LISTEK. Legenda o mirn. Legendo imenujemo pripovest, v kateri se dogodba čudovito razvija, kakor v pravljicah in v pripovedkah, Legegda se lahko naslanja na zgodovin.sko resničnost, navadno pa je ploct bujne in proste ljudske domišljijo. F^egenda se rojdi v narodu,- živi ia umrje ž njim. Priobčnjemo legendo o miru, katero je zapisal Ivan Stukelj v ,,S. N." Kajpada je ta legenda brez zgodovinske podlage. Ivan Stukelj piše: * * V kmečkem domu se je porodil deček, ljufflco dcte. polno čilega edravja. Boter in babica sta r velikim ponosom ponesla novorojenčka h krsfu v bHžnjo iapnijsko c«rk«v. Fmd sr. krstnim obredom so odgrnili dete. Tu glej čudo, najnesto deteta je v pienicah ¦tripala gibka — riba, Sam župnik ]e zastrm©l nad tem 6ud«som. Cez nekaj 6««a pa je župnik »irno zapor«dal boim: ..Ponesite to dnmn! Ako se doma izpremenl zopet v dete, povrnite se ž njim takoj semkaj, da. je krstim!" Boter in babica sta se vrnila domn k materi in glej: riba se je pretvorila nazaj y dete, Zato sta se zoi et napotila v cerkev. Ko so pa pred sv. krstom odkrili dete, je cepetalo v plenicah drobno, živahno — žrebe» Vsi so zastrmeli nad tem novim fudesom. Zupnik pa je mirno nasvetoval: ,,Nesite to zopet domu! Ako se doma iznova izpremeni v dete, mi je morate precej prinesti, da je krstim!" Boter in babica obljubita. Prišedša domov, sta odgrnila — in glej, mesto žrebeta je v plenicab mirno spavalo dete. Oilpravita se z detetom tretjifi v cerkev. Babica odgrne pregrinjalce z deteta in glej 6udo, namesto deteta gleda iz ple-nic — zlat klas. Zupnik pa sedaj ni odložil obredne knjige, amr^ak je krstil zlat klas kot pravo dete na ime svetega ki)robn. Ko vSta se bofer in Habica povrnila k raateri, se .;- klas jtretvoril zoi^et v dete, Mati ie drhtela od strahu, kaj se bod© Se zgod1I» z njenim detetoa, da so se nad nji« pojavik 8a taka čudeaa. A čuj, dete je odprlo usleca in izpregovorilo: ..Gorje, gorje bi Vfilo zemlji, ako bi me bil župnik krstil kot ribo. Silne povodnji, kakoršnih še ni bilo od občnega potopa,, bi poplavile ploiHna polja in ljudje bi potem umirali od lakote!" ,,Gorje, gorje pa bi bilo zemlii tudi tedaj, ko bi me bil župnik krstil kot žrebe. Vojske proti vojskam^ ogromne, orjaške, še s silnejšimi grozotami kakor sedaj bi zadivjale po vsej zemlji. Konjska kopita bi poteptala, poman|drala lepo zemljo, da bi slednjič na njej ostal samo en jezdec in en konj!" ,,Blagor pa narodom, da me je župnik krstil kot klas. Ko bo ta dozorel, tedaj se povrne na zemljo zopet blaženi mir, po katerem hrepene ljudstva z vso svojo dušo!" Izpregovorivši fe besede, je dete umolknilo, za-! klopilo oči in sladko zaspančkalo. Odslej ne govori več, ampak se dalje razvija« kakor druga deteta, ličica se mu polnijo in rdeč«, v sa,njah pa se mu krožijo usteca v sladek nasmeh. ko mirno spava v zibiki, K materi prihajajo sorodniki, znanci in sose3|fj in i*ajo v^selje z detetom, Id od časa do Casa odjfr ra svoje leji«, »odre o*i, iz katerlh seya rajsM — ~ Va« Oplotnica, ftadrajaske župnije, v konjhSkt«. okraju na StajersJrein, ima to feast, 8a se j& v »Jai porodilo ono čudcsno dete; katero je krstil čadra«&' ici župnik. Ta1 gfvvorica kroži že mesec dni tukaj prl nas na Fr^nkolovem in po okolici. Imenitno j« gledati Jjudi, kajco sprejemajo to novico. Tu so labkovernežtv !:i b-; tnko; verjeli to |»ripovedko. ;iko bi jim odločn« ne ugovarjali neverni Tomaži, Ob orjašM borlfi narodov, kakoršne še ni videl svet, ki trpi sedaj pod grozoto vojne s tolikimi žrtvami. ki jih- ni mo6i preSteti in umeti, je posebno dovzetna priprosta ljudska duša, da išfte izhoda v tajinstvenos«. Nekaj nadzemskega pričakuje, da bo iz tega orjaškega boja prisijal — mir. Ta ljubka legenda morda ni plod sedanjih dni, temveč je počivala v narodnem izročilu ter je zdaj vznikia na dan. Mogoče, da je bila tudi kje zapisana, saj naš priprosti narod tako rad pogleda v stare «prerokoyanjske knjige." V tej legendi se zrcali pristna slovenska duša, ki tudi v krutih 5asih radai sanja, baji