosne dogovore s
sovjeti. Smatram za najboljše, da ostanemo ob strani ter ponovno proučimo vprašanje sovjetske Rusije.
Japonci proti aagliikemu pomorskemu opirallttu v Slngaporc-u
Razveljavljanje washingtonske pogodbe.
LONDON, 16. Listi dobivajo iz Tokija: Vest, da namerava angleška vlada dovršiti dela za pomorsko opirališče v Singapore-u, je po* vzročila v vseh japonskih političnih krogih veliko razburjenje. Vsi japonski listi zastopajo stališče, <la ograditev pomorskega opirališča v Singapore-u nasprotuje duhu, v katerem je bil sklenjen washingtonski pakt, ter da bo med velesilami porodila tekmovanje v pomorskem oboroževanju. Nekateri listi zatrjujejo, da pomorsko opirališče v Singapore-u razveljavlja določbe washingtonske pogodbe, ki so predvsem predvidevale varnost Japonske.
Po Mnrcoui demisiji
Borba za vlado med centrom in desničarji
BERLIN, 16. Zaenkrat je še popolnoma negotovo, koga da bo predsednik republike Ebert določil za Marxovega naslednika. Dosedanji minister za zunanje stvari Stresemann, ki je takorekoč izzval krizo in ki :priha;a kot prvi v poštev za načelnika nove vlade, je zapustil Berlin in se bo povrnil šele čez tede« dni. Glasila levice napadajo < begunca» ier mu očitajo, da je izdal republiko nemškim na-cijonalcem.
Odločilno bo uplivalo na sedanji položaj zadrževanje katoliškega centra, ki se bo sestal jutri. Nasprotniki sodelovanja z nemškimi nacijonalci pridobivajo na tleh. Uradno glasilo stranke «Gennania» objavlja danes že drugo noto, kjer utemeljuje to nsprotovanje naj-uplivne ših mož stranke. Besede katoliškega glasila so posebnega .pomena radi dej-stva, da se je borba za vlado skrčila na dvoboj med katoliškim centrom in nemškimi nacijonalci.
Več stotisoč volilcev — piše «Germaia» — je prišlo k nam posebno iz delavskih vrst, ker pričakujejo od nas zboljšanja gospodarskega položa a: nemške nacijonalce smatra nemški narod za predstavnike politične in socijaln reakcije in to naziraje ni neupravičeno. Ako hočemo upoštevati želje naših volilcev, moramo izključiti vsako možnost sodelovanja v vladi, v kateri bi predstavniki socijalnega ne* utemevanja lahko dobili odločilen upliv; ne-glede še na to, da bi se v Poren u ne razumelo spremembe v smernicah zunanje poli-litike, iker imajo baš v teh pokrajinah zmote nemške zunanje politike svoje neposredne posledice.
»Dosedanje zadržanje nemških nac. nam ne more dati upan a na njihovo šnje spametovanje. Ne moremo si te predstavljati, kako naj se ž njimi spo mo za modro zunanjo politiko, kakor hteva zunanji položaj, kakor ne moremo misliti, kako na; vlada z večino nemških nacijo-nalcev in ljudovcev reši težavna vprašanja notranje in zunanje politike, katera kličejo v sedanjem trenotku po rešitvi.*
»Zaenkrat — zaključuje «Germania» — hočemo ostati gledalci; nemški .ljudovci naj reši o krizo, ki so jo sami izzvali.«
Ako se bo tedaj, kakor je pričakovati, katoliški centcr branil kombinacije z desničarji, ni izključeno, da pride zopet do koalicije srednjih strank (in sicer demokratov, katoliškega centra in nemških ljudovcev), ki se bo — ker v manjšini — morala držati s posredno podporo socijalistov enkrat in drugikrat nemških nacijonalce v, kar pomeni, da bo položaj postal isti, kakoršen je bil pred razpustom državnega zbora,
V taboru nemških nacijonalcev vlada zelo neugodno razpoloženje; in v očigled nepred-viden:.m težavam daje «Kreuzzeitung» razumeti, da so monarhisti pripravljeni odpovedati se državni vladi, le da pridejo na vlado v Prusiji: pa tudi temu nasprotuje katoliški center.
