Stev. 19.
Y Ljubljani, 7. maja 1909.
IL. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
Dol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poieg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
1869
14. maj 1869.
omenljiv praznik praznuje avstrijsko učitelj-stvo dne 14. maja 1909. — Štirideset let je preteklo odkar nam je podelil naš vladar šolski zakon, ki je tako modro, jasno in vsestransko zasnovan, da se do sedaj še ni dobil mož, ki bi mogel kaj popolnejšega ustvariti, akoravno so se trudile že razne korporacije, razne enkete, ustvariti kaj boljšega, kaj temeljitejšega, a vselej so prišli do zaključka, ki ga izraža kaj značilno sledeča izjava: „Sicer pa nam je smoter naše ljudske šole v § 1. državnega šolskega zakona tako modro določen, da bi ga ne mogli določiti modrejše. Ljudska šola naj le čisto izvršuje ta namen, učiteljstvo naj le z vsemi silami deluje v njega izpolnitev, potem nam ne bo treba segati po drugi določitvi ljudskošolskega namena, marveč zadovoljni bomo s sadjem, ki bo dozorevalo na ljudskošolskem drevesu".*)
Markanten mejnik je v ljudskošolski zgodovini zakon z dne 14. maja 1869. In vsak objektiven zgodovinopisec ljudskega šolstva mora ločiti šolstvo avstrijskih narodov do 1. 1869. in od tu dalje.
Pomenljivo slavje slavimo. Toda v prilog tega slavja nočemo pisati dolgoveznih slavospevov na ta zakon in na može, ki so kumovali temu zakonu, ki je bil sprejet s pravim navdušenjem in, lahko bi rekli, skoro soglasno, zakaj v državni zbornici je glasovalo zanj 111 poslancev, a proti le 4 — a ta zakon je zbudil tudi mnogo sovraštva, in rimski papež ga je celo preklel.	v
Ako hočemo prav in po zasluženju ceniti ta šolski zakon, si moramo ogledati šolstvo tako pred letom 1869. in po tem letu.
Začetek novega šolskega zakona lahko iščemo že v dobi cesarice Marije Terezije, zakaj že takrat se je izrekla ta velika cesarica pod vplivom tedanjih državnikov o šolstvu sledeče, kar citiramo kar v originalu: „Sowie bis zu dieser Zeit dem Adel und den vornehmen Klassen, ferner den Kindern des Beamtenstandes eine öffentliche Erziehung verbürgt war, so sollte die Vermittlung einer elementaren Bildung für die Kinder aller Volksschichten vom 6. bis zum 13. Jahre strenge zu Pflicht gemacht werden."
Toplo se je zavzel za ljudsko šolstvo nepozabni cesar Jožef II., ki je hotel do skrajnosti izvesti ravnokar citirano
*) .Čas", 1. 1909., 3. zvezek, str. 118.
določilo, a njegova kratka doba vladanja pa tedanji zamotani politiški položaj sta bila vzrok, da se šolstvo ni moglo že takrat pospeti na nekako svobodomiselno podlago, na ono podlago, o kakršni je mislil prosvetljeni, a toliko obsovraženi cesar Jožel II. Tedanja generacija pač ni umela velikega misleca na cesarskem prestolu ... Tisočkrat žal!
In čemur sta položila temelj cesarica Marija Terezija in nje sin Jožef II., to je pravzaprav pokopal šolski zakon, ki je znan pod imenom „Die politische Schulver-fassung vom 11. August 1805".
O sistematiškem razvitku avstrijskega ljudskega šolstva se more pisati pa šele od 1. 1848., tedaj od onega značilnega leta, ko je zavrelo po vsi Evropi, ko je prodrla napredna ideja vsepovsod na površje in ko je nastopil vlado naš sedanji cesar.
*
* *
O sistematiškem napredovanju ljudskega ali sploh avstrijskega šolstva je mogoče pisati šele od leta 1848., tedaj od onega leta, ko je Evropo pretresala svobodna misel in ko je nastopil vlado naš vladar cesar Franc Jožef I.
