6t. 46.
V Gorici, v sredo dne 10. junija 1903.
Tečaj XXXIII.
Ishsjs trikrat na teden v lestlk Isdaajlh, in sioer: vsak torek, fotrtek in soboto, zjutranje ia-dunje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. url popoldne, in stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-. j,,mana   alt v  Gorici   na dom poSiljana:
' Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 , CO „   ,    ,   3-30
5etrt leta........ ..  S . 40 .   ,    ,   l«?u
Posamične Številke stanejo 10;vm-Od 23, julija" 1902. do preklica izhaja  ob  sredah m sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulic štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSoek vsak dan oa b. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do J S. ure. Na naročila brea dapsalaae »arofcaias te ne oziramo.
Oglasi In poslanica se radunijo po pethVvjstah Le tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kx., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Veolrat po pogodbi. — Večje 5rke po prostora. — Reklame ia spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obUkoiavsebraooglasov-oa^ai^amo vsako odgovornost
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    J)r.~K^Lwrit:
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Stil.
Naročnino Ia oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSUjajo le uredništvu.
NaroSnfoa, reklamacije in druge reBI, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlltvu.                ______
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od <SoSe> vsak petek in stane vse leto 3 K tO h ali gld. 1-60.
«Socs» in «Primoreo» se predajata v Goiioi v to-bakanu Bohwarii v Šolski ulioi «n JellerBitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenoifl na^ trgu delta Gaserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
¦»»X««'-
,Gor» Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. MeJjavec) tiska in zal.
[Naš manifestacijski shod
za brate Hrvate.
V nedeljo, čn& 7. t. rn., se je vrši! na Goriščeku, na Katarinijevem vrtu, v Gorici napovedani manifestacijski shod za brale Hrvate. Shod je hi! jako dobro obiskan, prišlo je nad 2000 ijudij te vseh slojev naše dražbe. Poleg meščana, trgovca in obrtnika je stal delavec, poleg njega visokošolec in drugi zistopniki naše inteligentne družbe, prišlo pa je tudi v prav lepem številu naše narodno ženstvo. Vabilu na shod so se odzvale gospe in gospodične, prišle pa so tu U naše vrle delavke, ter tako povečale vspoh manifestacije. Gast jirol Obširen vrt Katarinijev je bil poln, n6, vse se je gnetlo in stiskalo okoli odra sredi vrta, nad katerim sta plapolali hrvatska in slovenska trobojtiica z znaki žalosti ter dve črni zastavi.
Ob H. uri je otvoril shod g. A. Ga-bršček, rekoč:
Cenjeni zborovalci! Častite dame, možje, žene, dekleta, bratje, sestre! 1'retresujoče vesti, ki prihajajo že nekaj tednov Iz bratske Hrvatske, vzburjajo po vsej pravici slovenska in slovanska srca te države in dalje črez »jene meje. Po vsem slovanskem svetu, in zlasti med nami Slovenci, ki smo bratom Hrvatom najbtjižji krvni bratje, se razlega glas protesta, glas opravičenega gnjeva in odpora proti vsemu temu, kar se godi zadnje tedne tam doli v tej nesrečni, nekdaj prosti, nekdaj cvetoči kraljevini Hrvatski. Tudi mi goriški Slovenci nismo mogli in nečemo zaostali za drugimi slovanskimi brati, ampak tudi mi hočemo povzdigniti svoj glas protesta, gnjeva in odpora proti vsemu temu, kar se danes godi med brati Hrvati, in zato se čuje danes tu v Gorici in se bo čul popoldne v sosednji okolici glas protesta proti onemu, kar se danes godi v bratski Hrvatski. V ta namen smo sklicali h odbora narodno-napredne stranke shod tu v središču naše po dveh tretjinah slovenske dežele, tu v lepi naši Gorici. Človeku se srce zasmeje, dasi stojimo pod črno zastavo, dasi stojimo pod troboj-nicD slo ven sko in hrva tsko s črnimi znaki nadičeno. Srce   zatrepeče   človeku   v
prsh, ko vidi tako krasno udeležbo vseh slojev našega ljudstva h mesta in bližnje okolice. In zato se Vam >.z v imenu sklicateljev prav prisrčno zahvaljujem in Vam pravim: Bodite nam pozdravljeni na tej zemlji i Bodite nam pozdravljeni na teh prostorih ! Hvala Vam, da ste došli! Dobro nam došli I — Predno nadaljujemo po vsporedu, k: je natančno določeu od politične oblasti, Vam imam čast predstaviti vladnega zastopnika g. nadkomisarja Contina. Naznanjam Vam, da so določeni trije govorniki. Prvi bo govoril g. dr. Treo v imenu narodno-napredne stranke, drugi gosp. Josip Kopač v imenu jugoslovanske secijalne-demokratične stranke in tretji bom predlagal jaz resolucijo ter pripomnil, kar bo po izvajanjih obeh govornikov še potreb a. — Pragi rojaki! Nastopil je čas resne manifestacje za veliko in vzvišeno stvar, in jaz sem prepričan, da vi vsi, kt ste sem prišli, ste tudi zreli in veste, zakaj gre, Ur bodete tudi znali resno in tako častno manifestovati, kakor gre za resno stvar, Toda določeno je, da naša srca morejo prekipeli le v teh mejah, v katerih smo danes zbrani, in to je tudi čisto dovolj, du mi na tem mestu povzdignemo svoj glas, glas odpora in protesta, proti divjanju onega samega človeka, kateremu po pravici rečemo, da je krvoločen azijatski satrap, da protestujemo proti temu, kar en sam človek počenja med brati Hrvati. Določeno je, da vsi ostanemo v teh mejah, in ko bodoči predsednik zaključi shod, se lepo mirno in dostojno razidemo v zavesti, da smo izvršili resno delo tako, kakor se spodobi zrelemu ljudstvu, ki zna nastopiti tam, kjer je potreba, ki bode znalo nastopiti tudi v bodoče tako, kakor bo poceba. (Burno ploskanje.) Upam, cenjeni zborovalci, da se bodemo po tem ravnali. Tu nimamo vzroka, da bi de-monslrovali proti sodeželanom italijanske narodnosti, s katerimi hočemo na podlagi popolne enakopravnosti in enakoveljavnosti v miiu Živeti. Tudi nimamo vzroka, da bi de-monstrovali proti peščici Nemcev, ki bivjjo v Gorici. Nimamo vzroka, da bi demonstro-vaii proti policiji ali vojašUu. Tukaj smo zbrani, da manifestujemo za to, kar vsi veste
in kar V&m kipi v srcu. Pričakujem, da potem*, ko bo shod sklenjen, se mirno razidemo, in da ne damo povoda, kakor je bilo v Ljubljani, da se bo govorilo po vsem nam sovražnem svetu le o tem, kar se je zgodilo po shodu, kar so nekateri nepremišljeni ljudje napravili zvečer in tisto noč po shodu, kar je potisnilo v ozadje vso tisto častno manifestacijo, katero so dali Ljubljančanje. Om krasna manifestacija v središču Slovenije je izgubila pomen. Mi nečemo tega. Mi hočemo, da današnja manifestacija bodi jasen znak vsem onim, katerim to tiče, da iz Vaših src kipi ena sama misel, ki nas združuje, misel na svobodo nikdar več tako zatirane kraljevine Hrvatske. Naša misel je edino ta: Proč, doli s Khuenom Hedervarv-jem! Hrvatska Hrvatski ! (Burno odobravanje.) Samo to je naš namen in nič drugega, in zato sem tudi prepričan, da po shodu ne bo v Gorici nikake take demonstracije, katera resnost in veličastnost tega pojava postavi v ozadje, Predno gremo dalje, dovoljujem si predlagati predsednika, ki bodo vodil zborovanje, in sicer, ker smo trije sklicatelji ter sva dva dva določena za govornika, Vam predlagam tretjega g. dr. G r u n t a r j a za predsednika. (Odobravanje.)
Dr. Grunta r: Slavna gospoda! Dragi rojaki! Pred vsem je meni hvaležna naloga, da se Vam zahvaljujem za izvanredno čast, da ste me izvolili predsednikom današnjega protestnega shoda. Moja naloga obstoji samo v tem, da vodim razpravljanje. Kakor je g. predgovornik povdarjal, povdarjam še enkrat jaz, da današnji protestni shod naj bo le izključno manifestacija goriških Slovencev v prilog bratov Hrvatov. Človekoljubje nas je zbralo, in ta živa čustva naj vodijo naša današnja dejanja! S tem preidem k dnevnemu redu. Besedo ima zastopnik narodno-napredne stranke g. dr. Treo.
Dr. Treo: Rojaki Slovenci! Zbrali smo se danes, da damo duška svoji žalosti svoji ogorčenosti, da damo duška sožalju do bratskega nam naroda hrvatskega. Narod hrvatski trpi. Trpel je že mnogo desetletij in danes po vsem tem, ko so mu začeli trgati in so mu trgali meso z njegovega života, danes se ta narod bojuje. Na stotine jih je da-
nes mrtvih in ranjenih, na tisoče jih je danes v ječah in zaporih čuvanih ud madjarskih pandurov in na stotisoče njih je še v¦¦ o lo, ki stojd zadaj v tej vrsti in vpijejo gl& no: •Hrvatska Hrvatski! Dol s Khuenom-Hoder-varjr-jem 1" In še nekaj t Na milijone slovanskih src drhti zadaj za temi stotisoči junakov, slovanskih src, ki žele zmage slovanski stvari. Zraven teh pa vidimo tudi na milijone src neslovenskih, ki žele zmage pravični stvari in ki žele konec imeti nasilstvu in gospodarskemu izkoriščanju. In ako se danes zbiramo v imenu Slovencev k protestnemu shodu, vemo zakaj. Ne samo kraj, ne samo eno in isto pleme je, ki nas veže s Hrvati, enaka zgodovina je, ki nas veže s tem po jeziku najbližjim narodom. Skupaj z narodom hrvatskim smo stoletja in sploh ves čas, kar imamo Slovenci zgodovino, zapirali navid ozijskih barbarov na druge narode, tvorili smo jez, za katerim se je bogatejši narod nemški razvijal, za katerim so se razvijali drugi narodi. Ni Čuda, da jo potem postala krvava pobralimija, ki nas veže s Hrvati, In fie nekaj nas veže, to jo enaka usoda trpljenja, ki se deli žalihog v okvirju te države kot zahvala slovanskim narodom, usoda zatiranja, usoda preziranja in usoda izkoriščanja.
Ne bode, mislim, preveč kljub temu, kar se je že vse pisalo in Citalo o dogodkih na Hrvatskem, ako Vam v kratkih črtah narišem, kaj je napravilo iz hrvatskega naroda, iz ponižne slovanske nravi, čez noč junaškega leva, ki nudi gola prša madjarsk>m bajonetom. Pravijo poslanci in pravi tudi manifest cislilvanske polovice, da so to provzročili narodni in gospodarski razlogi. Poglejmo eno in drugo. Narodni razlogi pravijo: Zastave na poslopjih skupnih uradov so madjarske. Te zastave bodejo Hrvate v oči. Res je, gotovo jih bodejo. Oni pravijo: Grbi ne smejo biti madjarski. Hrvatska ima svojo zgodovino, svoje pravice, madjarski jezik na Hrvatskem nima ničesar opraviti. Uprava v skupnih uradih je madjarska. In čital sem, če se ne motim, v »Edinosti*, da jih bode v oči tisti madjarski »mehet" (fertig!) na železnicah. Dragi rojaki! Jaz ne verujem, da so to pravi vzroki revolucije na Hrvatskem. Vozil sem se
Križarji
Zgodovinski roman v štirih delih.
PoIJsil spisel H. Sienkieiriez. — Po hI. PodravskL (Dalje.)
•Hipoma je to nemogoče, ker je noč. Morda da Bog jutri Danuški kaj več pameti.«
»Naj si konji dobro počijejo, O svitu odrinemo.*
Daljši razgovor jima pretrga glas Arnolda von Baden, kateri je ležal na hrbtu zvezan z jermenom svojega lastnega meča ter začel nekaj po nemški kli-°ati. Stari Matija je vstal ter šel k njemu; ker pa ga fli mogel dobro razumeti, se je jel ozirati po Cehu.
Toda Glavač ni mogel takoj priti. Imel je opraviti z nečim drugim. Med tem ko sta se razgovarjala oba bogdanska viteza pri ognju med seboj, je on šel h križarski služabnici ter položivši jej roko na vrat, jo potresel in jej dejal:
*čuj, psica! Odidi sedaj v kolibo ter pripravi gospej posteljo, toda poprej jej obleci to svojo lepo obleko, sama pa navleci n&-se one cunje, v katerih ste jo doslej vodili... prokleta vam mati!«
In ker ni mogel krotiti svoje jeze, jo je potresal tako močno, da ao jej kar oči hotele izskočiti iz jamic. Bil bi jej morda celo zlomil hrbet; ker pa se je spomnil, da jo še potrebujejo, je rekel:
»Med tem pa pripravim za-te motvoz!«
Ona ga je prijela vsa prestrašena za kolena, in ko jo je namesto odgovora pahnil od sebe, je stekla
v kočo, se zgrudila Danuški k nogam ter jela klicati:
»Reši me! Ne daj me!«
Toda Danuška je le zaprl? oči in iz njenih ust je prihajal, običajni, prestrašen šepet:
»Bojim se! Bojim se! Bojim se!«
Na to je povsem otrpnila, kar se je zgodilo vselej, kadar se jej je približala služabnica križarskega reda. Vendar pa je dopustila, da jo je slekla ter jej oblekla drugo obleko. Služabnica jej je priredila posteljo, položila jo na njo, kakor kako leseno ali voščeno pun-čiko, ter sedla sama k ognjišču, boječa se iti iz sobe.
Toda Čeh, ivi je prišel čez trenutek, se obrne naj-poprej k Danuški in reče:
»Nahajate se med svojimi, gospica, torej spite mirno v imenu Očeta, Sina in svetega Duha!«
In prekrižal jo je z roko ter spregovoril povsem tiho, da Danuške ne bi prestrašil, križarski služabnici:
»Ti boš ležala zvezana pred pragom, toda ako zakričiš ter jo prestrašiš, takoj ti zavijem vrat. Vstani in pojdi!«
Odpeljal jo je iz sobe, jo zvezal, na to pa se je napotil k ZbiŠku.
»NaroČil sem obleči gospici ono obleko, ki jo je imela ta jaščerica na sebi,« mu reče. »Ona jej je priredila postelj in gospica spi. Najbolje je, da več ne greste tjekaj, da se zopet ne prestraši. Bog daj, da po dobrem počitku jutri pride k sebi, pa tudi vi morate sedaj pomisliti na jed in počitek.«
»Vležem se na prag sobe,« odvrne Zbišek.
»Torej od vlečem to križarsko psico na stran k truplu onega ubitega Nemca, vi pa morate sedaj jesti,
ker imate še dolgo pot in veliki trud pred seboj.«
Po teh besedah je odšel k vozu ter prinesel od ondot povojenega mesa in pečeno repo, katero so bili pripeljali s seboj iz žmudskega tabora; toda komaj je položil jed pred Zbiška, ga pozove Matija k Arnoldu.
»Povej mi vendar, kaj hoče ta orjak, kajti dasi razumem nekatere besede, vendar ne vem, kaj hoče.«
»Odnesem ga, gospod, k ognju in ondi se dogovorite,« reče Ceh.
Na to se je odpasal, zadrgnil Arnoldu pas pod pazduho, ter si ga naložil na hrbet. Močno se je pri-pogibal pod težkim bremenom, čeprav je bil krepak mož, končno pa ga zanese k ognju ter ga vrže poleg Zbiška na tla kakor vrečo graha.
»Razvozite mi roke,« spregovori Križar.