Državni zbor je sklican za 5. januarja.
Nove sovjetske špekulacije z ženit vi jo
MOSKVA, 16. Nedavno se je sodišče v Smolensku pečalo z neobičajnim slučajem ženitve. Neki 25-Ietni mladenič iz vasi Lantjevo je poročil 40-letno ženo samo zato, da dobi od države zemljo v oni velikosti, ki se daja oženjenim ljudem. Čim je imenovani mladenič dobil zemljo, je javil mestnemu izvrševalnemu odboru, da se razporoči. Izvršni odbor je kmalu ugotovil, da je cela ta stvar aranžirana sama zato, da se prevari država, da se je mladenič že pred zakonom pogodil z ženo, da se razporoči ter ji izplača neznatno odškodnino*. Zadeva je bila predana 'sodišču in «vaški Špekulanta je bil obsojen na Šestmesečno ječo.
Ta slučaj v Rusiji ni osamljen, kajti tako se prakticira po »vsej Rusiji. Mnoge stare, nelepe žene stopajo za majhne nagrade v fiktivni zakon, t samo da dobi srečni soprog na njihov račun velik kos zemlje.
Znanstvena komisija za proučevanje stanja kitov
LONDON. 16. Ministrstvo kolonij je od* poslalo v južno Georgijo znanstveno komisijo, da prouči stanje kitov v tamkajšnjih morjih. Načelnik komisije Thecler je izjavil, da bo ta vrsta živali tekom par let zatrta, ako se ne najdejo primerni ukrepi proti neprestanemu uničevanju kitov.
Spominjajte se ob vsaki priliki tDUaSke Matice4
DNEVNE VESTI
Tami otukl m obzorju
žira tfoap.'Marij Sila. Igra-o v glavnih vlogah g. Sila, g.a Silova, g. Terčič, g. «<Celestin» m drugi- — -Čitalnica» opozarja obenem vse liste, ki so kupili sedeže v predprodaji in se niso več zglasili pri blagajni, da bodo veljavni oni listki za nedeljsko popoldansko predstavo. Premiera D. Nicodemijevega «Scampola». Dramatični odsek -Čitalnice® uprizori v ne-delo, 21. t. m,, ob 8. uri zvečer, duhovito tro-dejanko "Scampolo». lo je najpopularnejša Niccodemijeva stvar, delo, ki je doživelo na v , .	italijanskem odru 4e svojo 1000. uprizoritev
, senata. Kakor je sicer res, : pri natlaćenih dvoranah. SlovenskiTre vod je
ZTa^ cla h' T- I dovršil pre kratkim igralec Emil ičalj, iako
iC vrsti reform, ki jih je hotela izvesti sedanja vlada, ki pa so naletele na hud odpor ▼ vsej javnosti, se pridružuje sedaj Še načrt preuredile vojske, ki ga je izdelal vojni minister Di Giorgio. Zbornica je sicer odobrila ta načrt, kakor tudi m bilo drugače pričakovati ob sedanji nje sestavi. Ogromna večina te zbornice je namreč dete sedanjega načelnika vlade.
Zbirajo pa se temni oblaki na obzorju druge, *višje» zbornice da je proti vsem
sprotoval kakemu predlogu vlade, se vendar ne smemo čuditi, da se v senatu pojavlja odpor proti načrtu vojnega ministra Di Giorgio, ko je znano, da so se visoki vo'aški krogi izrekli proti nameravani preuredbi vojske. Temu dosledno so govorili tudi na posvetovanju v senatu skoro vsi generali, ki so člani senata. Takim vplivom se tudi drugi člani senata — kljub vsem tradicijam — ne morejo odtegati. To se je pokazalo pri volitvah v komisijo, ki ima razpravljati o načrtu vojnega ministra Di Giorgio. Izvoljeno je bilo deset izrecnih nasprotnikov načrta in le štirje, ki so mu naklonjeni, pa še ti s kakim pridržkom.