Statistiški podatki tega leta govore, da je bilo takrat šolstvo na slovenskem ozemlju takole razvito:
Dežele:	Učnih oseb	Sol			Šoloobiskajočih	
		glavnih	trivialnih	dekliških	dečkov	deklic
Štajerska	1046	9	627	11	47.660	40.287
Koroška-Kranjska	577	10	380	8	19.447	15.201
Primorska	407	13	185	44	14.066	7.537
						
Slovenskih šol je bilo takrat v skupnem številu 64. Do tega leta je bil temelj vsemu šolstvu takozvana »Politische Schul Verfassung" iz 1. 1805., katere glavna naloga je bila „die arbeitenden Volksklassen zu herzlich guten, lenksamen und geschäftlichen Menschen zu machen".
V trivialnih ali sedanjih ljudskih šolah na deželi so se učili ti-le predmeti: branje, pisanje in računstvo, a kot glavni predmet verouk, ki so ga poučevali vselej dotični župniki, a učitelj je moral biti vselej navzoč. — Zahteva | teh trivialnih šol je bil — citirano po originalu — „die
1909
Religionswahrheiten herzeindringlich zu lehren und den Kindern über die Dinge, welche sie umgeben und über die Verhältnisse, in denen si sich befinden und während ihres Lebens befinden werden, die richtige Anweisung zu geben, um die Dinge und Verhältnisse zu benützen, wie die christliche Sittenlehre es vorschreibt". — Poleg tega je morala biti vsa šolska mladina vsak dan skupno pri sv. maši in se sploh korporativno udeleževati vseh cerkvenih obredov.
V glavnih šolah se je poučevalo to-le: Od I.—III. razreda: verouk, branje, lepopisje in pravopisje, nemščina, spisje in računstvo; v IV. razredu se je poučevalo še v realijah.
Glavno nadzorstvo nad ljudsko šolo je izvrševal vedno dotični župnik, zakaj „verouk je bil glavni predmet". — V ulogi sedanjih c. kr. okr. šol. nadzornikov je nastopal vsakokratni dekan, a deželno nadzorstvo je izvrševal imenovani zastopnik dotičnega škofa.
Umevno je, da do tega leta ni bilo učiteljstvo posebno dobro plačano. De-finitivni učitelj je dobival letno 130 gld., a njegov pomočnik 70 gld. Ta plača se jima je lahko povečala, in sicer prvemu za 20 gld., a slednjemu za 10 gld. Dohodki posestva, orglanja in štole so se vselej zaračunjevali, le razni darovi se niso šteli med dohodke. Vdove teh učiteljev so dobivale tedensko podporo od dotičnih obč. ubožnih zakladov, in sicer po 8 kr., a otroci po 2 kr., a le tedaj, ako je mož-učitelj služil vsaj 3 leta v dotični občini.
Vsa izobrazba, ki jo je dobil učitelj za ljudsko šolo na deželi je obstojala v tem, da je moral obiskovati trimesečni tečaj na takozvani glavni šoli, a ta tečaj se je že od leta 1822. razširil na 6 mesecev. Po dovršitvi tega tečaja je dobil absolvent takozvani „Gehilfenzeugnis", ki ga je usposobil, da je lahko pomagal v šoli. Po dovršenem 20. starostnem letu se je lahko zglasil k izpitu za samostojnega učitelja. Ta izpit je moral dotičnik prebiti pri škofijskem konsisto-riju, kjer se je posebno oziralo na dobro orglanje. — Učitelji za glavne šole so morali delati še posebne izpite.
Učna metoda je bila strogo odmerjena po gotovih normah in je bila znana pod imenom „Drillmetode".
Mnogo izprememb v marsikaterem oziru je doletelo šolstvo po burnem letu 1848., oziroma že v tem letu. Dne 23. marca 1848 je bilo ustanovljeno prvo naučno ministrstvo, in prvi naučni minister je bil od 27. marca do 15. julija 1848 pl. Sommaruga, sledil mu je od 15. julija do 21. novembra 1848 pl. Dobblhof, katerega desna roka je bil znani učenjak pl. Feuchtersieben, ki je izdelal načrt za preosnovo. vsega avstrijskega šolstva, namreč „Entwurf der Grundzüge des öffentlichen Unterrichtswesen in Österreich", ki je kolikor toliko služil kot temelj poznejšim načrtom.