»To se lahko zgodi,« mu odvrne po cehu Matija, »ako nam prisežeš na svojo vitežko čast, da se boš obnašal kakor naš suženj. Vendar tudi brez prisege ti dam izvleči meč izpod kolen in ti razvezati roke, da boš mogel sedeti, vsekakor pa ti ne razvežemo nog, dokler se ne dogovorimo.«
Na to pomigne cehu, ki razveže Nemcu roko ter mu pomaga, da je sedel. Arnold ponosno pogleda Matijca, pa Zbiška in vpraša:
»Kdo ste vi?«
»Kako nas ti smeš vprašati? Kaj je tebi to mar? Povej nam pa ti, kdo si ?«
»Meni je mar za to radi tega, ker bi le vitezom zamogel priseči na vitežko čast*
»Sem poglej!«
svoj čas hs Galicije črez Slo vaško na Ogersko med pristne Madjare, in ko je vlak prevozil tunel Beskidov, slišal sem tam med 2r/i mi" lijoni Slovakov le »mehet«, videl povsod le madjarske napise, a nobeden Slovakov se ni uprl. In poglejmo naSe slovenske dežele. Poglejmo, da o Koroški ne govorim, Štajersko, slovečo Kranjsko, nase Primorje. Jaz nisem še slišal dragega, kakor .fertig — ein-steigen". In če pogledamo napise, čutimo pač slovenski mraz, slovensko vročino, ali zgoraj sem videl napisano povsod le: Hideg-meleg Kalt-warm. V našem jeziku ni bilo nič napisano. V našem jeziku nam niti pljuvati na tla ne prepovedujejo. Pa tudi. Italijani se v tem oziru ne morejo pohvaliti, kajti tudi njih »pronto* se nikjer ne sliši. Poglejmo, kako se ravna povsod pri nas z zastavami, z grbi in napisi. Kako sramotno se že desetletja pri nas uraduje! — In vendar se Slovenci Se ne puntamo. Res, hrvatski narod ima več narodnih pravic, ka&or kateri drugi narod slovanski v Avstriji. Narod hrvatski ima tudi nekaj odstotkov več narodnega ponosa, nego mi. Ali vendar mislim, da se Hrvatje ne puntajo zaradi narodnih krivic, temveč da so tu drugi vzroki. Hrvatje vedd dobro, kakor mi, da vsa ta madjarska baha-rija po Hrvatskem, da. vse to sarlatanstvo izgine po hrvatskih kakor po slovenskih zemljah ob naši slovanski spomladi črez noč ravno tako, kakor izgine zadnji sneg pred gorkimi žarki spomladanskega solnca. Ako torej globokejse posežemo v vzroke tega punL, imamo dragi važnejši vzrok, in to je gospodarsko izkoriščanje. So etični razlogi, je razdraženi narodni ponos, ki daje čutiti tri-nostvo v obliki Gesslerjevega klobuka; ali še-le tam, kjer se gre za gospodarske interese, tam kjer se ljudstvo vidne in očitno gospodarski izkorišča in izsesava, Se-le tam gre z odprtimi prsi pred bajonete. Imajo Hrvatje dosti vzrokov za to. Kar nabera ta iepa in rodovitna dežela zase, od vsega tega sme samo 44% porabiti za se, drugih 56% gre v Budimpešto in nikdar jih ne vidi več Hrvatska. Miljoni in miljoni hrvatskega premoženja se zakopujejo v Budimpešti; Hrvatska pa mora pošiljati svoja ljudi, nad 300000 jih je, kakor pravijo — v Ameriko. Tudi drugi razlogi so. Madjari imajo državna posestva na Hrvatskem. S temi delajo, kar hočejo. Imajo skupno finančno upravo, železnice itd. Ravnotako je s temi. Madjari vo-zijo cenejše sebe in svoje blago do Reke, katero so ugrabili Hrvatom, kakor Hrvatje. Hrvatski narod niti ob svojsm morju, ob katerem biva, ne more ugodno tržiti in konkurirati z Madjari. — Taka pot vodi do neizogibnega pogina hrvatskega naroda v gospodarskem in s tem tudi v narodnem oziru. In edino ter zadnje sredstvo, katero ima, da se temu ubrani, je, da se ustavi in prote-stuje, če treba, tudi s silo. — Imamo še druge opravičene r.zloge. Oni pravijo: Zakaj nam odstavljajo hrvatske uradnike in nastavljajo na hrvatski zemlji madjarske ali raaža-
ronske? Jaz tega vzroka ne bi štel med narodna vprašanja, da se uvažajo v Hrvatsko raadjarski uradniki in sluge, doemt se hrvatska mladina mora umikati v Ameriko. To smatram poleg vse narodne važnosti kot eminentno gospodarsko vprašanje. — Da si vsak narod želi svojih uradnikov, ta želja je del narodnega egoizma, katerega mora imeti vsako ljudstvo v sebi, ako hoče narodno prospevati, ako nima' te sebičnosti, mora se pomešati in propasti. Vsak narod od najnižjih do najvišjih vrst mora imeti v svoji upravi svoje može in s temi si postavi novo panogo narodnega gospodarstva. Rekli bodete, zakaj se pa mi Slovenci ne puntamo ; kajti v tej zadevi tudi pri nas ni boljše, temveč Se dosti slabejše. — Mi dobro vemo, kako se nam z umetnim avstrijskim vladnim zistemom takorekoč seka proč glava. Kar je prišlo izmed nas kvišku, kar se je gospodarsko ali stanovsko dvignilo, skoraj vse se je potopilo v nemškem ali italijanskem morju, vse skoraj je postalo tuje lastnemu narodu, in zato je toliko oslabel naš mali slovenski narod, — Danes poglejte, kamor hočete, kjer ne razpolagamo sami popolnoma svobodno, tam ima gotovo tujec ali potujčen domačin prvo besedo, tam je ta gospodar od prvega do zadnjega mesta. Rekli bodete: Zakaj se ne ustavimo temu, zakaj ne prote-stujemo, zakaj pred vsem naše vodstvo ničesar proti temu ne stori? Jaz pravim: Za-raditega, ker se nas Slovence zastruplja ho-meopatično, to se pravi, ker se nas zastruplja s kapljo za kapljo, dočim na Hrvatskem vsled požreSnosti Madjarov ne zadostuje počasna poguba, ampak jih hočejo kar naenkrat zadušiti. Vsled tega so Hrvatje vendar že pregledali, kaj se godi ž njimi, izprevideli so primeroma kmalo, da stoje pred poginom, ako pojdejo to pot dalje. Mi Slovenci pa, katere se kapljo za kapljo zastruplja, mi tega ne vidimo. O nas velja izrek: Kogar Bog hoče pogubiti, tega udari s slepoto! In naSe vodstvo, naši državni poslanci na Dunaju so že nekaj desetletij sem udarjeni s slepoto, ker ne vidijo, kako se nam od tuja Štajerska, Koroška in tudi naše Primorje. — Ako se torej, dragi rojaki, ozremo na različne vzroke nasilnega odpora na Hrvatskem, moramo reči, da leži vzrok za to v neznosnem narodnogospodarskem položaju, in sicer je postal ta odpor toliko bolj silen, kolikor bolj brutalno se je postopalo s tem ponižnim, ali vendar vrlim slovanskim narodom. Vpraša           še, aH je  opravičeno  to,
kar se godi, 3 opravičeno, da se narod upre vladni oblasti. Odkrito smemo reči: da, edino pravo je I Le proučimo zgodovino in poglejmo naše sedanje politično stališče in dali si bomo lahko odgovor: V okvirju naše države in izven okvirja iste vidimo, da tisti narod živi in se razvija, ki ima v sebi potrebno žilavost, potrebno odločnost, potreben pogum jn potrebno brezobzirnost. BiH so brezobzirni Italijani. Nasledek tega vidite: Lombardska in  Beneška  je dandanes ita-
lijanska. Danes vidimo to zopet: brezobzirno zahtevajo svojo univerzo in smemo jim jo privoščiti — o kraju se bo še govorilo. Tej svoji brezobzirnosti imajo zahvaliti obljubo na-učnega ministra, dočim o naSem Šolstvu niti ne govorim. Poglejmo Madjare, katere jaz kot odločen narod spoštujem — da so prišli iz Azije, jim ne moremo zameriti — Madjari so se puntali, odkar so v državni zvezi in ako hočete videti uspehe, kaj so dosegli, le poglejte in videli bodete, da so gospodarji ne le na Ogerskem, da so gospodarji tudi v samostojni Hrvatski Se več, oni so naši gospodarji v cH?*«anski državi. NaS državni parlament in naša vlada se treseta, ako se začne ie eden ogerskih ministrov puntati. To je nasledek njihove odločnosti, nasledek ponosa in narodne brezobzirnosti, in ta brezobzirnost, v kolikor je pravična, mora priti tudi v slovanske narode, ako hočemo doseči svoja prava. VpraSam Vas: Kaj je pomagal bratom Hrvatom ban Jelačič, ko je rešil državo in krono? Rešil je takrat vse skupaj in kaj imajo danes od tega ? Imeli so Hrvatje Rodiča, Filipoviči in druge zuslužne može, a za vse imajo to, da se morajo danes puntati ne le proti narodnemu zatiranju ampak naravnost podlemu gospodarskemu izkoriščanju. Oni so žrtev zistema, ki hoče dati Madjarom vse, Hrvatom ničesar, kakor pri nas Nemcem vse, Slovanom ničesar. — Iz tega, dragi rojaki, lahko napravimo zaključek, da je opravičen ta boj v Hrvatski, da je opravičena ta zadnja pomoč, katere so se oprijeli naši bratje, ko kričijo iz stotisočgrl: Hrvatska Hrvatom I Dol s Khuenom Heder-varvjem 1 In s tem, rojaki Slovenci, tudi končam. Vsled te opravičenosti smo tudi mi opravičeni, da se pridružujemo bratskemu narodu. Mi smo jim to dolžni kot bratje po krvi in po jeziku in mi smo jim to dolžni tudi iz lastnega interesa, da se ne bo tudi nam vedno gorše godilo! Predramimo se v vodstvu in v narodu. Zato mislim, da lahko vsi kakor iz enega grla zahtevamo: Slovanom njihova prava! Hrvatska Hrvatski! in še enkrat: Dol z banom Khuen Hedervarvjem!
Predsednik podeli besedo zastopniku jugoslovanske demokratične stranke g. Josipu Kopaču.
J. Kopač: Spoštovani navzoči t Cenjeni sodrugit Oprostite mi, da se morda jaz kot zastopnik jugoslovanske socijalno-demokratične stranke ne bodem v vsem strinjal s tem, kar je dr. Treo govoril. V enem se c»-* v«*mo mi popolnoma, in to je protest p.oti nasilstvu, protest proti barbarstvu, protest proti sistemu, ki vlada na Hrvatskem. Cenjeni sodrugi! Mi se dobro vemo spominjati, da je bilo že pred leti in leti, ko smo mi protestovali proti temu sistemu, ko je ban naše sodruge zapiral, ko je osem sodru-gov v Mitrovici dobilo 28 let zapora za nič, drugega, kakor zaraditega, ker so sklicali shod, da pouče tisti revni bedni hrvatski narod. Sodrugit Takrat ni bilo meščanstva nikjer videti, da bi bilo z nami pro testovalo
proti temu nasilstvu,  katero so Khuen He. dsrvarvjevi biriči proti tem vprizorili.  Seda/ pa, ko se gre za  cel  narod,  ko  se gre za oni del naroda,  ki  stoji na boljšem socijal-nem stališču, sedaj se vidi,  da je ogorčenje prešlo  tudi   na  druge  narode,   ki so proti temu nasilju.   Dr. Treo nam je razlagal, da naša vlada Slovencem  leto  za letom kapljo za kapljo krvi izsesava iz telesa. Da, spoštovani navzoči, Vam bo morda Se bolj prešala kri iz telesa,  ako  bodete  imeli   to  taktiko, kakor dosedaj. Taktika se mora izpreobrniti. Tisto klečeplaztvo pred  vlado   mora prenehati. Državnozborski poslanci nimajo več vleči ministre za frak, kakor so to dosedaj storili, in  slovenski   poslanci  naj  se postavijo na lastne noge in  naj pokažejo, da so zastopniki naroda, ter napravijo to, kar imajo storiti. Tudi nas se zatira.  Dosedaj   nismo bili Se pripoznani, da smo Slovenci, in kakor vidite smo Slovenci; vsaj slovenski znamo govoriti. Dosedaj se nam je reklo, da sme sicer sinovi naroda, da smo pa izmečki '.stega, da smo   tisti,   ki   slovensko   idejo   vržejo črez streho. S tega  stališča   moram   konstatirati, da iz naših socijalnih-demokratičnih src, bodisi slovenskih, nemških ali laških, je bilo že davno protestirano.  Vsekako  me  veseli, da so se  goriški  Slovenci  postavili  na  drugo stališče, da so tudi   oni  prišli  do  tega, da pokažejo javno protest. Še veliko bolj pa bi me bilo veselilo, ako bi bil dr. Treo protestiral proti   ministerskemu   predsedniku dr, pl. Korberju, ki ni dopustil, da bi prišli slovanski  poslanci  pred  našega  vladarja.   Da plačate, ste dobri; pokazati se pred vladarjem, za   to   pa   niste  dobri...... — Najprvo   so
prišli jugoslovanski poslanci na Dunaj, da protestirajo proti nasilstvu, potem pa samo za to, da prosijo vladarja milosti za obsojene. Al: je to postopanje ? Vidite, to je vzrok, da je tista šiba, ki pada po. Vašem hrbtu, od leta do leta bolj občutljiva in po« stane še občutljivejša, ako ne zavzamete druge taktike. Zakaj avstrijska vlada tako postopa? Imam tu pred očmi one poslance, ki so Sli na Dunaj. Zaraditega, ker ve, da ima tukaj punižne Slovence, kateri ti, ako mu daš klofuto na eno lice, ponudi še drugo, — To je vzrok, da se slovenske zahteve no vpoštevajo. Cenjeni sodrugi I Tukaj je sistem, ki deluje. V državnem zboru se skuša na-šuntati Nemce proti Slovanom itd. Ko se pa ta ljudstva med seboj prepirajo, pride vlada in nalaga davke slovenskemu Mihlu, nemškemu Mihlu itd. To je vzrok, da se vlada predrzne tako postopati, da se predrzne uradnik, katerega mi plačamo, poslancem reči: Vi nimate pri cesarju ničesar iskali. Da pridemo k protestu, moram omeniti, da sem tu nasproten dr. Treotu. Res je, da i* gospodarski položaj na Hrvatskem tako iu zeren; res je, da se jim ne more slabejše goditi; res je, da se morajo izseljevati, ker na Hrvatskem ne dobe drugega, nego čebulo in kos kruha; ali ako bi se naši slovenski (Dalje v prilogi.)
Po teh besedah razpue svoj jopič ter mu pokaže j svoj vitežki pas.
Križar, jako osupnen, reče čez nekaj časa:           j
»Kako to? Vi torej prežite na plen kakor razbojniki v hosti? In pomagate paganom zoper kristjane?«
»Lažeš !« zakliče Matija.
In potem se prične neprijazen, zbadljiv in cesto prepiru podoben razgovor. Ko pa Matija odločno zatrdi, da prav Križarji ne dopuste, da bi Litva sprejela sv. krst in ko navede za to svoje razloge, umolkne Arnold ves osupnen znovič, ker to je bila tako očitna resnica, da ni bilo mogoče prezreti jo ali jo zanikati. Zlasti so osupnile Nemca besede, ki jih je izrekel Matija, ki se je ob ednem prekrižal: »Kdo ve, komu vi prav za prav služite, ako ne vsi, pa vsaj nekateri ?c Te besede so tem huje osupnile Arnolda, ker so že v samem križarskem redu sumili o nekaterih komturjih, da časte celo samega satana. Radi tega pa jih vendar niso klicali pred sodnijo, da sramota ne pade tudi na vse druge, toda Arnold je vedel povsem dobro, da so tako šepetali celo med brati ter so se že med narodom trosile podobne novice. Vrhu tega je Matija, ki je poznal čudno obnašanje starega Siegfrieda, s svojim pripovedovanjem do dobrega razburil orjaka.