Ce bi plenum senata — in s to možnostjo je treba računati—odklonil načrt, bi prinesel tak dogodek pravi prevrat v ves politični položaj. Ne bi samo pozicija vojnega ministra postala nevzdržna, marveč bi bil z njim hudo zadet tudi položaj vlade. Mogel bi priti v nevarnost nje Gbstanek. To pa tem bolj, ker so ji občutno pretresli temelje dogodki zadnjih časov — umor Matetottija, aferi Balbo in De Bono, in slednjič še <rtestament» Finzija, v katerem ta nekdanja desna roka načelnika vlade potrjuje težke obtožbe odvetnika Dona-tija z oziTom na umor Matteottija.
Vznemirljivo za vlado je tudi, da se tisti nefašistovski poslanci, ki so doslej stali nekako dobrohotno ob boku vladni večini, jeli približevati ostalim cpozicijonalnim skupinam ter se govori, da iščejo z njimi sporazuma za nadaljnje postopanje.
Stvari so že dozorele tako daleč, da se 2e govo-ri o nasledniku sedanje vlade. Nekoč aam je rekel neki italijanski politik: Zapomnite si, Mussolini eva nesreča bo predvsem njegoy lastni tabor, ki s svojo nesrečno sestavo — radi sumkjiiviji elementov, iki so se vrinila vanj — ne morejo dati solidne podlage za trajno vladavino. Zdi se, da je bil mož dober prorok. Opoziciji ni treba nič drugega, nego da spretno izkorišča grehe l:udi, ki so dajali vladni večini obiležje svoih nečistih oseb.
Težki oblaki se zbirajo nad glavo sedanje vlade. Mussolini izvrši naravnost gigantsko nalogo — rekli bi: skoraj čudež — če srečno reši svojo ladjo iz tega razburkanega in penečega se valovja.
Položaj msel deinostuom proste loke
Agitacija, ki jo je povzročil med delavstvom splošnega skladišča znani odlok novega upra-vitel a Centa, se nadaljuje. Poročali smo že, da delavci niso vložili prošenj za ponovni sprejem v službo, kakor predpisuje goriomenjeni odlok. Od 15. t. m. dalje bi se torej glasom odloka morali smatrati za stalno odpuščene. Razume se, da je tak položaj ustvaril med delavstvom in upravo splošnega skladišča veliko napetost. V pondeljek popoldne se je vršil shod prizadetega delavstva, na katerem se e sklepalo o nadaljnem zadržanju. Sklenjeno je bilo, da se za sedaj delavci ne po-alužijo stavke, ker je vlada baje pripravljena rešiti ?por potom pogajanj, med upravo in prizadetim delavstvom. Agitacija se nadal uje. Upati je, da bodo poklicani činitelji znali upoštevati resnost položaja in zahteve delavstva, katero le brani svoje iivljenske interese, ki so mu z onim odlokom ogroženi v samem temelju.
—	ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so se me dobrohotno in res prijateljsko spomnili ob 70-letnici rojstva.
MAKSO COTIČ.
—	Minister Nava v Skednju. Minister za državno gospodarstvo, Nava, je obiskal včera: predpoldne v spremstvu državnega podtajnika Baneilija, tržaškega župana in nekaterih drugih oseb škedenjske plavže, oljarno pri Sv. Andreju, tržaško tvornico jute in tržaško ladjedelnico.
Včeraj predpoldne je minister Nava prisostvoval položitvi temeljnega kamna za novo palačo penzijskega zaveda za uradnike, ki se zgradi na trgu Oberdan, na zemljišču, kjer se nahaja stara vojašnica. Pri ceremoni i so bili navzočni tudi župan Pitacco, kot predsednik
P' -	- - — -
Vaccari, škof mons. Fogar ter številne vojaške in civilne osebnosti. Po slavnostnem govoru podpredsednika penzijskega zavoda comm, Sanguinettija, so navzočni zastopniki oblastev podpisali pergamen, katerega so nato vzidali v temeljni kamen, ki ga je blagoslovil %kof Fogar.
Po ceremoniji je minister Nava obiskal v vo ašnici celico, v kateri je bil zaprt Oberdan, nato se je odpeljal z avtomobilom v Tržič, da si ogleda tamošnje ladjedelnice.
—	Promocija. Na univerzi v Lvovu je bil promoviran 10, t. m. za živinozdravnika Hije-ronin Hrobat iz Dobravelj na Goriškem.