in pesni. Padlemu cetovodji Jožefu Rojnikn v spomin, Dne 17. junija, ob pol desetih zvečer, je zadela laška granata našega ljubljenega tovariša četovodjo jožefa, Rojnik, doma iz Braslovč. Ves popoldan je že obkladal nasprotnik naše stališče s težkimi granatami. Proti večeru jo malo ponelral, zato smo se začeli prosteje gibati. Grem sprevidet nekaj težko ranjenih: Še mi zažvižga par granat čez glavo v smeri proli nn&emu stališču. Ko se vrnem, mi sporočijo grozno novico: nred nekaj minutami je granata, zadnja, ki jo ,|e vrgel sovražnik k najn, zadela in nbila našega ljubega Rojnika, ko se je bil oddaljil nekaj koraKov od svojega kritja^ Podelil sem mu še sv. olje. Kar verjeti nisem mogel, da je resnica; pa je bila: mrzel, bled in krvav je ležal brez življenja na nosilih. Pred par trenutki je še bil s tovariši po svoji navadi vesele volje v svoji ,,vili", kritju, ki so ga prijatelji krstili | o njegovem imenu\ Pred par urami je g. štabnemu zdravniku javil dva mrtva — ni mislil, da se jima pridruži še isti yečer tudi on. Vsi smo bili vsled izgube dragega bojnega tovariša neizmerno pobiti, brez besede ves večer. — Govoril sem drugo jutro, ko sem blagoslovil njegoyo truplo, na obvezovališču s sanitejcem, ki je bil ves čas vojske rajnemu tovariš. Pravil je: Vso no6 sem mislil in sanjal o Rojjiiku-, — tudi meni se je taico godilo in gotovo tudi drugim, ki so ga poznali. Saj je bil pri vseh nad vse priljubljen vsled svoje plemenitosti in ljubeznjivosti napram ysakomur, zlasti pa na;)ram ranjencem in bolnikom. Bil je ves čas vojske pri saniteti. Ranjenci in bolniki lahko pripovedujejo, s kako ljubeznijo, usmiljenostjo in sočutjem je skrbel zanje — prelep zgled svojim tovarišem-sanitejcem. Zato ga je tudi Rdeči križ. kar se prav redko zgodi, odlikoval z zaslužno svetinjo Rdečega križa. Cislali so ga predstojniki; zaradi njegove porabnosti, Vestnosti in nata,nčnosti ga je vzel g. štabni zdravnik za svojega pribočnika. Se danes mi je pravil štabni zdravnik: ,,Rojnik je bil vrl dečko! Opazoval sem ga ves čas vojske, spoznal njegov Iep zna6a,i, ga spoštoval in zato vzel k sebi." Posebej mi je povdarjal, da rajni napram nrerau o nikomnr nikdar ni kaj hudega rekel; Če ga je vprašal o sanitejcib, je vedel Rojnik o njih poročnti le najboljše. B'l 'p mož krSčanskega mišljenja, ves navduSen za katoliška društva, za tnladinske organizaci.ie; pa tudi kršfianskega življen|a;i rad je prejemal av? zakramente na bojišfiu, pa tudi doma, ko je prišel na dopust. Se teden pred nezgotio — na Binkošti — j© šel z nekaterimi tovariši z menoj v četrt ure oddaljeno, deloma opustošeno cerkev k sv. maši. Rojnik je bdl naš organist, kadar je prišel na3 polk do kake cerkve z orgljami. Kdo izmed mož pri polku — kolikor jih še je iz tiste dobe — se ne spo» minja. kako smo bili do solz ginjeni, ko smo priSli avgusta lanskega leta s severnega bojišča na ]ug ln V cerkvi Sv. Križa prl Trstu po dolgem času — n&kateri po celem letu — slišali prvič zopet orglje ln lepo slovensko petje pod Rojnikovim vodstvom? Ko smo letos v Logatcu na Kranjskem opravljali sveto velikonocno pobožnost, nam je vsak dan pri sv, ma^ ši orgljal in vodil petje dragi Rojnik. Povsod si Je naenkrat sestavil pevski zrbor — organisti pri polkn, pa pevke dotifinega kraja. Pai idealni pokojnik ni bil samo organist po stanu, ampak z vso dušo je gorel za cerkveno glasbo in petje. Najraje je govoril o oerkveni glasbi, o kateri je imel prav zrelo sodbo. 8« pred par dnevi mi je razlagal, kako bi se umetno in zlasti latinsko cerkveno petje naredilo ljudstvu razumljivo in prikupno. Bil je poln lepib nacrtov, ki Jifc je nameraval vdejstviti po vojski, ki pa spa.vajo 88daj z njegcimi telesnimi ostanki v laški zemlji. — Njegova duša y,a se gotovo raduje v nebesih in vživa pri veCnem Pla^nikii plaftilo za verno, katoliSlco mišljenje in življenje, za vsa dola usmil|enja in ljubezni do bolnikov in ranjoncev na bo^išču, za vso Cast, ki jo je dajal Bogu z orgljjaiijem in cerkyenim r>etjcm. M. Krajno.