»Pa oni Siegfried, s katerim si šel na pohod in na. vojno,« je dejal, »ali morda služi Bogu ali služi Kristusu? Ali nisi nikdar slišal, kako se jo razgovarjal s hudobnimi duhovi, kako je ž njimi šepetal, se smejal, ali škripal z zobmi?«
»To je res!« zamrmra Arnold.
Zbišek, kateremu je bolečina in jeza razdirala Brce, pa zakliče nakrat:
»In ti govoriš o vitežki časti? Sramuj se, ker si pomagal rabelju in peklenščeku! Sram te bodi, ker si mirno gledal muke bolne  žene in vitežke hčerke, ali
pa si jo morda celo sam mučil. Sram te bodi!«            I
Arnold izbulji oči, napravi po zraku križ ter reče:
»V imenu Očeta, Sina in svetega Duha!... Kako' to ?... Ona zmešana deklica, v katere glavi tiči sedem in dvajset zlodjev. Jaz ?t
»Gorje!« zavpije Zbišek z zamolklim glasom.
Prijel je za držaj svojega kratkega meča, ter pogledal z divjim pogledom znovič proti oni strani, kjer je nekoliko oddaljen ležal v temi Siegfried.
Matija mu položi mirno roko na ramo ter ga stisne z vso močjo, da ga pripravi zopet k zavesti, in obrnivši se 1c Arnoldu, reče:
»Ta ženska je hči Juranda iz Spihova ter žena tega mladega viteza. Ali razumeš sedaj, čemu smo šli po vašem sledu in čemu si postal naš suženj ?«
»Za Boga!« se začudi Arnold. »Kako ? Saj ona je zmešrna!«
»Ker so jo Križarji kot »nedolžno jagnjec ugrabili in jo s trpljenjem pripravili ob pamet.«
Pri besedah »nedolžno jagnje« pritisne Zbišek svojo roko na usta ter stisne zobe in iz očij mu ja-mejo druga za drugo kapati solze neizrekljive bolečine in tuge. Arnold je sedel zamišljen, Čeh pa mu je s kratkimi besedami pripovedoval o Danveldovem izdajstvu, o ugrabljenju DanuŠke, o Jurandovih mukah in o dvoboju z Rotgierom. Ali ko je dokončal, je nastala popolna tišina, katero je dramil le šum gozda in praskanje polen na ognjišču.
Tako so sedeli nekoj časa, končno pa dvigne Arnold glavo ter reče:
»Prisežem vam ne le na svojo vitežko Čast, marveč tudi na sveti križ Kristusov, da te ženske še skoro nikdar nisem videl, da nisem vedel, kdo je, in da nikdar nisem pomagal, mučiti jo.«
»Prisezi nam še, da hočeš prostovoljno iti % nami
pa  te dam  povsem raz vezati,« prisežem 1
in da nočeš  zbežati, reče Matija.
»Nu, pa bodi tako, kakor praviš Kam me popeljete?«
»V Mazovijo, k Jurandu iz Spihova.«
Po teh besedah mu razveže Matija sam pas na nogah ter mu poda mesa in repe. Zbišek vstane čez nekaj časa ter gre k počitku na prag pred kolibo, pred katerim ni našel več one križarske služabnice, ker so jo odnesli služabniki malo časa poprej med konje. Vlegel se je na prag pred kolibo na kožo, ki mu jo je prinesel Glavač, ter sklenil prebdeti vso noč ter čakati, če morda naslednje jutro ne prinese kuko srečno premembo v Danuškinem stanju.
Toda Čeh se vrne k ognjišču, ker ga je v duši nekaj tiščalo, o čemur se je hotel razgovoriti s starim vitezom iz Bogdanca. Najde ga globoko zamišljenega. Ne mene" se za hropenje Križa./; Arnolda, ki je bil pojedel obilno povojenega mesa in repe ter na to trdno zaspal, vpraša:
»Ali vi ne greste počivat, gospod?«
»Sen mi beži od trepalnic,« mu odvrne Matija. »Bog nam daj dobro jutro!...«
Po teh besedah pogleda na zvezde.
Voz se je že prikazal na nebu, jaz pa še vedno premišljujem, kako vse to skonča.«
»Niti meni ni dosti za spanje, ker mi gospodičina Jagjenka iz Zgorelic ne gre iz glave.«
»Ob, resnica, nova nezgoda! Sedaj je v Spi-hovero.«
> Da, v Spihovem. Odpeljali smo jo iz Zgorelic, toda ne vemo, čemu?«
»Sama je to hotela,« odvrne nestrpljivo Matija> ki ni rad govoril o tem, ker se je čutil v duhu krivega.
»Da, toda kaj sedaj ?«
Priloia, jote" it. « z te II. junija HM.
gospodje ozrli okoli sebe, da bi videli uboge delavce, ki žive ob svojem skromnem zaslužku s svojo družino v kaki zaduhli sobi v IV. ali V. nadstropju, da bi videli bedo teb, videli bi, kako se slovenskemu ljudstvu ne godi nič boljše; zato je hrvatsko ljudstvo drugo taktiko zavzelo. Predvsem pa se mi je Čudno zdelo, da g. predsednik ali g. Gabršček, ki je otvoril shod, Vam ni. naznanil, da je velik J del naroda odsoten, in to so naši klerikalci. Klerikalna svojat, ki ima vedno na svojih ustih ljubezen do bližnjega, ki z vsake priž-nice propoveduje, da se ne sme ubijati, vidi, da se ubija po Hrvatskem, da se strelja iz avstrijskih pušk, katere smo mi kupili^ a proH teslovat proti temu ne pridejo. (Klic: Oni imajo popoldne shod!) Da, tisti trni gospodje, ki znajo tako lepo pridigati, imajo po-poldne svoj"ib^delT^je^^blia^švole^ft^ kmete prav grdo našmirali. Cenjeni sodrugi! Iz tega bodo gotovo tudi slavna gospoda in zastopniki slovenskega naroda prišli do zaključka, da se mora vreči med staro Saro tisto staro frazo: ,Vse za dom in cesarja*. Dokler bodete pred vlado klečeplazili, Vam ista ne bode dala ničesar. Kdor razsaja, kdor protestira, dobi; kajti vlada ima dovolj opraviti s tistimi, ki so nezadovoljni, da tiste potolaži, ne pa da misli na tiste, ki so krotki. Cenjeni navzoči! Ako se jugoslovanska so-cijalno-demokratična stranka danes Vašemu protestu z veseljem pridružuje, je vzrok to, da smo mi proti nasilstvu Khuena Heder-varvja, katero smo občutili, da je polovica socijalno-demokr;tičnih v luknji; torej smo, mi do dam s največ občutili. Cenjeni sodrugi! Nadalje se moram ozirati Se na drugo stvar. Kar je dr. Treo pripovedoval o tistem ,me-Jietu", to so, odkrito povem, same fraze. »Mebet" »e imenuje tam .naprej". &» bi imeli mi Slovenci kaj več poguma, bi tudi pri nas vpeljali slovensko klicanje in slovenske napise, ker pa tega nimamo, zaraditega je še danes tako, kakor je. Ali jaz mislim, da se v Avstriji to zgodi, ko bodo res naši narodnjaki zahtevali to, kar zahtevajo so-cijalni demokratje. Vsak narod naj bo avtonomen in kotrtpetenten ustanovili si sam to, kur potrebuje. Kaj je treba Slovencem zahtevati univerzo, dokler nimajo vsi Slovenci svojega pravega središča? Cenjeni sodrugi! Narod hrvatski, ki je branil krono, dobiva sedaj tiste klofute, katere je zaslužil. — Ravno prej je en gospod — imenovati ga ne morem, ker ga ne poznam; pokazal bi pa lahko nanj — zavpil med govorom dr. Trea: Živio Jelačič! Prijatelji! Z »Živio Jelačič" mi ne bodemo protestovali. Jelač"č in H:in sta bila 1. 1S48. največja krvnika. Jelačič je s Heinom peljal Hrvate na Dunaj sekat glave revolucijonarcem. Ce ne bi bilo te revolucije, bi mi danes ne smeli skupaj priti, ker bi vlada to zabraniia. Tiste ljudi, ki so to pridobili, so Sli Hrvatje masakrirat. Torej v Jelačičevem imenu ne moremo protestirati Ne Jelačič ne tisti drugi posamezni generali so kaj napravili  za  hrvatski narod.
Nič niso opravili. Revščina se je množila od dne do dne, in zato, ker so oni prišli zadušit Madjare 1. 1848., imajo danes plačilo f.s to od habsburžke vlade, da so oni podrejeni Madjarom, da se Madjari maščujejo za to, kar so napravili Hrvatje 1. 1848. Jaz sedaj v kratkem resumiram. Ce ste videli, kako lepo hvalo so dobili Hrvatje, da so bili zvesti patriotje, lahko računite, da bddete Šlovenčnslo^^bm^-polnfžlte- se dragačne, kakor ste bili do danes. — Narod se mora postaviti na lastno stališče, da bode moderen, napreden narod, ter se ne bode pustil tlačiti, kakor dosedaj. — —>¦ Dajte vsakemu narodu?- kar zahteva, in videlf bodete, da pride vsak narod do svobode, katero zahteva. Kdor hoče imeti svobodo sam, jo mora jdati tudijlrugim. Ne 8amo^^toU_8jobpdo.. za nekatere trebuharje, ampak zahtevati jo moramo tudi za proletarce. Delavec, ki je vstvaril vse, kar vidite tukaj, saj je on vse vstvaril, kar vidite, velikanske palače in drugo — tisti delavec tudi doma na Slovenskem tiči pod tistim sistemom, kakor kmet na Hrvatskem pod sistemom Khuena Hedervarvja. Cenjeni sodrugi! V prvi vrsti je treba, da se narod emancipira, da uvidi vsakdo, daje narod celoten, in da je on le del naroda. Kadar so patentirani liberalci govorili o slovenskem narodu, govorili so le sami, nikdar pa, ko smo bili mi navzoči. Oni so imeli predrznost govoriti o narodu, ali oni zastopajo le raal del naroda, le oni del naroda, ki je bolje situiran. Ko bodete hoteli govoriti o^ narodu, bodete morali govoriti tudi o delavcih, ki tvorijo večino naroda. Mi se pridružujemo Vašemu protestu in povem odkrito, kar si dr. Treo ni upal povedati: Khuen He-dervarv je prost lopov, kateremu lahko vsakdo v obraz pljune. Khuen Hedervarv, ki je slepar, o katerem je sodnijsko dokazano, da je slepar, je namestnik kraljev na banski stolici na Hrvatskem, in ako se proti njemu to stori, kar mora vsak pošten človek storiti, ako protestujerao proti Khuen Hedervarvju, imamo pred seboj le tistega prašnega človeka brez vseh časti. Protestirati pa moramo tudi proti našemu avstrijskemu vojaštvu, kise porablja proti Hrvatom. Nadalje moramo protestirati proti tistim »špiclom*, ki so se klatili okoli po naših krajih. Tudi v Trstu je bil jeden, toda so mu hitro nadeli pečat in potem jo je odkuril. Sodrugi! Ako vlada podpira tudi ,«picle*, potem lahko rečemo: Mi delavci se bodemo deli skupaj, da prevržemo to družbo, in ako pojdete Vi, liberalci, z nami, dobro, ako nečete, potem imamo sami toliko korajže, da pripeljemo narod do tiste zavednosti, na kateri mora stati, da si pridobi svoje pravice. *
Na to je dobil bcvedo A. Gabršček ter najprej prečital to-le
Resolucijo.
»Na javnem shodu 7. junija 1903. v Gorici zbrani goriški Slovenci in Slovenke vseh stanov
izjavljamo: da grozodejstva trinoga Khuena H6-d6rvaryja v Hrvatski in Slavoniji — kjer ni niti sledu ustavno zajamčene osebne in tiskovne svobode, kjer na tisoče rodoljubnih mož in žena" zdihuje po ječah edino zato, ker so se potegnili za svoje pravo — vzbujajo v naših srcih čustva najbolj ogorčenega gnjeva in odpora, ker kažejo, da je zavladalo pod tem madjarslrim satrapom med bratskim narodom hrvatskim najekla-tantnejše brezpravje, najbrezsrčnejše tiranstvo, najpredrznejše kršenje veljavnih zakonov in nagodb, najnezako-nitejše vsiljevanje madjarskega življa in njegovega jezika v zemljah trojedine -laraljeTineri^ipoliIepneJSelsisoljrovInje' in izkoriščanje naroda hrvatskega v | povzdigo madjarske moči in slave, zato protostujemo: da se pošilja c. kr. vojska na pomoč takemu trinogu, kateremu naj pomaga dušiti pravičen odpor narodov; streljati in zapirati nedolžni narod, — in da po vsem vrhu moramo avstrijski državljani plačevati požrte milijone vseh prizadetih troškov, in
zahtevamo:
1. da se odpokličejo iz Hrvatske vsi, Khuenovi strahovladi na pomoč poslani vojaki, —
% da se iztirajo iz naše drŽave vsi Khuenovi ogleduhi in tajni policaji, —
3. da merodajni krogi avstrijski v interesu celokupne države pospešijo zo-petni mir in red na Hrvatskem s tem, da se odstrani edini vzrok vsem nesrečam, nemirom, pobojem, grof Khuen Hčd6rvary in njegov sistem ter se začn6 spoštovati v Hrvatski veljavni zakoni.« Resolucija, katero je občinstvo poslušalo z napeto pozornostjo, je bila ob koncu viharno odobravana. — Ko se je hrup in šum nekoliko polegel, je nadaljeval govornik (— v kolikor moremo tiskati —) lako-lc:
Rojaki! S to resolucijo torej nekaj izjavljamo, proti nečemu protestujemo in ko-nečno nekaj zahtevamo, in v to smo opravičeni, to moramo storiti in to gotovo storimo. Kaj izjavljamo, sle slišali od dveh pred-govornikov, ki sta govorila z dveh različnih stališč. Bodisi Že meščanstvo, kakor nas imenuje g. Kopač, bodite delavci, vse nas na tem prostoru združuje misel, misel protesta proti vsakemu grozodejstvu, proti vsakemu nasilstvu, proti streljanju iz pušk, katere smo mi kupili, proti temu, da gre naše vojaštvo na Hrvatsko, da strelja tam s smodnikom, katerega bomo morali mi plačati. In vse to zakaj? Zato, da se vzdržuje na Hrvatskem en sam človek, o katerem je rekel predgo-vornik, da ni drugega vreden, nego da se mu v obraz pljune. To je trinog, tojeazijat-ski satrap Khuen Hedervarv. Tu mi izjav-
ljamo in povemo danes, da ves svet, mi vsi smo si dobro v svesti, kaj se godi na Hrvatskem, in da dobro poznamo prislovico, ki pravi: .Danes meni, jutri tebi*. In ako hrvatski narod danes osamljen podleže, rojaki, jutri smo mi na vrsti. Danes smo tukaj, da povzdignemo glas: Dovolj je tiranstva na Hrvatskem, tudi mi smo pripravljeni sodelovati, da ta hrvatski narod zmaga proti temu edinemu človeku, ki hoče udušiti sleherno svobodno misel na Hrvatskem, femolzti narod na korist in čast Madjarov. Mi smo tukaj, da protestujemo proti takemu postopanju ednega človeka na Hrvatskem, da pokažemo solidarnost s svojimi brati Hrvati, da doka-žemo s tem, da smo si drbro v svesti tistega krivičnega gesla: Divide et mpera, naglašano od enega govornika: udusiti eden narod in potem drugi. Mi smo najbližji hrvatskemu narodu in stopimo na noge, kadar bo potreba in s kakoršnimikoli sredstvi bo potreba, da bomo pomagali k zmagi bednemu hrvatskemu narodu. In naše pravo je potem, ko sem povedal, čssa se zavedamo, da protestujemo; in sicer proti čemu? Da protestujemo, da naši vojaki gred6 med hrvatski narod, da pomagajo temu azijatskemu lopovu in streljajo na naše brate iz pušk, katere moramo mi plačati. Proti temu imamo pravico protestirati in zahtevati naSe vojake nazaj: domov! Vi nimate pravice streljati bratov, ki so se potegnili za svoje pravo, Vi niste poklicani v to, da bodete vzdrževali krivični sistem na Hrvatskem. Protestujemo danes proti temu, da ta Khuen-Hedervarvjeva vlada pošilja tudi na to stran Sotle ipide, da bi zasačila enega ali drugega hrvatskega rodoljuba, kateremu Khuen Hedervarv ni vreden jermene na crevljih odvezali. Druge države imajo pravico pošiljati k nam take ,' ljudi za obče nevarnimi lopovi, kateri so sploh nevarni človeškemu življenju ali imetju, za temi pošilja nala vlada in tudi druge države svoje ogleduhe; ali da bi Khuen Hedervarv pošiljal v nale kraje svoje Ipide, da bi ti zasačili kakega njegovega političnega nasprotnika, \,X\ temu moramo povzdigniti glas: Proč s takimi špicli! Ti, avstrijska vlada, jih moraš poznati, in naša zahteva je, da jih pošlješ črez mejo. Konečno pridem do zadnje zahteve, da zahtevamo, naj merodajni krogi avstrijski v interesu celokupne države pospešijo mir na Hrvatskem, Mi smo opravičeni to zahtevati, in ako se je dr. pl. Kčrber izgovarjal, da on ne more posezativ razmere druge državne polovice, tedaj rečemo: Obžalujemo, da imamo tako vlado, da imamo takega ministerskega predsednika, V interesu cele države je, da se napravi mir v drŽavi. Kaj pa je Avstro-Ogerska? Kaj ima ta gospoda na Dunaju takrat, ko se predstavlja kot velevlasl, pred očmi? Ali nima takrat pred očmi celo Avstro-Ogersko ? In v tej je tudi Hrvatska. Iz vse te si je izbrala armado, s katero hoče imponovati. Avstrija hoče reforme vsiliti v Macedoniji, ko smo tako krvavo potrebni, da se potrebne reforme pri
»Ha, kaj? Odpeljem jo nazaj domu, potem pa naj se zgodi volja božja!«
Čez trenutek pa doda:
»Da, naj se zgodi volja božja. Toda ko bi bila ta Danuška zdrava ter taka, kakor so drugi ljudje, pa bi takoj vedel, kaj mi je storiti. Ali tako, kdo ve ? Kaj potem, ako ona ne ozdravi... ne umre. Ko bi vsaj gospod Jezus naredil na to ali na drugo stran.«
Toda Ceh je mislil v tem hipu na Jagjenko.