—	Nov ženski poklic. Pred obrtno-oblast veno komisijo v Ljubljani je napravila te dni Ana Kobale iz Vranskega v Savinjski dolini izpit za vrtnarsko pomočnico. Menda je to med Slovenci prva kvalificirana vrtnarica.
da bo nedelska uprizoritev sploh prva slovenska uprizoritev tega znamenitega dela. Igro režira A. Širok. V glavnih vlogah nastopita g.čna Hrovatinova in g. Terčič.
Društveno vesti
—	Zabava v dvorani Modugno. Kakor že
javljeno, se vrši vsako sredo zabava akademske mladine v dvorani «Modugno-», Chiozza št. 7; Začetek ob 21. uri. Za današnjo zabavo vlada veliko zanimanje.
Šentjakobska «Čitalnica» naznanja vsem članom in priateljem društva, da se vrši XXI, redni občni zbor v nedeljo, 21. t. m., ob 10. uri predpoldne v dvorani BKD pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo gospodarja, poročil knjižničarja, poročila raznih odsekov, poročila pregledoval-cev računov, volitev novega odbora in slučajnosti. — Pozivajo se člani, da poravnajo do nedel:e zaostalo Članarino. — Odbor.
—	Javna knjižnica šentjakobske «C5talnice» pri Sv. Jakobu bo poslovala v nedeljo, 21. t. m. radi društvenega občnega zbora« izvanredno od 9.30 do 10.30 predp.
—	S. K. «Jadran». Danes zvečer ločno ou 8. uri odborova seja v društvenih prostorih. Gre za prireditev Silvestrovega večera. —
—	Za S. K. «Jadran® - H.-K. daruje gosjp. Rebula Alojz L 5. Najlepša hvala!
Iz triaSkesa živllenla
—	Samomor mladega mizarja. Včeraj predpoldne neki kmet iz Bazovice, idoč po polju blizu vasi, zapazil v mali dolini na nekem drevesu truplo ohešenca. Presenečen je stopil bliže in tedaj je spoznal, da je obeienec neki mladenič, že mrtev. Kmet je hitel v vas ter obvestil o žalostnem dogodku orožnike, ki so se podali na lice mesta. Kmalu potem ;e dospel tudi zdravnik iz Opčin, ki je bil med tem časom tudi obveščen o dogodku; mogel pa je le dognati, da je mladenič mrtev; smrt je nastopila pred več urami.
Pri samomorilcu so našli nekatere listine, na podlagi katerih je bil spoznan za 23-letne-ga mizarja Ivana Urankar, rodom iz Bazovice, stanujočega v našem mestu v ulici £>apone št. 4. Dognalo se je, da je mladenič, ki je pred kratkim dokončal vojaško službo, predvčerajšnjim obiskal svoje znance v Bazovici. — Pozneje so ga videli v vasi precej vinjenega, zvečer pa je nenadoma izginil. Potemtakem se je najbrž že tedaj podal v smrt. Ni znano, kaj je nesrečnega mladeniča prignalo do obupnega koraka.
—	Žrtev aUcofcofa. Sinoči okoli 20. ure se je pripetila na trgu Oberdan težka nesreča. Neki javni avtomob.l, ki je vozil s precejšn o naglico proti obokom Chiozza, je podrl 15-let-nega natakarskega vajenca Prima Pagnoni, stanujočega v ulici Giulia Št. 50. Pagnoni je namreč skočil z nekega tovornega voza, na katerem je sedel, ter hotel preko ceste; zdi se pa, da ni zapazil avtomobila, ki je pridrvel od zadaj. Pri padcu je nesrečni dečko zado-bil hude poškodbe po glavi, obrazu in desnem stegnu; poleg tega so mu kolesa zmečkala levo roko. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč na rešilni postaji, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo v dveh mesecih, ako ne nastopijo kake komplikaci e.
Šofer je bil zaslišan na policijskem komisa-rijatu v ulici Chiozza. Pridržali so ga v zaporu.