»Glejte, gospod,« je dejal, »gospodičina Jagjenka mi je rekla, ko sem odhajal iz Spihova: »Ako se kaj pripeti, pridite vi semkaj pred Zbiškom in pred Ma-%ein, ker mi ona ne pošljeta po nikom drugem teh novic, nego po vas, in vi me popeljete v Zgorelice.«
»Ej,« odgovori Matija. »Gotovo bi jej bilo neugodno ostati v Spihovem, ako se vrne Danuška. Ona mora oditi v Zgorelice. Meni je žal sirote, zelo žal, toda kaj, ako to ni bila božja volja! Zares, kaj naj napravimo? Počakaj! Ti praviš, da je ona rekla, da so naj vrneš pred nami z novicami, in da jo potem odpelješ v Zgorelice?«
»Ona mi je rekla to, kar sem vam ponovil povsem natančno.«
»Nti, ti bi torej moral oditi pred nami. Tudi staremu Jurandu bi bilo treba naznaniti, da se je našla hči, da ga nagla novica ne zamori. Kakor Boga ljubim, to se mora zgoditi. Pojdi in reci mu, da smo rešili Danuško, in da se ž njo kmalu povrnemo; ti sam pa vzemi revico ter odpelji jo domu!«
Pri teh besedah vzdihne stari vitez ker mu je bilo res žal za Jagjenko in za onimi nameni, ki jih je snoval v duši zasfcran nje.
Čez nekaj časa vpraša znovič:
»Vem, da si krepak in hraber človek, toda ali pa boš mogel braniti jo ter odvrniti od nje vsako kri-
vico? Potoma bi se jej utegnilo marsikaj pripetiti.«    I
»Znal jo bom braniti, ako bi me imelo to tudi I veljati glavo. Vzamem s seboj nekoliko vrlih mladeniče v, česar mi spihovski gospodar ne bo branil, ter jo odpeljem, če treba, na konec sveta.«
»Nii, ne zanašaj se preveč na samega sebe. Zapomni si tudi to, da jo boš moral pozorno Čuvati celo v samih Zgorelicah, kjer prežita na njo Volk iz Bro-zove ter čtan iz Rogove. Toda — resnica! Tega mi ni treba praviti, ker je na nju bilo treba paziti samo dotlej, dokler smo mi mislili na kaj drugega. Ker pa te nadeje sedaj ni več, torej, kar ima biti, tudi bode.«
»Vendar jaz obvarujem gospodičino tudi pred tema vitezoma, ker revna Zbiškova žena komaj še diše. Kaj ko bi umrla?«
»To je res, kakor Boga ljubim. Ona komaj diše ter utegne morda celo umreti.«
»To je treba prepustiti gospodu Bogu. Sedaj pa ajše mislimo na gospodičino Jagjenko.«
»Bilo bi res najbolj prilično,« reče Matija, »da jo jaz sam odpeljem domu. Toda to je kaj težavna reč. Jaz sedaj ne morem pustiti Zbiška, in to vsled mnogih razlogov. Sam si videl, kako je Škripal z zobmi in kako se grozil onem staremu komturju, češ da ga ubije kakor psa. Ko bi se pripetilo, kakor si dejal, da bi nam deklica umrla na poti, pa res ne vem, ali mi bo mogoče, brzdati ga. Ako ne bom* pri njem, ne pridrži ga nič, in velika sramota se navali na njega in na ves naš rod, česar pa ne daj Bog! Amen.«
Čeh odvrne:
»Da., tudi proti temu se dobi pomoč. Izročite mi onega rabelja, in jaz ga re zgubim na poti. Še le v Spihovem ga iztresem pred Jurandom te vreče.«
»Bog ti daj zdravje! Ti imaš glavo!« zakliče Matija oveseljen.  »To je  najbolje! To je najbolje!
Vzemi ga takoj in delaj ž njim, kar hočeš,  samo da živega privedeš v Spihov.«
»Dajte mi Še ono sčitensko psico. Ako me ne bo ovirala na poti, pripeljem tjekaj tudi njo, ako mi bo v nadlogo, pa jo obesim.«
»Morda zapusti DanuŠk.j poprej strah, če je ne bo videla več. Toda ako odpelješ to križarsko služabnico, pa ostane Danuška brez ženske postrežbe.«
»To ni mogoče, da v tej hosti ne bi našli domačinov brez žensk. Pa vzamete prvo najboljšo, ki vam pride pod roko, in vsaka bo gotovo boljša nego je ta. Med tem jej bo zadoščevala Zbiškova postrežba.«
»Ti govoriš jako pametno. Res je to. Morda pride ona poprej k sebi, ko vidi Zbiška samega pri sebi. On jej bo oče in mati. Prav. Ali kedaj odideš?«
»Ne bom čakal svita, vendar sedaj se za trenutek vležem. Morda Še ni polnoč.«
»Veliki voz je žena nebu, kakor sem rekel, toda kosci še niso prišli.«
»Hvala Bogu, da sva se nekoliko pomenila, ker mi je bilo jako težko.«
Po teh besedah se vleže čeh poleg dogorevajo-čega ognjišča, se pokrije s kosmato kožo in_ takoj zaspi.
Bila je še temna noč in nebo se še ni trohico belilo, ko se je sprebudil, prilezel izpod kože, pogledal na zvezde, nategnil nekoliko svoje otrpnele ude ar sprebudil Matijca.
»Čas je, da grem!« je dejal.
»Kara?« ga vpraša Matija še le na pol sprebujen.
»V Spihov.«
»Oh, res! A kdo tako hrope tu poleg mene? Celo mrtvega bi.zbu"!!.«
»Vitez Arnold. Vržem nekoliko vej na ogenj ter odidem r služabnikom.«
(Dalje pride).
nas doma vpeljejo. In ko smo tako krvavo potrebni, da se v interesu ceiokupne države, v interesa moči, na katero so tako ponosni, v interesa moti te države napravi na Hrvatskem mir in red, to se pravi vpeljejo nekatere potrebne reforme tam doli na Hrvatskem ali vsaj terja, da se ta lopov Khuen Hedervarv požene- tje, kamor spada,, takrat pravi Korber, da on nima pravice vtikati svoj nos crez mejo. Ali mi smo tu in pravimo, da je vlada dolžna to storiti v interesu tiste moči, s katero se postavlja na-~ sproti velevlastim. Dragi rojaki! Pa še nekaj je vzrok, da Avstro-Ogerska tako rekoC neha biti velevlast, in to zato, ker celo vrsto svojih regimentov potrebuje doma. Avstrija danes ni več v položaju, da bi pošiljala regimente izven mej, ker ima doma preveč opraviti. Ako pojde tako naprej, ne ostane ta potreba samo na Hrvatskem, ampak nastane morda tudi drugod, ker nima regimentov. Danes, ko je 5/412 na uri kličemo dunajski vladi: Ne izgovarjaj se tako bedasto; ampak reci, da imai mogočno roko, da napravi mir in red na Hrvatskem, da pošlješ tistega moža, kije vsega kriv, tje, kamor spada, in pošlješ na njegovo mesto moža, ki bo čutil z narodom in bode skušal vsaj malo popraviti krivice, ki so se temu narodu zlasti v zadnjih mesecih dogodile. Rojaki Slovenci! Ako so tam gori slepi ali se vsaj kažejo, da so slepi, je danes samo v Gorici toliko oči, ki  gledajo
in pravijo: Ti avstrijska vlada in......., stori
svojo dolžnost in daj hrvatskemu narodu tisto svobodo, katera mu tiče po vseh zakonih! Daj mu svobodo, kakor je svoboden pristopil tej drŽavi, izgovorivši si jasne pravice I Daj mu tiste pravice, katere si prevzela, tiste pravice, katere si pripoznala, ko so Hrvatje svobodno pristopili. Dragi Slovenci I V tej resoluciji smo povedali vse, kar imamo povedati, in prosim, da jo sprejmete in zakliCete: Dol s Khuenom Hedervarvjem I Živela Hrvatska! (Klici: Dol ž njim!)
K o pa C predlaga resoluciji tak-le dodatek: Protestujemo proti ironični predrznosti, s katero prezira ministeraki predsednik pl. KOrber jugoslovanski živel], in naglasarao potrebo najradikalnejse opozicije napram sedanji avstrijsko-nazadnjaški, Ogromna milost in nemilost podvrženi vladi. Shod pa poživlja tudi jugoslovanske poslance na Dunaju, naj prenehajo s svojim klečepl&ztvom pred črncrumeno vlado, naj predrugačijo svojo doslej avstrijsko-patrijotično politiko v narodno-moderno nastopanje. Le potom samoosvoje si zamoremo pomagati.
Predsednik dr. Gruntar: Imam dati na glasovanje sledeče, namreč resolucijo, katero je prečital g. A. Gabršček z onim dodatkom, katerega je pristavil g. Kopač. Kdor je za to, naj vzdigne roko. (Soglasno sprejeto). — Ob enem pa z ozirom na to, da je današnji dnevni red izčrpan, zaključujem današnje zborovanje. Zahvaljujem se še enkrat prav prisrčno za tako mnogoštevilno udeležbo. Zahvaljujem se Vam, da ste v resnici
priredili tako resno, svečano manifestacijo, katera gotovo napravi povsod velik učinek in katera bo imela vsaj en vspeh, in to željo imam, namreč da bo ono oduševljenje, ono prepričanje, katero je danes odsevalo iz ust govornikov, vspevalo v naših srcih in bomo gojili dalje ono željo, katero smo gojili do Hrvatov! Živela Hrvatska.Zborovalci pritrde navdušeno g. predsedniku ter zapojo .Liepa naša domovina" in .Hej Slovani*. Na to se razidejo množice po mestu, vsaka na svoj kraj. Vse je mirno, svečano, nekakega spod-takljivega klica, nikake spodtakljive besede. Tako manifestuje zrel narod!
Duntt h rane Mrke.
Današnja .Soda" ima zopet 4 strani priloge, da smo mogli prinesti celo poročilo o veličastnem manifestacijskem shodu v nedeljo. Poročilo o časnikarskem shodu v Plznji, tudi precej obširno, kakor tudi konec poročila o razstavi v Prvačini smo morali odložiti za prihodnjo številko.
Iaredno odlikovanje. — Gospod dr. Ljudevit Jenko, znani ljubljanski zdravnik in predsednik tamkajšnjega ,Ruskega krožka", je imenovan od .Slavjansfcago vospomaga-telnega društva" v Moskvi častnim članom. To odlikovanje je častno pripoznanje zaslug g. dr. Jenka. Čestitamo iz srca odličnemu rodoljubu!
Pozdravi na shod v Gorici so ctošli od   raznih   stranij,  in   sicer v  pismih   in po brzojavu:  iz Ljubljane,  Dornberga, Ajdovščine (—  od županstva,  g. Ign. Kovača in ajdovsko-šturskih narodnjakov —), z Na-brežine, iz Rihemberga.  —  Jako zanimiva brzojavka je ta-le iz Ajdovščine: Od Celovca do Carigrada Vsplamli slrašna naj gromada, Na njej trinog naj se pari: Zatiralec Hčdčrvary.
Klerikalci In Hrvatje. — Naši klerikalci ne le, da niso marali skupne manifestacije za brate Hrvate, marveč so sklicali v Št. Peter shodek v obliki izrednega občnega zbora .Sloge". — In to je naravnost škandal! Na občne zbore, tudi izredne, smejo prihajati le člani! Ali koliko ima .Sloga" članov? Danes jih nima nič, ker udnine za 1. 1903. ni plačal še nikdo in niti imenika nimajo, izvzemši nekaj brezve-Ijavnih zapiskov v rokah dr, Gregorčiča. — In vendar so vabili na ta občni zbor vse goriSse Slovence itd. itd i Ali dr. Gregorčič ni pomislil, da na ta »izredni občni zbor* njegove pozabljene ne-,Sloge" ne more priti nihče, kdor ni zagrizen ali slep podrepnifc klerikalnih mišelovcev? —
In kakošen dnevni red! Poleg protestnega dela proti škandalom in lopovščinam jednega Khuena na Hrvatskem so postavili na dnevni red še tri točke, namreč: 2. slovensko vseučilišče, — 3. srednje šole v Gorici, — 4. c. kr. kmetijska družba. —Čudno,
niso postavili v spored še: 5. zavarovalnica goveje živine, — 6. zavarovalnica proti toči in uimam, — 7. potreba konsum-nih društev za katoliško cerkev, —8. društvo antižganjarjev itd. To bi bil bogat dnevni red!
Ljudje, ki menijo, da je mogoče po točki o lopovščinah na Hrvatskem razpravljati Se o resnih domačih potrebah, dokazujejo neoporečno, kako hladno jim je srce do zatiranih bratov ter da je ves .občni zbor* le hladno preračunjena strankarska špekulacija. In to je tudi bila! — Toda dr. Gregorčiča je toliko sram kakor volka strah, zato gre brezobzirno po svoji poti, katero narekuje le: strast in sovraštvo! Kdor pa v svojem srcu le sovraštvo kuha do najožjih domačinov, ne more delati drugače nego je storil Gregorčič. — Porailujemo! Dokazali smo v nedeljo, da ga ne potrebujemo, ali vsejedno smo mu takorekoč ponujali prvenstvo! Ni maral. Prav, se bomo znali ravnati v bodoče ob podobnih prilikah!
Nepotreben strah. — Dasi je dal A. Gabršček politiški oblasti besedo, da prireditelji in reditelji zabranijo vsakoršno demonstracijo v mestu, dasi je v soboto .Soča" pozvala udeležnike, da dajo duška svojim čustvom le v mejah shoda samega, vendar je imela redarstvena oblast velik strah pred množico ljudstva, ki se je zbiralo na shod. — V vojašnici je stal od 11. ure naprej pripravljen cel batalijon in vsak vojak je bil obložen s 100 patronami. Ob vhodu vojašnice pa so stali pripravljeni od majorja doli vsi častniki. — Seveda niso imeli povoda, da bi .ausrukali", saj niti policija ni bila potrebna! — Ali je pa res, kar se zatrjuje, da so nekje kar želeli, da bi Slovenci počeli le malo nepremišljenost, na kar bi že bili pozvani vojaki s puške tii in patronami ? Joj, to bi bilo potem vpitji;, in teči bi utegnila nedolžna kri. Vemo, da bi to našo kri marsikdo srčno rad videl, ali povemo naj, da vse tiste vrle duše niso vredne ene same kapljice slovenske krvi. — TJdeleZniki vidijo zdaj, kako modro je bilo, da so se vzdržali v mestu vsake demonstracije, marveč so ve-ličanstveno manifestovali bratsko vzajemnost le na shodu. Čast našim resnim, zavednim rojakom!
Na naslov e. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Iz mesta nam pišejo: .Pri naši telefonski postaji v Gorici so nastavljene neke ženske, ki ne znajo niti toliko slovenski, da bi znale do 100 šteti. Ako kličemo telefonske številke slovenski, tega ne razumejo, in vselej odgovori nemški: »Verstehe nichtl" — Ali je mogoče trpeti tak škandal v Gorici ?! Zahtevamo od poštne uprave, da takoj nastavi v telefonski centrali ženske, ki dobro znajo slovenski".
Dosta vek uredništva. Namenjenih je še več slovenskih zavodov in zasebnikov, da si omislijo telefonsko postajo. — Take razmere v centrali niso pa prav nič vspodbudilne !
tiospod Bog je tudi liberalec! —
Nekdo piše: ,V nedeljo popoldne so v Št. Petru grdo gledali kmetje v nebo, kako je neusmiljeno lilo iz oblakov. V soboto zvečer in ponoči je deževalo, ali v nedeljo je bilo jutro prav lepo, da so ti vražji .liberavci" imeli svoj veličastni shod na Katarinijevem vrtu, ker v Gorici ni nobenega zaprtega prostora tako velikega, da bi šlo toliko ljudstva pod streho. Ali takoj po shodu je začelo zopet neusmiljeno deževati! Ko so se imeli zbrati pobožni kavči v Št. Petru, torej oni, od Boga izvoljeno ljudstvo, jih je dež nagnal v zaprte prostore, ,Že vidim, da še gospod Bog z liberalci drži!" je dvomil kmetic, ki je smatral ta dež kot glasen in jasen ,prst božji". — Ali potolažil gaTje drugI, rekoč: ,Ti šleva, ali ti pojdeš proti božji previdnosti? Ali ne vidiš, da je ta dež kakor nalašč za nas ? Ako bi bilo lepo vreme, bi morali zborovati na prostem, in tu bi se šele videla naša mizerija, saj vidiš, da nas nični, in bilo bi jih javeljne kaj več, saj nunci so zbobnali iz cele okolice vse, kar je našega, — toda v hiši pa se bomo že postavljali. Košpetno zelje, Bog vse prav naredi !* — In vrli katoliški mož je bil potoiažen ter od-vrnjen od nevarne misli, da celč Gospod Bog z liberalci drži!"
Trgovska in obrtna zbornica vtto-rlel. — Minister za trgovino je potrdil izvolitev g. Alfreda Lenassija predsednikom in g. Jos. Venutija podpredsednikom trgovske in obtne zbornice v Goric'.
.Goriška ljudski* posojilnica4 je imela v nedeljo predpoldne svoj letošnji redni občni zbor. Po pravilih mora biti za sklepčnost zastopana desetina deležne glavnice. Ker je bilo koncem leta glavnih deležev K 128.740, bi bilo treba za sklepčnost zastopane glavnice K 12.874, — toda bilo je zastopanih K 37.360 s 788 glasovi.
Računi so bili soglasno odobreni; enako poročili ravnateljstva in nadzorstva. — O računih dalje ne govorimo, ker priobčimo prihodnjič celo bilanco ter račun zgube in dobička.
Pripominjamo le, da je bilo lani čistega dobička K 16.31594. — Od tega so dobili deležniki po 5'/»% deležnine, ostanek pa se je tako razdelil: Pevski in glasbeni Soli 1000 K, telovadni šoli .Sokola" 200 K, družbi sv. C. in M. 100 K, Narodnemu skladu 1500 K, ravnateljstvu 5% tantijema K 815*80 in običajne nagrade 600 K (oboje gre naravnost v narodne svrhe), — v rezervni zalog pa K 5036*23, tako da znaša zdaj že K 68.05090.
Pripominjamo pa še, da vse štiri poso-jilnične hiše so postavljene med aktiva le v znesku K 142.643 20, dasi so vredne veliko več.
V nadzorstvo so bili izvoljeni z vzklikom gg.: Blažon Franc, Gabršček Andrej, Zajec Vekoslav, Loksr Ivan in Jakil Andrej.
Vipavska železnica. — O upravnem odboru te železnice vendarle zopet slišimo glas. % t. m. je  bila na Dunaju dopolnilna
Zapiski  mladega potnika.
Piše B. V. (Dalje.)
V jedilnici sem sedel z Vestfalcem, prijaznim možem, kateri je našel v mali biblioteki veliko sveto pismo, tiskano začetkom preteklega stoletja, v latinskem jeziku. Pretresel me je konec Janezovega evangelija, ker sem bil tako blizu onemu mestu, kjer se je to zgodilo, sedeč v senčni obed-nici na starinskem divanu.
Listal sem po spominski knjigi in iztaknil sem dve zanimivi imeni, in sicer romanopisca Karla Maya, ki je zajahal Pegaza in zložil silno plitvo pesen o jezeru in Tiberiji ter podpis nekega Hvismanna, ki je najbrž identičen z dekadentnim pisateljem istega imena.
Jovijalnemu Vestfalcu sem pripovedal neko vrlo poučno zgodbo. Med včerajšnjo vožnjo po jezeru je zanimalo mornarja, čepečega poleg mene v čolnu, kateri narodnosti da pripadam. Razumel sem ga, ker je začel naštevati vse njemu znane evropske narodnosti. Ali vedno sem odkimal z glavo. Nemec nisem hotel biti, Arabci se prokleto malo pečajo z avstrijskim jezikovnim vprašanjem, in radi tega tudi ne poznajo razlike med Nemci in avstrijskimi Slovani. Končno vpraša: »Moskovi?« to je Rus. Prikimam. Arabec skoči na noge, poda mi vzradoščen roko in mi reče: »Zdravstvuj!« To je bila pač edina ruska beseda, katero je umel.
Predno sem odrinil iz Tiberije, stopil sem še na teraso gostišča in poslednjokrat sem vtisnil božansko sliko jezera, katero je bilo danes gladko kakor olje, v svojo dušo. Gladina galilejskega morja se je bliščala kakor raztopljeno srebro, v plavkaste tanke megle so bila zavita slikovita slemena gor. Veliko ovalno zrcalo iz srebra je obdajal zelen okvir. Pero ne more slikati ljubke idile, onega mirnega zadovoljnega življenja na tem rajskem obrežju, katero je tako
blagodejno uplivalo na apostole in druge galilejske učence, j Srečni, presrečni so morali biti ti priprosti možje, katerim j je bilo usojeno občevati z Božjim sinom in se ž njim šetati j po lavo.Ičju in zelenih gajih, po tratah, latere mamakajo mali, kristalno čisti potoki, razširjajoči prijeten hlad, in se voziti z njim po jezeru brez skrbi za vsakdanji kruh, za vse' ono, kar je vznemirjalo človeštvo. To je bila idila, kakoršna! ne bode nikdar več zaslajala človeku življenja, vsak prizor te idile občara nas z nekim neodoljivim, sanjavitn čarom. Žar in sijaj južnega solnca, prozornost in jasnost vseh kontur, široki horiconti in divne perspektive, temno modra gladina jezera, ob skale butajoči curklji in prameni kristal-nočistih voda, cvetoči vinogradi, v katerih hodijo plemeniti, velikodušni, zvesti in resni možje in krepostne, udane, verne žene, spremljajoče svojega mojstra in gospoda, vse to se spaja v najprelestnejšo, omamljivo sliko.
Konjiča stojita nasedlana, nauzdana in pripravljena na pot v senci pred vrati gostišča. Preko svojega sedla je položit mukari dve taški, v katerih je bil ves živež. Španec je prinesel hleb kruha in dve steklenici vina. Jajca so bila v mali korbici, katero je mukari s kuro vred privezal na sedlo. Ni še vročina odjenjala, ko sem skočil v sedlo in vrgel poslednji pogled na nečiste, vročino odbijajoče ulice in na ono lepo skupino palan okoli minareta. Dva pota vodita na goro Tabor, prvi preko vasi Lubije, drugi naravnost črez gore, po kateri smo tudi krenili. Pot se vzpenja navzgor po precej visoki, tu in tam z žitom obraščeni gori. Rjzgled na mesto in jezero postaja tem slikovitejši, čim višji se vzpnemo. To mestece s svojimi ravnimi strehami in malimi kupolami, s svojimi palmami, črnimi razvalinami, podobnimi zidovjem z masivnimi okroglimi bastijami se vedno bolj spreminja v belo, okroglo, črno zarobljeno točko, katere
bela barva se silno določno odbija od smaragdno zelenega jezera. —
Težko mi je bilo se ločiti od tega pogleda, vedno in vedno sem se obračal v sedlu, dokler slednjič ni izginil poslednji kos onega ogromnega smaragda. Še vidim tam spodaj nekoliko grobišč židovskih učenjakov. Blizu so pa grobišča muhamedanskih svetnikov. Kako čudno vendar, da so kupole teh grobov kakor tudi kupole hiš navadno pobeljene, kar spominja na pobeljene grobove evangelija. Na vrhu gore se razteza ednolična, precej skrbno obdelana p'anjava. Žitna polja so na levi in desni, žitno klasje, ki je že zrelo za žetev, se ziblje in glasno šumi. Nekaj povsem novega so bili zame šatori Beduinov. Nasedlani konji, privezani z verigami na kol, ki je potaknjem v zemljo, so glasno razgetali, ko so videli, da se bližamo. Silno rad bi bil zajahal tja blizu k Šatorom, ali mukari je majal z glavo, ko sem mu izrazil svojo željo. Okoli šatorov ni bilo videti mnogo ljudi. Čudno so se črnili šatori v čistem, jasnem zraku.
Blizu bornega grmičja smo videli včasi veliko čredo koz in goveje živine, katera se je pasla pod nadzorstvom srepo in divje gledajočega Beduina, ki je držal v roki dolgo, staro puško. Včasi nas je srečala žena, tetovirana v obrazu, noseča na hrbtu težko breme. Kjei sta se križala dva pota, smo videli večjo karavano z velblodi. Za podolgasto verigo gor mi je kazal mukari še višji vrh, goro Tabor. Imeli smo sedaj sicer vedno goro pred očmi, ali vedel sem, da bode še trajalo nekoliko ur, predno pridemo do vznožja gore. Hotel sem včasi gatopirati, ali mukari se je vedno izgovarjal na ono nesrečno korbico jajec. Vkljub temu sem pognal svojega konja, ker sem dobro vedel, da nič bolj ne osveži konja in jahača kot kratek galop. Zaostajal sem in pognal potem konja. Solnce je zahajalo, ko smo jahali skozi ubožno vas, obstoječo iz samih ilovnatih, okroglih brlogov, na katerih vodoravni strehi leži suh gnoj. V mraku smo se bližali hrastovemu gaju, katerega sence pa sedaj nismo več
[ volitev mesto gg. grofa Coroninija, ki je odstopil, in M. S a u n i g a, ki je umrl. Izvoljena sta bila gg. Anton Bol ko in Jožef Vidmar. — Predsednik je dr. Anton Gregorčič. — Drugod imajo upravni odbori veliko besedo (poglejmo le furlansko železnico !) pri nas pa prav nikake ! Zakaj P — No, zato, ker je upravni odbor vipavske železnice popolnoma nesposoben za vsako delo, za vsako inicijativo. Kakor zaslužimo, tako pač imamo! Vipavci naj se trkajo na prsi same sebe, ako vladajo pri tej železnici skrajno žalostne razmere, — Kaj naj n. pr. rečemo k dejstvu, da železnica že vozi od jeseni po — n e p 1 a C ari e m» s v e t u ? Muogi» posestniki še danes nimajo odškodnine za svet, kateri so jim vzeli I
Zloraba občinskih pečatov. — Lo-kavški župan Jože Vidmar je tisti, ki nosi zvonec, drugi pa gredo slepo za njim tudi v prepad. Oni dan je sklica! županski shod »pri Rebku", v glavnem pod krinko, da brdo protestovali proti vinski klavzuli. — ILoda vinske klavzule je že zapečatena. Odpravljena bo, ali ne zaradi nas, marveč zaradi Ogrov, ker imajo zopet toliko vina iz prenovljenih vinogradov, da nam bodo nevarniSi nego Lahi s svojo klavzulo. — Toda Vidmarju ni bilo za klavzulo, marveč za znani pamfiet na učiteljstvo. Ko so nekateri možje videli, za kaj tu gre, so zapustili shod. — Vsa reč je bila uprizorjena tako, dasožupani prinesli s seboj občinske pečate ter ondi pritiskali jih pod Vidmarjev pamfiet. — To je zloraba občinskih pečatov! Prav bi bilo, ako bi dobili listi gospodje župani od merodajne strani lekcijo, da so občinski pečati za drugačno rabo in ne za take neumnosti 1
Protestni shod v Nabrežinl proti razmeram na Hrvatskem v nedeljo pop. je bil dobro obiskan. Shod so "klicali slov. delavci. Prišlo je do 2000 ljudij. Govorili so soc. demokrat Kopač, ki je posebno ostro napadal bana, v imenu pol. društva .Edinost" je govoril dr. Brnčič, ki se je oziral na hrvatsko zgodovino, polno bojev za dinastijo, s hrvatskim denarjem madjarizirajo nemadjarske narode, nad 30.000 Hrvatov se je izselilo le v zadnjih 2 letih. PisaCič je govoril o gospodarskih razmerah, Švrljuga je protestiral proti temu, da hočejo biti Madjari gospodarji celega sveta, ter imenoval Hedervatvja tatu. Govoril je tudi dr. Turna v imenu narodno-napredne stranke, rekoč, da ima hrvatski narod svobodo le na papirju in temu je kriv trhli sistem v Hrvatski. V Hrvatski je boj: zob za zob, življenje za življenje! Sprejeta resolucija se obrača proti sistemu bana He-cteivarvja ter proti KSrberju, in zahteva od jugoslov. poslancev, da store najodločnejše korake. Pevci so zapeli »V boj* in »Slove-nac i Hrvat*.