Trčenje med li—ib|i m in arvtomobflom gasilcev. Včeraj zjutraj je bilo poveljstvo mestnih gasilcev teleiomčnim potom obveščeno, da je v hiši št. 33 ulice Valdirivo izbruhnil ogenj. Na lice mesta sta bila odposlana dva oddelka gasilcev, ki so pa imeli malo opravka: vnele so se namreč saje v nekem dimniku. V pičli pol uri je bil neznatni požar popolnoma pogašen. Okoli 9. ure je avtomobil gasilcev zopet odrinil proti svo emu skladišču. Toda enzijskega zavoda, prefekt Moroni, general vožnja je bila nesrečna, kajti ko je avto zavil
iz ulice Carducci v ulico Tarabocchia, mu je ravno na vogalu privozil nasproti tramvajski voz proge trg Perugino—Rojan in mu zaprl pot. Čeprav je šofer naglo zavil na levo, vendar je tramvajski voz, ki ga :e uslužbenec, uvidevši nevarnost, skušal ustaviti, trčil od strani v avtomobil. Sunek je bil tako silen, da je avtomobil zdrčal za dober meter, gasilci, ki so se nahajali na ntem, so pa večinoma popadali ali, ker so izgubili ravnotežje, po-skakali na tla. Pri tem se je 48-letni gasilski podčastnik Ivan Cerne nekoliko pobil na nogah. Ostalim gasilcem in potnkom v tramvaju se ni zgodilo nič hudega. Obe vozili sta ostali precej poškodovani, posebno avto. Cerne e dobil potrebno pomoč v mestni bolnšnici.
— Z gorečim špiritom se je obala. Zasebni ca Ida Gregori, stanujoča v. ulici Eurico Toti št. 6, je hotela včeraj predpoldne segreti kavo s špiritom. Nesreča je hotela, da se je posoda s špiritom prevrnila in goreča tekočina je pl usknila ženski na desno nogo in roko. Zadobila je tako hude opekline, da se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti par tednov.
Bala tobaka mu je padla na hrbet. Sinoči okoli 23. ure se je na Lloydovem parniku «Bucov:na», zasidranem pred skladiščem št. 21 v prosti tuki V. E. IIL, ponesrečil 44-letni' težak Marijan Zornada, stanujoč v Kolonji -
telovadbo in bomo prirejali raznovrstne zabave. A kaj vidimo seda) namesto tega? Zapečati bi nas hoteli v politiko raskola in nas obiti za sltoro protinarodno delo. Mladi itje se dajo lahko obrniti, kakor se hoče. Tak si mislijo ti rsAobiifrki ptički. Toda Itur-dci fantje so zavedni, zavedalo se, da je razkol Škodljiv in da je rešitev samo v edinosti vsega našega ljudstva. Zato ne marajo šturski fantje na limanice lepim besedam razkolni-skih agitatorjev, temveč si bodo ustanovili svoje narodno društvo. Priprave ao Že v toliko napredovale, da se bo v najkrajšem času uresničila naša topla želja z ustanovitvijo narodnega društva. Zato kličemo fantom: pozor, ne vdajajte se mami jen u goriških raz-kolnikov, ki sejejo med nas razkol in sovraštvo in vas le zapeljujejo v pogubno stran-karstvo.	Pripravljalni odbor.
—	Vrtojba. Naša «Slov. Čitalnica«, katera bo v par letih praznovala šestdesetletnico svojega obstanka, prav dobro in uspešno napreduje, za kar moramo biti hvaležni v prvi vrsti svojemu večletnemu in nadvse agilnemu predsedniku, pevovodji, učitelju tamburaškega zbora in drugim. — Za Martinovim večerom , je dne 8. t. m. priredila svoj običajni Miklav- j žev večer za male in odrasle. Na sporedu je bilo več burk in šaljivih prizorov. K sklepu ; so nam podali naši vrli diletanti Fr. Detelovo «Begunko», dramo v treh de anjih in prihod sv. Miklavža. Pri razdeljevanju daril odraslim je bilo smeha brez konca in kraja. Če se upoštevajo tesnost prostorov in razne tehnične oviret je bil spored na splošno dobro izvajan. Igralci so tudi častno rešili svoje vloge. Vsa čast in hvala g. režiserju in vsem, ki so pripomogli k uspešni prireditvi.