S lat n ost t Postojinl. —• Dne 14. t. m., prih. nedeljo, se bo vršila v Postojini povodom razvitja zastav tamkajšnje Čitalnice in Sokola velika slavnosi. Vspored je ta-le:
Predvečer slavnosti 13. junija: Ob 9. uri zvečer mirozov in podoknice knmicama. Slavnostni dan 14. junija: 1. a) Slovesni vapre-jem gostov, b) Zajutrek v hotelu,Pri kroni". 2. Razvitje zastav točno ob 11. uri dopoldne na glavnem trgu. (Slavnostna govora, petje, sviranje godbe in defiliranje društev pred razvitima zastavama.) Obhod po trgu. 3. banket ob 12. uri v .Narodnem hotelu". Gena kuvertii T Irron«? (^-k^-e^aiddeže tauketa, Yiaj se blagovolijo zglasiti zadnji čas do 11. t. m.) ,4. Ogled jame ob Vg3. uri popoldne. (Godba, ples, poštna ekspozitura.) Vstopnina v jamo 1 krono. 5. Javna telovadba ob 5. Altu (Prostor: travnik poleg drevoreda.) 6, Koncert tukajšnjega salonskega orkestra in sokolskega tainburaSkega zbora. Vstopnina prosta. Po koncertu komerz. Opomba: V slučaju neugodnega vremena se vrši razvitje zastav v.jami.
Kam vedejo kmetijska društva na »katollSkl* podlagi. — V Dolenji vasi pri Ribnici na Kranjskem imajo kmetijsko društvo, o katerem Čitamo v fSlov. Nar.", da je pod .vodstvom* svojih dveh petelinov povzročilo obilo škode. S številkami lahko dokaZemo, koliko škode provzročijo ljudje, ki jih je prešinil srd maščevanja in to radi tega, ker so imeli trgovci drugo prepričanje o .dobri postrežbi", nego oni. Maščevanje je bilo popolno, kajti eden trgovce umaknil se je, predno je vse izgubil tja, kjer ni sovraštva in kamor mu je katoliška organizacija dokaj pomagala. Izgubil je svojih 8000 kron in vero v poštenje. Drugi se je moral izseliti, sicer bi bil prisiljen napovedati konkurz, kajti izgubil je v boju 7000 kron. Tretjemu bi se tudi ne bilo nič boljše godilo, da ni imel svoje čase lepših dni, a izgubil je tudi on približno 7000 kron. Tako je bilo tudi z drugimi tremi, ki so skupno tudi kakih 6000 kron izgubili. Tedaj pa še konsum, ki je, ali bi moral biti v konkurzu, ker ima celih 6500 kron primanjkljaja. Ca se vse te svote seštejejo ter malo premisli, mora človek priti do zaključka: sovraštvo je doseglo popolnoma svoj namen, kajti zneski 8000 K, 7000 K, 7000 K, 6000 K, 6500 K, skupno ogromni znesek 28,500 kron govori jasno, koliko denarja je organizacija pogubila ter ukradla narodu le v enem samem kraju, ki ima kakih 2500 prebivalcev.
Komentara ne pišemo. Hrvatska tragedktnja gospa Matilda Tcodorovlčeva bo hodeč po slovenskih mestih s svojim sinom Ljudevitom, bivala še tri mesece v naših pokrajinah. Popolnoma iz lastnega nagiba je .Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" odmerila cetrtinko čistega dohodka od vsakega deklamatorskega večera. In res nam je vročila iz Ljubljane — kjer je deklamovala 23. majnika —- 20 K, iz Kranja 6 K ter iz Loke 17 K. Udeležbi je bila semtertje tako mlačna, da smo se — odkrito povemo — branili sprejeti odmejenega si daru. — Če je pa tragedkinja bratskega nam naroda tako veledušna, bodite rojaki —pro-
simo Vas — veledušni tudi Vi tako, da šte-vilneje posečate njena in sinova na vrhuncu umetnosti stoječa deklamovanja.
Družba sv. C. in M. Izpred sodnije. Mesec ječe je zaslužil Marko Brešan iz Fare v Furlaniji, ker je dne 3. marca letos vrgel na tla Al. Faina ter ga ranil na levem očesu precej nevarno. Brešan je hotel od tovarišev denarja, pa mu ga ni hotel dati nihče, in končno še je"ziie-sel nad Fainom.
Nekemu Lovrencu Beriniju, krčmarju v Tržiču, je nosil neki deček - ukradeno meso, salam itd., katero mu je plačeval po 50-60 kr. kilo. Krčmar se je izgovarjal, da ni vedel, da je blago Tikradeno, ali sodni dvor jeTbir drugega mnenja ter je obsodil Berinija na 4 mesece trde ječe s postom vsaki mesec. Ta Berini je bil obtožen tudi, da je silil neko 16-letno svojo služkinjo, naj se uda nekemu gospodu, ki je pri njem prenočeval, toda te obtožbe je bil oproščen. —•
Josip Hrovatin iz Šempasa je ranil dne 1, marca t, l. težko s kamenjem krčmarja Pelicona, kakor smo svoj čas poročali. Na P. je imel piko, ker je ta načelnik godbe, iz katere so hoteli izključiti K., ali je sam izstopil, ko je zvedel za to. Pred sodniki je rekel, da ni imel namena raniti ga nevarno. Sodni dvor ga je obsodil na leto dnij trde ječe ter v plačilo 645 K odškodnine poškodovanemu Peliconu. To je draga muzikal
Hermagor Dornik, 33 let star, se je usilil dne 19. aprila letos v občinsko sejo v Št. Ferjanu, češ, da hoče tudi on vedeti, kaj se sklepa v seji. Ali ker so ga ven vrgli, je prijel pri vhodu župana K. za prsi, mu strgal urno verižico, in v ruvanju sta padla oba na tla. Dvornik je rekel pred sodniki, da je bil pijan ter ni vedel, kaj dela. Priče ia so rekle, da ni bil pijan, Sodni dvor mu je prisodil 2 meseca (rde ječe s postom in trdim ležiščem po enkrat na mesec,
Most čez Barko pri Soči izročijo v kratkem javnemu prometu, ker je ves gotov in se obtežni poskusi na njem dobro obnašajo.
Zahvala. Sadjarsko in vinarsko društvo v Prvačini izreka tem potom svojo najtoplejo zalivalo preblagorodnemu g. dvornemu svetn. grofu Attemsu, ki je blagovolil otvoriti razstavo, navzočima gg. Tom. Fruhaufu, c. kr. nadzorniku za vinarstvo, c, kr. okr, šol nadzorniku Finžgarju. Dalje zahvaljuje društvo jury za premiranje sadja in vin za vstrežnost in požrtovalnost, posebno predsednika gosp. Gombača iz Ljubljane, kakor tudi g. Dominka, voojo dež. kmet. šole v Gorici, g. Rubbio, posestnika na Vogerskem, g. Ivana Sauniga, veleposestnika v Biljah, in pot. učitelja g. Štreklja; zahvaljuje tudi vse gg. govornike, prisotne poslance dr. Turno, Jakončiča in Grčo, razstavljalce in slednjič vse udeležence. Naj bi bila pičla udeležba II. razstave Vipavske doline v spodbudo tretji kmetijski razstavi.                                       Odbor.
Javna zahvala. — Prevzeti globoke hvaležnosti in nepopisne radosti nad tako sijajno vspelim slavljem v Ajdovščini izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s sodelovanjem ali vdeležbo po-; ( vzdignili naš praznik na takov višek, VročVs zahvaljujemo preblagorodnega gospoda dr. Rudolfa Gruntarja na njega prekrasnem, na-vduše/alnem govoru. Naša iskrena zahvala ¦slavnim telovadnim društvom za njih ljudsko zavest podžigajočo tolovadbo in nastop, in sicer: Sokolu iz Idrije, Gorice, Solkana in Prvačine. Pevskim društvom za njih očaru-joče petje, in sicer: .Kolu" iz Trsta, .Pevskemu in glasbenemu društvu" iz Gorice, pevskim društvom iz Rihemberga, Brjij, Dornberga, .Školju" iz Smarij, ,Nanos"-u z Goč. Nadalje se zahvaljujemo za tako številno vdeležbo slovenskim čitalnicam; iz Gorice, Kanala, Solkana, Vipave. Bralnim društvom: .Lipi" s Slapa, .Triglavu" z Goč, .Hublju" iz Ustja, .Čavnu" in Skrilj, iz Sela, Črnič, Gojač, Vel. Žabelj, Sv. Križa, Ceste, Dobravelj. Bralnim in podpornim delavskim društvom: iz Gorice, Trsta, Idrije, Lokavca, Ajdovščine. Pevskim in bralnim društvom:iz Nabrežine, Skednja, Sturija, Ajdovščine. Gasilnim društvom: iz Vipave, St. Vida. Veteranskemu oddelku iz Kamenj. Tamburaškim In godbenim društvom: iz Nabrežine, Prvačine, Lokavca, Dornberga, Sturja,
Konečno se še zahvaljujemo na krepki zaslombi in podpori slavnim županstvom iz Ajdovščine in Sturja, prebl. gg. Jakobu Aamannu, ravnatelju predilnice, in prometnemu vodji g. Hrabalu, slavni ženski podružnici sv. Cirila in Metoda, vrlim narodnim dekletom iz Ajdovščine in Sturja, Vse za narod in njegov prospehl Veselični odsek—ajdovsko-šturski,
Narodno slavijo t AJdorBcJnl-Štu-rlju, — Veselični odsek istega je sklenil v svoji redni seji dne 6. t, m., odposlali ves čisti preostanek narodnega slavlja v Ajdov-Sčini-Sturiju za osirotele hrvatske rodbine, Lop, odobravanja vreden čin!
Drobili. — Svoj čas smo poročali, kako je redar Colomban iz Tržiča v pijanosti s sabljo usmrtil Jos. Colauttija, katerega je tiral po odgonu domov. Vsled tega so ga privedli v tukajšnje zapore, da ga postavijo pred porotnike. Ali sedaj je sodnija odstopila od zasledovanja radi umora, ampak bo sojen le radi pijanosti v službi. Tako utegne dobiti le par tednov zapora! — Iz Gradišča nam poročajo, C t je vlada dovolila prispevek 80.000 K h gradbi mostu čez Sočo, kakor je sklenil obč. zaslop. 1. 1901. — V Tržiču je utonil 25 letni delavec Evgen Markovin. Trupla še niso našli. — Pretekli teden sta hodila po Gorici dva elegantno napravljena človeka, ki sta bila dva »nobel* berača ter sta iskala po boljših hišah podpore. Redar Pavluv je aretiral enega v kavarni Corst, kajti drugi je bil ušel. Prijeti je povedal, da se imenuje Al. Perko z Dunaja, pristojen v Trst,  pobegli se zove  baje Gvido Rosmini.
potrebovali. Gora Tabor je bila vedno pred nami in na slemenu so bila vidna poslopja. Pol ure pozneje smo prišli do vznožja. Slaba in kamenita pot je vodila na desnem robu navzgor. Strmo stezo je razsvetljevala lunrv da sta konja vedela, kam stopiti. Gora Tabor ni gola, ampak precej obra-ščena z raznim grmovjem, trnjem in robičjem. Po dnevi se sem videl v bližini gore velike cvetoče slezine, ki so s svojimi rdečimi cveti nekoliko zmanjšale otožnost pokrajine.
Ko sem stat v vatikanski pinakoteki prvokrat pred Rafaelovim »Preobraženjem Krista«, pred to najlepšo, najbolj od pravega verskega duha navdahnjeno sliko, nisem mislil, da bodem nekoliko mesecev pozneje z lastnimi očmi videl goro, kjer se je Krist preobrazil pred svojimi apostoli. Tajinstveno je bilo po noči jahati po neznani, strmi pot; na to sveto goro. Nikdar nismo zadovoljni, ako se nam popisuje ta ali oni dogodek, hočemo tudi vedeti, kje se je *o zgodilo, dasi je mnogokrat realna slika na kvar idealizo-vani sliki in nas premnogokrat razočara. Na vrhu smo, jahamo skozi velika, kaki utrdbi podobna vrata. Ob levi in desni so razvaline starih naselbin. Zadovoljen sem bil, ko sem zagledal na desni v nočni temi dolgo, nizko hišo, v kateri je gorela luč. Vstopil sem v veliko jedilnico, ob kraju mize sta sedela starejši mož v čudni meni doslej neznani redovniškt noši in mlad klerik. Prišel je skoro prijazen nemški brat, ki mi je dal prinesti prav dobro večerjo, bil sem truden in silno gladen. Žejo sem si gasil z izbomim vinom. Kuro smo odvezali od sedla, kuhač jo je zaklal in pekel.
Med vrati v spalnice je na deski nagačena hijena ali šakal, katerega so ustrelili pred leti na Taboru. V predpreteklem veku so frančiškani darovali Mariji Tereziji kožo na Taboru ustreljenega tigra. Po gori se potikajo tudi mrjasci. Nakazala se mi je spalnica, v kateri je bilo najmanj deset postelj. Bele mreže okoli postelj so izgledale kakor plašči polnočnih prikazni.
Skozi Sainai ijo v Jeruzalem.
Moral jo pa iti skoz! Sanmiijo.
Jan. IV. 4.       |
Vkljub veliki utrujenosti sem skočil vendar nekoliko; minut po četrti uri na noge, uredil zopet svoj zavoj, po-j gledal v kuhinjo in naročil mukariju, naj bode pripravljen, j Frančiškani imajo na Taboru mnogo krav in brat mi je šel natočit kozarec svežega toplega mleka. Potem sem se podal na streho hiše, baš ko je solnce vzhajalo. Videl sem kos Genezaretskega jezera, jordansko dolino, vso Galilejo na severni strani, dolino Ezdrelon in vso Samarijo na južni strani. Ugajale so mi te dolge verige valovitih gor. Čas je bil odriniti. Stisnil sem fančiškanu nekoliko frankov v roko, brzo sem bil v sedlu in jahala sva po robu navzdol. Rafaelova slika mi je lebdela pred očmi, ko sva molče jahala v svežem, čistem, prozornem jutranjem zraku. Ali mnogokrat mi je uhajalo oko v dolino, da se navžije krasne panorame pod mojimi nogami. Resnico je povedal Peter ko je vzkliknil: »Gospod, dobro nam je tu biti.«
Moral sem skočiti raz konja in ga voditi na dolgi vrvi, ker je pot navzdol zares nevarna Bila je Že sedma ura, ko smo prispeli v dolino do nekega ^vnega sela. Nekoliko časa je bila pot še kratkočasna. Kodolgasto sleme Tabora je tvorilo najlepšo, nekoliko zakrivljeno, polagoma z ravnino se stapljajočo črto. Gora Urša v Sakški dolini in gora Donati je nekako podobna Taboru. Ako si mislimo goro Uršo nižji in črto manj izbočeno., predstavljamo si lahko Tabor, seveda pogreša oko na naši domači gori ono božansko harmonično črto, katera vzbuja v nas harmonično duševno razpoloženje. Srečal me je včasih kak mlad Beduin, ki se pa ni mnogo zmenil za jahača. Jahala sva navkreber in z vrha je bila vidna rodovitna, žitonosna do!ina Ezdrelon, ki je tolikokrat omenjena v svetem pismu stare zaveze, kjer je teklo toliko človeške krvi in kjer se je odigravalo toliko tragičnih dogodkov. V daljavi se vidi na griču Zerin, staro-židovski Jezreel, in onstran doline se že beli Dženin. Nič
ni utrudljivejše za nas, ki nismo vajeni doma, da vidimo na potu kraje ure in ure pred seboj, nego to, kar skusi potnik v Palestini. Mukari kaže v daljavo, kjer je videti belo piko, imenuje ime kraja, kjer se hočemo najbrž spočiti, veselje se loti potnika; misli, da je že tam. Ali kako se vara!
Tri, štiri ure je treba še jahati v solnčem žaru, solnce brez usmiljenja pripeka na tilnik, gorje ako ne bi pripihljal tropski pri hitrejši ježi sveži zrak. Naim, kjer je Jezus od mrtvih vzbudil vdovinega sina, mi je mukari kazal s prstom. Kup bornih bajt, podobnih razvalini, brez drevesa in sence, to je vse, kar sem videl. Jutranji hlad se je umikal dnevni vročini, solnce je vedno ravno nad našimi glavami. Solnčni žarki se upirajo neusmiljeno na potnika. Pri studencu v Jezreelu je napojil mukari konja, ob zidu so sloneli domačini brez dela in pogovora, polegajoči v senci na prašni zemlji. Neki mož mi je ponudil star denar, ki je bil izvestno rimski, morebiti še celo iz časa Kristova.
Okoli Jezreela je silno malo vegetacije, samo pri vhodu v vas so obrobljali pot veliki kaktusi, ki so segali konjem preko glave. Odtrgal sem dva žolta, smolasta cveta, ali uamah sem imel roko polno finega, elastičnega trnja Kje je vinograd Nabstov? Vinske trte ni v bližini. Jezreel je bila prestolnica samarijskega kralja Ahaba.
Gorovje je pusto in golo, ali dolina med Zerinom in Dženinom je precej rodovitna. Poslednji kos poti do Dže-nina me je silno utrudil, žejen sem bil, ali vino, katero sem imel v mali steklenici v žepu, je bilo jako razgreto in ne-pitno, naranče so pa zgubile ves svoj okus. Nagnal sem konja in zahteval, da mukari tudi galopira z menoj. Presedalo mi je že to večno jahanje v koraku. Po galopu sem se zopet čutil svežejšega, ali mukari je že začel tarnati, da;., so se jajca stila. Segel sem v korbico in vrgel vsa jajca na tla, da odslej ne bode več nikakih zaprek. Džer.inu sva se vedno bolj bližala. Ustnice so bile povsem suhe, koža na njih se je odluščila, in žeja me je strešno mučila. Kakor poto-
—< O BinkoStih so strašili po Gorici kolesarji iz laškega Vidma, iz Trsta itd., ker so bile v Velodromu dirke. Ko so odšii, se je raz-nesel glas, da so bila nekaterim iz Italije potrgana znamenja za takso 3 koles, in sicer v hčteln Union. Ali nasproti temu pa je povedal potem hotelje, da so odšli od njega z nedotaknjenimi kolesi, ter da pri njem ni nikdo nikomur nic odnesel, ali njemu pa so odnesli. Dva TržaCana nista plafcla bivališča v hdtelu, kakih 6 iz Vidma jo je pa pobrisalo, ne da bi bili plačali kosilo. Fini fantje ti laški kolesarji! — Goriški policiji se je predstavil 24 letni Anton Pedrotti, iaški vojak, ki je pa pobegni! iz Benetk. Služil je pri lopničarjih, od koder so ga radi tatvine obsodili na 8 mesecev ječe ter poslali v Benetke. Njegova mati prebiva v Ttidentu. Da se izve kaj podrobneje o njem in ker je bil brez sredstev, so ga poslali začasno v ,do-gano". —
Zanimiv« obravnava radi raižalje-oja «astl. — V Četrtek je pričela pred okrajno sodnijo v Gradišču ob SoCi zanimiva obravnava radi razžaljenja časti. Tožen je bil dr. Karminskv, okr. komisar pri glavarstvu v Gradišfiu, tožitelj pa je bil davkar Sinek iz Kopra. Sinek je imel odvetnika dr. Toribolo iz TržiCa, Karminskv pa dr. Goloba iz Gorice. Obtožba gre na to, da je dne 12. aprila letos razžalil komisar dr. K. davkarja Š. v Sansovi trgovini v Gradišču; tožencev zastopnik je trdil, da so bile besede dr. K. la posledica nekih drugih besed davkarja Š., katere je govoril isti in prejšnji dan. Zaslišanih je bilo veC prič, ki so pričale vse v prilog Sineku. Obravnava pa se je preložila, da se zasliši še gospa Šinekova indavkarski obhodnik Arrigoni, ki je bil navzoC takrat v Sonsonovi prodajalnici, ko je izustil komisar one besede nasproti davkarju.
Brulno-pevsko draštvo .Vinograd« ˇ Vrtovi na priredi dne SI. t. m. javni ples, pri katerem bo sodeloval oddelek prvaSke godbe.
Dvonadstropna hiša t Gorici na prodaj v ulici Lunga št. 16 a podstrešjem; poleg hiše je majhna shramba. Natanjčneje se poizve pri Janezu Lutman, krčmar v ulici Lunga št. If.
Razgled po svetu.
Država! zbor. — Zbornica je razpravljala včeraj o nujnem predlogu posl. Ktofača, s katerim se pozivlje vlada, naj pojasni svojo balkansko politiko ter zakaj ni storila nič za izvedenje berolinske pogodbe. — KMač je napadal zunanjo politiko Golu-chowskega v ostrih besedah. Korber je branil Goluchovvskega. Nujnost odklonjena.
Iz državnega zbora, — Dodatečno k zadnjemu poročilu o nujnem predlogu posl. Borciča moramo omeniti še krasen Heroiuov govor, ki je napravil velik utis. Rekel je, da
v tej seji je začel Kčrber retiriratL Vedno se postavlja na to stališče, da se ne sme vtikati v translitvanske reči, ali Madjari pa se vedno vtikajo v naše.
Tako so storili, ko je šlo za fundamen-talne člene, tako so storili, ko je šlo za jezikovne naredbe in o raznih prilikah. Koer-berjevo postopanje glede zaprošene avdijence hrvatskih poslancev pri cesarju je bilo neustavno in protimonarhiCno. Uradniško mi-nisterstvo sploh ni poklicani posredovalec med krono in med narodi. Kadar krona potrebuje narode, najde vedno pot do njih, ko pa narodi iščejo krono, se jim pot zapira. Madjari so se vedno borili proti iranom in zato bi ne smeli sedaj kljubovati Hrvatom, ko se ti trudijo, da bi se iznebili krutega tirana. Herold je izjavil,da bodo Cehi hodili roko v roki s Hrvati in podpirali z vsemi močmi njih opravičeni boj.
Na to se je oglasil soc. Perneratorfer, ki je vskliknil, da se inugnjusi gledati, kako močan narod plazi pred krono (odobravanje socialistov). Čemu vedno barantate s krono? — vprašal je govornik, obrnjen proti Hrvatom. — Saj ste velik narod in vsled tega morali bi bolj gledati na narodno dostojnost. In vi, ki se tožite radi nehvaležno-sti onega, katerega ste večkrat spravili iz zadrege, niste mar črtali nesmrtnega Schillerjevega izreka: »Kaj hvaležnosti pričakujete od habsburške hiše?" Z i upaj te v svojo lastno moč in s tem si pridobite naše simpatije.
Velika nesreča na železnici. — Pri Žavljah v bližini Trsta na črti iz Trsta v Poreč se je pripetila v nedeljo proti poldnevu velika nesreča. Trije delavci strugar Jos. Sluga in zidarja Dretina in Gropajec so si najeli voznika Dodiča, da se popeljejo v okolico. Na ovinku, ko prde železnica Cez cesto, so Culi sicer žvižg železnice, ki veli voznikom, saj se ustavijo, ali voznik je kljubu temu | pognal konja, češ, da preteče prehod še pra-• vočasno. Ali zgodilo se je to, da je bil malce prekasen, in železniški stroj je odtrgal prvi del voza od sprednjega, konj je zdirjal, Dodič pa je padel pod kolesa železniškega stroja, ki mu je pretrgal obe nogi. Ostali trije so odleteli daleč proč z voza. Dodič je umrl kakih 20 minut po tem, ostali trije pa so več ali manj ali ne nevarno ranjeni.
Demonstracije porodom turnarske Sravnosti v LJubljani. — V soboto in nedeljo je obhajalo nemško turnarsko društvo v Ljubljani 40-letnico svojega obstanka, ^-eba vedeti, da je to draštvo vsenemško, irredentistično, ter je turnar v Ljubljani že | sam po sebi pvovokacija Slovencev, kajti v turnarski obleki tiči lep kos peklenskega sovraštva proti Slovencu. Ko so se pripravljali na to svoje slavlje, je' slov. časopisje apeliralo na občinstvo, naj se drži mirno ter prezira vso turnarsko slavnost. Glede na to je bilo misliti, da bodo nemški »hcilovci* upoštevali ta klic ter ne bodo dali nikakega pc-
voda občinstvu* da bi se spodtikalo nad njimi ali vprizorilo proti njim demonstracije. Ali prišlo je drugače. Že varnostne odredbe so dražile ljudi, da so rekali, da delajo tako, kakor bi bili v Ljubljani sami tolovaji, vlada je poklicala 80 orožnikov ter pripravila vso ljubljansko garnizijo, vrhu tega pa poklicala iz Trsta dva policijska nadzornika. V mestu je bilo vse mirno, ali kljubu temu je bila zastražena .Zvezda", orožniki in vojaki so pa-trulirai; po mestu. Obljubljeno je bilo, da taji turnarji ne nastopijo v društveni obleki, toda ne, nastopili so s plavicami in s trakovi v vsenemških barvah. Sprehajali so se prav oblastno po mestu in med njimi je bil tudi neki češki renegat Riha iz Celja, ki napada tam slov. dame, ki govore slovenski, ter ki jep« spkolski__slavnwtijvij^lju_^pj_čas_ brez povoda napadel dr. Dečka. Umevno, da navzočnost takega individuja ni vplivali pomirjevalno na občinstvo. V nedeljo so razobesili ošabni turnarji na kazinskem vrtu vsenemške zastave, frankfurtarice, videlo se je vse, da nekaj iščejo. V „Zvezdi* se je nabralo ljudi], ki so žvižgali ter vpili: Doli z nemčurskimi zastavami! Vojaki in policija so stražili kazino. Ker je bilo razburjenje vedno večje ter se je bilo bati kake nesreče, je prosila deputacija meščanov navzočega župana, naj turnarji sna mej o vsenemške zastave. Zupan jih je šel prosit, ali niso hoteli, nakar je dal ukaz policiji, odstraniti zastave. Turnarji so snemali cesarsko in mestno zastavo, potem vsenemško, ali ta se je naenkrat nazaj pomaknila. Na to so jo sneli redarji. V »Zvezdi- so se culi klici: 2ivela slov. Ljubljana! Peli so ,Hej Slovani!* Ko so javni organi odšli s kazinskega vrta, je bilo videti, kako je treščila z droga — cesarska zastava! In na vrtu so bili tudi c. kr. možje! 11 (Bog ve, alt poreče Korber, da je to obžalovanja vredno ?!) Bilo je še več manjših in večjih pripetljajev, neki turnar jena nedolžne opazke potegnil celo revolver na ulici, drugaCe se ni zgodilo nič, ko so odšli. Aretovali so 14 oseb, večinoma, ker so se branili ali zoper-stavljali, aretovali so pa tudi nekega K. Raz-potnika, podobarja, ki je nekega nemškega visokošolca Udaril po glavi. Pri njem so našli dve izvrstni frači, polno šiber in krogljam podobnih kamenčkov. Priznal je tudi, da se je udeležil izgreda 24. m. m. pred kazino. Ta bo tisti, ki je »streljal* v kazino!!
Nemci so izzivali v Ljubljani, zato se ni čuditi demonstracijam', ki so le nedolžen odpor proti nemški impertinenci l
Na Hrvatskem. — V Zagrebu je vse vojaštvo na nogah. V nedeljo so gorele na sejmišču barake, na vseh straneh se je demonstriralo ter razbijalo okna madjaronskih hiš* Orožniki so obkolili celo mesto v strahu, da uderejo kmetje v Zagreb. — PoroCa se o demonstracijah v Varaždinu, Vinici, Cestici. — V okolici Zlalara je baje okoli 2000 kmetov na nogah. Hiše demolirajo. ~ V Bosno, Dalmacijo in Slavonijo so poslali  pomnožene
vojaške čete, ker se boje še večjih nemirov. — Hrvatski sabor je sklican na dan 17. t. m. Bazne vesti. — Italijanski kralj pride, kakor se razglaša uradno, v Pariz dne 16. julija. V London gre meseca novembra. — V Marzelji sta trčila dva parnika drug ob drugega. — Zdravilišče za jetične ustanovi na Dunaju društvo za pokončevanje te bolezni. Društvo je dalo v ta namen 50.000 K ter se obrne do vseh deželnih vlad, da bi ustanovile podružnice. — V Budimpešti otvorijo jeseni soc. demokratično gledališče. Soc. dem. zveza bo podpirala gledališče na leto z 20.000 K. — V Ljubljani so obsodili pred porotniki na« 4 leta težke ječe jetniškega paznika Fr. Smoleja, ki je ukradel kot orož-niški postajevodja hranilno knjižico ter dvignil na njo 800 K.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnieo jestvtn.
V zatogi ima kave vseh vrst, različne moke Iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril -Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v SomenlSkl ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*
Božjast-
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v 8chwnnn<m-Apot©ke, Frank« fnrt a. M.
Anton Pctatzky v Gorici.
Na sredi Unštelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovtllSče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarniee, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Sveti iij i ce. — Rožni venci. — Masne |                         knjižice.                         ||
Sišna obuvala za ?se letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pemiiho s in trgih ter na deželi.   2    35-8
vatcu po puščavi, ki sluti, da zelena oaza v studencu ni! več daleč, tako je bilo meni, ko sem zagledal visoke palme in rodovitne vrte, obdajajoče Dženin. Ko sva bila v mestu, naročil sem mukariju, naj me vodi v kak primeren nanj Nasproti seraju je bila lesena koča, ki se je ponašala s komaj čitljivim napisom »hotel« na leseni deski. Bajta je bila zaprta, šel sem na vrt, v katerim je bilo mnogo cvetečih granat in še celo vodomet Na koncu tega lepega vrta je bival neki čevljar, ki je pa bil tudi zobozdravnik, saj o tem so pričale raznovrstne klešče gotovo evropskega fabrikata, shranjene v stenski omari. Čevljar je govoril italijansko, pravil mi je, da je bil prej v Damasku, Nemec je, ali pozabil je že svoj jezik.
Peljal me je mukari v neki vrt izven mesta. Sedel sem pod košato murvo na umazano pogrinjalo iz rogoze. Dal sem mukariju vina piti, ali on se je sramoval piti vpričo Muhamedancev, dasi je bil kristijan. Sredi vrta je stala hiša, pod murvo je ležala cela rodbina in otroka so zibali v primitivni zibelki, živ plot iz kaktusov je delil vrt od ceste. Napil in najedel sem se za silo, potem sem zaspal. Sanjalo se mi je o sodniku Gedeonu, ki je zmagal s svojimi tristo možmi v dolini Ezdreion Nadijance, katerih je bilo kakor listja in trave in so imeli toliko velblodov, kolikor je peska po morskem bregu. Tudi o Debori, ki je pripomogla zmagi Baraka nad Sizaro, in o nevesti visoke pesmi, ki je bila iz Sunama, se mi je sanjalo.
Nikdar še nisem pil tako aromatične, izborne kave, kakor v prvi in bržkone tudi edini kavarni celega mesta. V kavi je bil mandelj, vsled česar je imela kava nek poseben okus. Stopil sem v seraj. Tako vladno poslopje ne podaja sijajne slike turške države. Ob vratih lenuhari straža v kolikor mogoče ležerni poziciji, tolpa uniformirani »i in neutni-fofmiranih lenuhov postopa po dvorišču in hodnikih. Uniforme niso ravno primerne za kako parado in nikaka nesreča
ni, ako so hlače ali sukna raztrgana. Kamor gledamo, povsod« skrajna zanikernost, nesnaga in nered.
Pogodil sem se z mukarijem, da jahava danes še do patriarhalne postaje Zababde, ki leži proti vzhodu, to je proti Jordanovi dolini. Pot tja je trajala približno dve uri. Pokrajina je ednolična In povsem kraškega značaja. Na vzhodu je gorovje Oilboa, kjer so se Židi tolikrat borili s Filistejci, tam se je vrgel po izgubljeni bitki Savel na svoj meč. Z nekega vrha zagledam v dolini precejšnjo vas s čednim poslopjem v ospredju, to je Zababde, kjer hočem danes prenočiti. Skoro sem pred postajo, ki ima velik lesen križ na strehi. Župnika ni bilo doma, dal sem si zanesti svoje stvari v lopo. Posedal sem blizu hiše ob grčavlh in luknjastih maslinah in zrl v dolino, odkoder so gnali ravno pastirji črede črnih ovac na dom v vas. Zmračilo se je že, župnika še ni bilo in trkal sem na vrata ženskega samostana, k» je župnišču ravno nasproti.