Udeležba je bila sijana in nad vse pričakovanje. Brez posebnih naznanil in oglasov so prihiteli okoličani cd daleč in od blizu, tako da je primanjkovalo prostora, za kar naj nam blagovolijo oprostiti. — Kakor je znano, se vršijo priprave za Silvestrov večer, od katerega se nadejamo, da ne bo zaostal za prej-šjimi, ki so nam -Še danes v spominu. — Le tako naprej «5k>v. Čitalnica*, proti našemu cilju, izobrazbi in kulturi našega naroda. Vse se nam more vzeti, a duša in srce ne...
—	Idrija. («Šolsko društvo*). Dne 5. decembra je priredilo tukajšnje »Šolsko društvo» Miklavžev večer v dvorani hotela Didič. Ob-nesel se je jako dobro, da so bili zadovolni
"i malčki i odrasli. Česar smo si že dolgo želeli, se je doseglo ta večer, namreč vzoren red. Vsak je dobil svoje mesto, dasi so bili navzočni vsi otroci naših članov in še 50 neplanskih otrok, revčkov, ki se jih je spomnil ta radodarni svetnik potom «$olsk. društva«. Prireditev je otvorila ljubka deklica, ki je očaru oče, da, naravost dramatično predna-šala pesem o prihodu sv. Miklavža. Nato je zapel učiteljski zbor prelepo «Rože za Marijo«, nakar je napočil za otrošk^. srčeca pre-divni trenutek, uresničenje dolgo gojenih nad in želj. častitljivi starec ie z globokim glasom prijazno pozdravil malčke, pobaral tega in onega, kako ka? uboga ljubo mamico ter slednjič začel deliti darove. Deležni so jih bili vsi. Željno so segale ročice po pisanih mošnjič-kih, polnih slaščic, raznovrstno oblikovanih kruhkih in zavitkih, ki so imeli za uboge otro-čiČe gorko oblačilce za zimo... Pozabiti ne smemo tudi strašnih parkljev, ki so se pa vedli prav obzirno.	,	. i
Odbor -šolskega dru«T»» izreka najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so bodisi duševno, bodisi gmotno pripomogli do uspeha tega lepega večera.	_
Književnost In umetpost
_ «Zenski Svet« (decembrska številka) izide jutri. Upravniitvo opozarja "*se one naročnice, ki še niso poravnale naročnine za tekoče leto, naj to nemudoma store, ker bi sicer ne dobile 12. Številke.	i
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da Je nala ljubljena h.erka
Tltka-Mira
po kratki in mučni bolezni, danes zjutraj ob 3.30 v Gospodu preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrži v torek, 17. decembra, ob 15. uri, fz hišo *ah*il na domače pokopališče.
(755)
KOPRIVA, 16. decembra 1924.
Žalujoči rodbini Vuga<

BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik ca razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1602

LADO PETRIČ, Trnovo - Ilir. Bistrica. Zalega dvokoles, šivalnih strojev, mehanična delavnica.	160S
ESBI II II BI II IB 19 li II IE ai II ■■ II
3
ZOBOZDRAVNIK
t Zlato, srebro, krone, I * platin, zobovje 12}]
kupuje
; Dr. LOJZ KRfll« i
JJ specialist za bolezsii v ustih in na zobeh.	JJ 2 sprejema za vsa zobozdr. In zoboteh. opravita ™
■■	v Gorici, na Travniku 20 (Piazza della	■■
«	Vittoria 20) od 9-12 In od 3-5.	"
■ lili II II BI II II II IB II II IB BB BI 111
ALOJZIJ POVH
urar In ilatar
Piazza GaribaidI 2, i. d. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
m %
m
%	ČP
Najvišje cene plačujem z?
ZIM ALBERT P0UH|
Trs«, Via Na zini 4€
kuri; slatic* lisic,
dihurjev, vider* Jazbece v, mačk veveric, krtov, divji)i in doiračih zajšev.