Otvorila mi je starejša nuna Maronitka. S prav dobrim francoskim akcentom mi je želela dober večer, ali s tem je bilo tudi pri kraju njeno znanje evropskih jezikov. Dopovedal sem ji vendar, kar želim. Dal sem si otvoriti drugo steklenico vina in prinesla mi je nekaj jedi. Muhe in mušice so postajale sitne in vedno sem jih moral loviti po kozarcu. Moja miza je bila korintski kapitelj, na tleh je bil ostanek starinskega mozaika. Slednjič je došel iz Džemna župnik, Maronit, mož male postave, lesketajočih se živih oči, ka-koršnMi more le imeti človek rojen pod južnim solncem. Mladi služabnik je moral poslušati ostro pridigo od svojega gospoda, ker me ni pustil v hišo. Kregal je slugo po arabski, raditega ga nisem razumel, kričal je, da bi skoro oglušil in psovke so se mu kar usipale iz ust. Tako razjarjenega človeka še nisem vide* Napram meni je bil vrlo prijazen in uslužen. Pravil mi je, da je ime! v Jeruzalemu tovariša Slovenca, ki mu je toliko pravil o svoji lepi domovini. Po imenu sem namreč sodil, da je dotični njegov prijatelj Slo-
venec. Sluga je prinesel na mizo prav dobro pripravljenega zajca. Pogovarjala sva se delj časa, prašal me je, ali so pokrajine onstran morja res tako rodovitne in bogate. Ma-roniti niso zapustili tekom dolgih vekov od časa Kristovega do danes svete dežele, oni so edino pleme, kateri so nepretrgoma varovali krščanske tradicije. Židi so se morali izseliti, krščanski Maroniti so ostali.
Prihodnje jutro sem bil že rano na nogah. Konjev ob določeni uri ni bilo pred vrati. Hodil sem nekoliko po vasi in iskal mukarija. Koče so silno borne, okrogle ali štiri voglate iz ilovice, podobne našim kotlom za žganje apna. Beda in siromaštvo povsodi. Končno sem vendar našel mukarija, ovijal si je ravno turban okoli glave, konja sta pa bila privezana na kup lesa. Z obupanim obrazom je kazal na konja in rekel, da ni bilo dobiti v vasi krme in da torej konjev ni mogel nakrmiti. Naročil sem mu, da se naj podviza, ker smo že zamudili dve uri in ker je solnce že visoko. Ker se je pa še vedno obatavljal, odvezal sem konja in ju peljal do župnišča. Poslovil sem se od prijaznega župnika in odrinila sva po drugi poti preko kraškega gorovja proti jugozapadu. Uro pozneje se je prikazal trideset korakov pred nama volk, ki se pa prav nič ni ustrašil. Jahala sva skozi žitno polje. Konja sta hlastno pograbila tu in tam kak klas. Ker sem videl, da sta konja res lačna in da ni žive duše v bližini, dopustil sem, da sta se konja nasitila. Prišla sva na to do velikega močvirja, kateremu sva se pa srečno izognila, krenivši na precej dobro cesto. Po holmcu sva jahala navzgor in prišla v bližino vasi Džebe. Jahala sva zopet po strmih obronkih. Oko so razveseljevali gaji oljk in velikih košatih figovih dreves. Nikjer na celem potovanju ni imela pokrajina tak prijazen pristno svetopisemski značaj kot tu. Vinski nasadi tudi niso manjkali. Na desni se je belila pred našimi očmi visoka ležeča vas Bur^a- AH ta pokrajina, katera je bila dovolj krasna, da bi j° imenovali jHebrejei deželo, ki se cedi mleka in medu, je skoro kon [čala, raztezala se je krog in krog zopet strašna pustinja.
Vtfilhelmova tekočina za mazanje
„Bassorin"
e kr. privlligrovana 1871
t vrček 1K, poštni zavoj -15 komadov 24 K.
Wilhelmftv c , kr. priv. „Bassorin" je sredslv-, čega- pomba je dokazana po znanstvenih preiskavah in praktičnih skušnjah in se profa; ja jedino 1» v lekarni
Frana Wilhelma
c. kr. dvornegra zalag-atelja
V  NeuokirciM, Spodnje Avstrijsko..  ^.
Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vlolaži bolečino pri boleznih na živcih, * žilah, udih in kosteh.
Zdravniki ga iporabl!ajo v teh slučajih, posebno a ko se le bolečine pokažejo po velikih naporih na murširanjti ali pri zastarelih boleznih. R.ibijo ga tudi li ibolazel, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšim vspehom.
V  znak pristnosti j>; na omotu grb ob-iiiv. trua Neunkirchen (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah Kjer se ne d«»i, vrSI ne poSiljater direktno.
Posestvo
v bližini Bempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim, poslopjem
¦seujpmdiL taJšoj.
Pismeno ponudbe je pošiljati   na naslov: M. A. 83na upravništvo >So5e«.
"~     Anton Pečenko
Vrta* a .ca 8 - GORICA — Via Giardino 8
__________¦__'__.......___priporoča____...........________.....__:
pristna bel« Mgm^v briških, ilsl-fnftrnavlna ^%^m m««»»Wli in i/vipavskih, <0WRfr Is t« r sli I h furlanskih,          W          YfnogwMl©ir.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzone. Ca*« zaiaraa Peatraiia aeitana,
Ivan Bednafik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturlni št 3.
gj: Blago za opravo nevest, ^g
Bočno Ikalstvo; odpoSiljatelj
František Hlavaček v Krčine
(u No» <5ho MčsU na Mctuji     Češko) prporcčii po najnifc/ili con h:
ltarcliente, nnthnj-ne in tkane, lepih obrazcev in
trajno barve ltatiate, modnih obrazcev. Danmskov    gradi,    bombažitst   in   lanon,   modnih
obrazcev. Ctorulture *seh vrst in izdelkov; Kuiiufiise lanene n bombažna e modnih obrazcev. Žepne rutice lanene in bombažasle. Krizeto za ženske obleke in spodnice. Oksforrle zi srajce.
Platna hombažasta, lanena, bela in navadna. Obrisalke s franžami in brez njih. Seflre trajnih barv in modnih obrazcev. Nuknn za gospe in gospode. Strukse modnih obrazcev. Grcnadlne bele in barvane. Prte in prt če lanene in bombažaste. Blago za predpasnike, itd. itd.
Vzorce   blaga brezplačno in poštnine prosto, toda prosim, da se pove blago od taterega se zahtevajo. Pošilja se proti povzetju, samo v ceni črez 10 K poštnine prosto.
L9*-   Solidna postrežba.   -%tH
civilna, vojaška in uradniški krojaCnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku it. 8.
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-gam, piquel lastink, adria, ševjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleko, perilo vseli vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in gotovo obleko ho prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5*40  in vifio »         .       ,       ,    9   ,   15 „   ,   8-50      ,
,      ,   16 dalje  . . , 15-—      ,
vrhue suknje vsake moda....., 24'—      »
,        ,    za časlito duhovščino   , 28—     .
hlače . *............,5--      ,
Havelokc in sobne pluSCe 15 K n&prej. Za dame In gospici':
Havdoko........;.......25 K
Sako in pelegrinc   ............i) „
V slučaju da s«' knj  ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrSi točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Rimske toplice v Tržiču
(Monfalcone)
= in blatne kopelji =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenj«:-a-^lokirk citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
L LEBHERZ
Gorioa
tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦•*• Apollo-«*
m
V najem
se odda stanovanje  v I.  nadstropju v Dol. Vrtojbi obstoječe ia 3 sob  in  kuhinje. Stanovanje je zdravo   in suho ter tik cerkve. Pogoji poižvedo se tam.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brda v Gorici
Prodaja naravne in pristne fcriskeTridelkel
po zmernih cenah.
Zalogra pristnih briških vin« Desertna vina.
Razpošilja na vso krajo od 56 lit. naprej. Uzorce vin poBilja na zahtovo.
ma društva: Gorica, il. Barzolliiii it. 20,
IWrduJo kupčijo g sadjem.
Tr^oVjko-obrtna re^ijtrotfarja zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranilna vlaga obrestuje po •'/,*,       večje stalno, naloženo najmanj m jodno leto, po 5#.      Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov breg Izgubo obresti. -   Rentni davek plačuje zadruga sama. i k,k      Posojila dnje na poroštvo ali zastavo na   5-letno  odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih,    proti vknjižbi vargčiuo tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j, 260 kron v patih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. dee. 1901:
DaUti: a) podpisani.........K   M8J00'—
b) vplačani.........»    805,874-50
Dana posojila...........1,248.171^7
Dopolnilni zaklad......»    a**.| 89-23
r^                                   *!•§•................,    911745*5
Zahtevajte
moj iluslroiani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatits, srebrnih in muzikaličaih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   hiša Moat it. 249. _ (Češko).
Mizarska zadruga J||| y loriGi (iolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
M
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici.
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Gene zmerne.
Deli je liirn ter Mri isiims.
Stavbinski natečaj.
Podpisana zadruga namerava zgraditi na svojem stavbišču, obsežnem okroglo 32 33 m-, na vogalu Corso Giiiseppe Verdi in via Petrarca tronadstropni
„Trgovski dom"  h*v
po načrtih arhitekta g. dr. Maksa Fabiani-ja na Dunaju. V ta namen razpisuje tem potom dražbo vseh
mizarskih, klesarskih in ključavničarskih del.
Gospodje obrtniki, ki se hočejo udeležiti natečaja, dobe v zadružnem uradu popis teh del. — Pogoji in načrti so v zadružnih prostorih na vpogled.
Ponudbe je vložiti najdalje do 20. junija t. 1.
Trgovsko-obrtna reglstrovana zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
SL Novost!
Fotografije,
izdelane navadno in v najmodernejšem šlilu, lakozvane »Imperial" platino bromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.            I
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih Ivrdk in nai sodi.                                                    1
Hitite v BAZAR, Riva Castello štev. 4
prodaja se samo še nekaj dni.
Cele volnene obleke dobivajo se že od gld. T80 naprej.
Cena E 330. - In K 300.—
blikendorfski hitri pisalni stroj.
Prod. nakupom pisalnega stroja no zamudimo priliko pokazati b! najccnoji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviaturni stroj.
Prednosti istega so: pisava lepa, čista in stalno vidna, sestav na barvaste valčke, menjajoče kolesce s črkami, najconeji stroški za vzdrževanje, največja prebojna moč.
Glavni zastopnik za Avstro-Ogorsko:
Oskar Huffzky,  Dunaj
V., Margarethenstrnsse 55.
Lastna popravljalniea. Prospekti zastonj in poštnine prosti.
I Za bolne na želodcu!
j             Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je preliladil ali prenapolnil želodec,
i jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno žive),
tako da trpi na goraeicl, zalodenam krtu, tlaeanju žalodea, taikam prenavljanju
ali aaallžaalu, bodi priporočeno dobro iti izvrstno domače zdravilo,  katero je že mnogo
let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zeliš5, krepi in oživlja Želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, riganju, daravlel (zgaga), uapanjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako taanobo, klanja (madron), ariao utripanja, brazsanost, kakor tudi zasadanja  krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost  in  odstrani iz že-I Iodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi.
Medlost, biedost, pomanjkanje krvi in oslabelost ^t*$ffi&
krvi in bolnih jeter.   Ako se Dima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja
vplivajo tako nanj, da začne hirati.   Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč.
Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo fn reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene
živce in obudi vaaalja do tlvljanja. Vse to dokazujejo mnoge zahvale in pripoznanja. I             ZeliSčno  vino  se dobi v steklenicah po  gld. 1-50 in 2*—  v lekarnah v Gorici, Kor-
i  minu, Ajelu, Čamplungu, Gradežu, Romansu, 'FiumiČelu,  Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleju,
Tržiču, Kanalu, Vidmu, Falmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani,  Vipavi,  Portogruaru, ; Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna
G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih .cenah po
vsi Avstriji.
¦••^ Opominja se na različne ponaredke! *"WB.......
Zahteva naj se izrecno       >
_____Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino._____
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost« ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30.0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešat
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
1902."tSko1*1*0 !n nm**mtvo Je »W«»ao, v skupni seji dne 28. nov. Hranilna vlog« se obrestujejo' po 41/, %.  Stalne vloge od l0-00® kro* dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
„Q »ZZ^lV n%^nim2 -po %*%> na vagino ali zastavo 6%, na menice 6%, s l/B% uradnino. Glavni deleži koncem leta 57,%,
mK-^UStm' dw* m\'Sylsron ah);  Članov 1819 s 7932 deleži po ^Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne ved). - Beservni
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
^mmmmsss^^^msmmsmm^^^
Pfaff-ovi šivalni stroji
Sla?" so najboljl. **#|fl
To diši kupec sicer o vsakem izdelku in od vgakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upeljc nit v šivami stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naLi več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniSkiii strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroj i najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kol s Pfaffavim.
Pfaffovi šivalni stroji S&Spo ,(Melni dohi Se vc,,no Pfaffovi Šivalni stroji SrffSSE1 za ,,0,"ač0 ra,n> in
Pfaffnui finalni tfonii bo posebno pripravni za umetno vezenje riMIIIVI  Slfallll  OlIUjI   (recamirerge) ter se poučuje biezplačno.
Pfaffovi šivalni stroji fiZsiftHs" •'»*<> *™™-
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« šivalne stroje.
ga ffailovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via NuniGipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljaliiiea Šivalnih strojev, drokoles Nunska ulica 14.
!! I Pozor!!! Vsem, kateri bolehajo na želodcu • • • #####•••811 težke) prebavi,
ije gotovo pomoč in po vrači zrušeno zdravje
¦W» jedino pristni  ~<Mi
Germanov zdravilni telesni izvleček,
kateri je nenadkriljivo sredstvo in delujo z najvefjlm uspehom pri vsih žel dSnih boleznih, kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklino, napihovanje, podrigo-vunje, zgaga, zlatenica, omotica, glavobol, krč itd. German«* telesni izvleček pomaga proti jeteruim lu složnim boleznini, proti hcmerojdnm, Cisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove i« krvi.
Germanov telesni Izvleček oJganje zastale vetrove in neznosne gliste, a onim, kater m povrpča i zgubljeni tek in voljo dojeni, donaša mnogo za okrepi jenje telesa!
Germanov telainl izvleček pomagal je že več ljudem, kateri so jnko veliko potrošili za razna zdravila brez uspeha, kateri se pomoi niti več nadjali niso.
Germanov telesni izvleček r ripravlja se iz blagodelujočih, povsem neškodljivih rastlinskih sokov, je jako prjetnega okusa, tako da ga lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemati ne morejo.
Cena steklenici 1 K 40 vin i s pošto se ne pošilja menj nego 2 steklenici, za vozni list in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetju ali v naprej doposlancra znesku.
Glavna zaloga kamor naj se vso naročbe nastavljajo
Lekarna „pri črnem orlu" K. German
v Belovaru, Hrvaško.
|ip» Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke l<Jeka na „k entom orlu" K. Germana u Belovaru. Zato iJči izključno pravi |Qe mano v telesni izvleček, in ako se ti ponuja drugi, navad,o bol,i ali ravni taki dobri,   a ne vzemi ga, ako ga  lam ne
rinhiS  _. mirnčt  Itn  DftSti.
Karol prasčiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe z»
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidn. i
postrežbo po jako zmernih cenah.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšuje*' mi se vplačili.
Vsak član ima po preteku potičh let pravico do dividende.
juniju'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi-
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vaeakozl alovanako-narodno uprava.
Vm pojasnil« daje:
Genaralnl zastop v LJubljani, Segar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulieah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
Schichtovo hranilno jedernato milo
############z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno miio za pranje.
#   •   •   •     Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko.    •   •   •   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
Dobi se povsod!