D. mmDSPŠkCH
Trst, Via Cesare Battlsli št. 10 I', nadstr.f vrata 16 <i7>
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Vedite, da še malo časa in ob priliki naše
velike božične predaje
različne praktične in elegantne vrednostne predmete, vsakomur, ki nakupi v enem dnevu, tudi v različnih oddelkih, blaga najmanj za
Borzna porotna«
DEVIZE. Amsterdam od 930.— do 9 0. ; Bel-Itija od 1 U.— đo U«.- I Pari* od 1V4 75 do LondoD od IOS.Juj do 109.10 ; New Tork od 5>3.t5 do »3 A ; Španija od 525.— do «30.— ; S*ica od 449,— do 461.—| Aten« od 41.— do 4».— ; Berlin od 548.— do 554.—; Bakarast od 11.75 do Praga od 70.25 do 70.75; Ogrska od 0.0310 do u.Oitt); Dunaj od 0.0322 do 0.0832; Zagreb od-34.60 do 84-bO.
V LUTE : Avstrijske kron« od 0.0320 do 0.033"; dinarji od 34.3;) do 14.70; dolarii od 23.10; do 23 20; i nvc» po 20 frankov od 91,— do 92 — fmit šter-liug od 108.90 do 109.—.
Mali oglasi
KUPIM večjo možmo hrastov. Ponudbe na Stenovic( Corso 11.	1628
DEKLE, pridno« se iiče. Gostilna, via S. Laz-zaro 7.	1629
Darila so na izbero. — Sporedno z nakupnim zneskom bo stopnjevala tudi vrednost daril.
Dodanih je bilo mnogo novih in lepih predmetov.
Oglejte si razstavo daril v prvem nadstropju!
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Ljubezniva oskrba. Največja tanost__l630
SKLADIŠČE oglja, dobro vpeljano, se proda radi bolezni. Via Ponziana Si. 137. 1631
Iz urtida polit, društva „Edinost" v Trato
Tržaški odbor: V. C, - Prošek: V Vašem slučaju manjka vsaka nravna podlaga za upor. Odškodnino bi bili morali zahtevati edino le pri zavarovalnici proti nezgodam, a tudi tam ne boste več ničesar dosegli, ker je zadeva zastarela. Vaš odlok dvignete ✓ našem uradu.
A. Vatovec - Trst in 7 F, Ricstaaje: Za oba je odrejena nova zdravniška preiskava. Na podlagi izida bodo podvzeti definitivni ukrepi.
Istrski odbor: M. M. Karotba: Tudi za Vas je odrejena nova zdravniška preiskava. Na podlagi izida bo končnoveljavno rešena Vaša zadeva.
_ Tajništvo.
Zadnja repriza «Madaa*e Bonirard«.
Ker je bila zadnjič repriza *Madame Boni-vard=> zabranjena, se ponovi v nedeljo, 21. t. m. cb 3. popoldne. Kdor še ni vkiel te vele-zabavne komedije in tisti, ki se hoče še enkrat cd srca nasme ati, ta pride v nedeljo k Sv. Jakobu. Opozarjamo na to predstavo predvsem pa smehaželjne okoličane. Igro re-
Monte Fiascone št 171. Pri razkladanju to- pedala v zlato bodočnost.
baka mu je padla na hrbet stot težka bala, ki :e zdrknila z dvigala. Zornada je zadobil več poškodb na levi rami, najbrž mu je bil poškodovan tudi prsni koš. Na lice^meata poklicani zdravnik rešilne postaje ga ]e dal prepeljati v mestno bolnišnico.
Vesti x Goriškega
SPALNA soba iz orehovega lesa L 1200, druge iz hrastovega, mahagonijevega in bukovega lesa, postelje, vzmeti, žimnice se prodajo, tudi posamezni kosi, po izredno nizkih cenah. Solitario 13, prodajalna.	1632
SLUŽKINJO, dobro, zmožno vseh hišnih del, okoli 40 let staro, sprejmem. Ponudbe pod «Služkinja?> na upifcvnlštvo.	1633
Corso Uiti
TUST Corso Ultt. Em,
PODLISTEK
Collins:
$REZ IflEAA
(193)
Roman.
«Pogum, kje pa naj najdem toliko poguma!» -Pomislite na potovanje v Avstralijo, na poroko in na to, da bo vaš otrok preskrbljen!«
Lojzino bledo obličje se je razjasnilo, žarek Magdaleninega duha ji je odseval iz oči, ko je
— Ie Štorij. Pri nas se je ustanovil tako-imenovani fantovski odsek. Imeli smo ie več fantovskih sestankov. Seveda je bil vsak
krat glavna točke dnevnega reda «kritika.------ - . ... . . .
tržaške politike. Ko se je fantovski odsek njena gospodinja ji je velela molčati, ustanavljal, so nam obljubljali, da bomo imeli «Vi mi ne dolgujete nikake hvale,, je rekla.
_Ce sprejmete moj predlog,» je rekla Magdalena, «se morete dati takoj oklicati za poroko. Obl ubim, da vam izplačam denar tisti dan, ko izide oglas v časopisu. Će mo upraviteljica odkloni, vas to ne zadene. Dobro vem da nisem več lepe zunanjosti, vendar pa bom še dobra za sobarico, kakrino zahteva admiral Bart-ram. Tudi ni treba, da vaa vznemirja možnost, da me prepoznajo. Ko bom jaz v admiralovi hiši, boste vi 1* poročeni in na potu ▼ novo živl:enje.
Na Lojzinem obličju sta se odražala upanje in strah. Hotela je izreči zahvalo gospe, toda
«Ponavl'am, da je najina pomoč vzajemna. Žalibog pa vam ne morem dati sreče, ne da bi vas peprej zapeljala k prevari. Toda to ni vaš pogrešek; če se vi branite, mi bodo še slabše osebe pomagale. Odločite se, kakor se vam bolje zdi, toda nikar se ne bojte sprejeti denarja. Če se mi to posreči, ga ne potrebujem več, če se mi ponesreči...^
Umolkn.la je in stopila h kaminu, da skrije obraz pred Lojzo.
«Ce se mi ponesreči,» je nadaljevala, »tedaj mi ne pomaga ves denar tega sveta. Ne mislite na vzrok, ne mislite name, ampak samo nase. Ne maram izrabiti vaše izpovedi, nočem vas siliti. Napravite, kar se vam zdi, toda pomislite, da je moja volja neomajna in da je ne more, za karkoli se vi odločite, omajati.®
N ena nenadna umaknitev od mize ter :z-premenjeni glas pri zadnjih besedah sta zopet vzbudila v Lojzi pomisleke. Vila je roke in rekla: «Tako nepričakovano je to name prišlo! Rada bi rekla da in vendar skoraj me je strah...»
»Prespite vse,? je rekla Magdalena še vedno proč obrnjena, «jutri mi poveste, kako ste se odločili. Danes ne potrebujem več nobene pomoči, se bom že sama slekla. Niste tako močni kakor jaz, vidi se vam, da vas :e zdelalo. Ne bodite več zaradi mene pokoncu.
Lahko noč, Lojza, in dobro spite-»
Ulas ji je postajal vedno tišji in tišji. Globoko je vzdih-niia in podprla s tako kretn o glavo z roko, da je vzbujala usmiljenje. Loi/a m bila šla še iz sobe, kakor je mislila Magdalena. Tihoma se ji je približala in ji po! u-biia povešeno roko. MagdUena se je vzklo-niia, toda takrat ni umaknila roke. Prevzel jo je občutek njene strašne osamljenosti in oči so se ji napolnile s solzami.
*Ne žalostite nie,^ je rekla. "Lahko noč!
* » »
Prišlo je jutro in Lojza je privolila. Se tisi i dan je gospodinja prejela odpoved in Lojzina igla je neumorno šivala obleko za sobar co, Vmesno dejan e.
1.
Gospcd čna Garth gospodu Pendntu.
Westmorland House, 3. jan. 1848.
Dragi gospod P^ndril!
Sporočam Vam, kakor ste želeli, kako se Nora počuti in kaj dela. Ne morem reči, da se je sprijaznila z Magdalcninim molkom, dovolj poznam njen značaj, da bi mo£la Uaj takega tnl nje pričakovati, toda n ene misli so zadobile novo tolažbo. Ona si morda s.-jma n> Se m jasnem, tudi nisve o tem še nič govorile, toda gotovo je to, da postajajo obiski .'uriia Bart-rama vedno pogostejši v Portlarui-Place-ju.