Glavna zahteva tega načrta je: „Temelj vsemu javnemu šolstvu je ljudska šola, ki mora nuditi učencem toliko znanja in ročnosti, kolikor ga potrebujejo za življenje. Zahteva se dalje pomnožitev šol, pomnoženje učne tvarine, višjo nao-brazbo učiteljstva, boljše gmotno stališče njegovo in tako nadzorstvo, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam." — Načrt je dalje zahteval, da se vrši ves pouk v materinščini, da mora biti v vsakem glavnem mestu 2—3 letno učiteljišče, da se naj vršita v vsakem okraju redno letno dve učiteljski konferenci, dalje, da iz-davaj vsaka dežela svoj učiteljski list, da imej vsaka šola lastno knjižnico in zbirko učil. — Dalje zahteva načrt: Plača vsakega učitelja bodi stalna in taka, da bo mogel posvetiti vse svoje moči edino le šoli in cerkvenemu petju, oziroma orglanju. Dne 2. septembra 1848 je izšel ukaz, da bodi učna metoda prosta, da se na ljudski šoli poučuj kmetijstvo, posebno sadjereja in drugo.
Žal, da ni prišel ta načrt nikdar do svoje prave veljave, zakaj njegov stvaritelj pl. Feuchtersieben je zapustil svoje mesto, a politiško obzorje so pretresali svetovni zgodovinski dogodki. Naučno ministrstvo je prevzel najprej do 1. 1849. grof Stadion, a do 20. okt. 1860 Leon Thun in pod slednjim je naša šolska uprava prišla polagoma skoro popolnoma pod cerkveno oblast, kar dokazujejo v tem času izišli ukazi.
Dne 24. oktobra 1849 so se ustanovili po vseh deželah takozvani deželni šolski sveti, ki so se pa z ukazom z dne 28. julija 1854 priklopih deželnim vladam.
Pouk v realijah na učiteljiščih se je strnil z jezikovnim poukom v nekako celoto, a tudi eksternistom so prav radi dovoljevali delati izpite za učitelje. Ministrski ukaz z dne 16. aprila 1853 je ukazoval, da se smejo na učiteljskih se-
stankih obravnavati edinole taka vprašanja, ki se tičejo domačih šol, obča pedagoška vprašanja se niso smela na teh sestankih reševati. Ravnotako je bilo učiteljstvu zabranjeno, udeleževati se učiteljskih zborovanj tujih držav.
In 8. avgusta 1855 je nastopila v Avstriji takozvana doba konkordata, ki je izročila šolstvo popolnoma v cerkveno oblast.
Kaj je pomenil konkordat za avstrijsko ljudsko šolstvo spozna vsakdo, če le dobro premisli in prebere doslovno navedenih pet točk, tičočih se šol, z dne 5. novembra 1855. 1.
V.
Der ganze Unterricht der katholischen Jugend wird in allen sowohl öffentlichen, als nicht öffentlichen Schulen der Lehre der katholischen Religion angemessen sein; die Bischöfe, aber werden kraft des ihnen eigenen Hirtenamtes die religiöse Erziehung der Jugend in allen öffentlichen und nicht öffentlichen Lehranstalten leiten und sorgsam darüber wachen, daß bei keinem Lehrgegenstande etwas vorkomme, was den katholischem Glauben und der .. sittlichen Reinheit zuwiderläuft.
VI.
Niemand wird die heilige Theologie, die Katechetik oder die Religionslehre in was immer [für einer öffentlichen oder nicht öffentlichen Anstalt vortragen, wenn er dazu nicht von dem Bischöfe des betreffenden Kirchensprengels die Sendung und Ermächtigung empfangen hat, welche derselbe, wenn er es für zweckmäßig hält, zu widerrufen berechtigt ist. Die öffentlichen Professoren der Theologie und Lehrer der Katechetik werden, nachdem der Bischof über den Glauben, die Wissenschaft und Frömmigkeit der Bewerber sich ausgesprochen hat, aus Jenen ernannt werden, welchen er die Sendung und Vollmacht des Lehramtes zu erteilen bereit ist. Wo aber einige Professoren der theologischen Fakultät von dem Bischöfe verwendet zu werden pflegen, um die Zöglinge des bischöflichen Seminares in der Theologie zu unterrichten, werden zu solchen Professoren immerdar Männer bestellt werden, welche der Bischof zu Verwaltung gedachten Amtes für vorzugsweise tauglich hält. Bei Prüfung derjenigen, welche sich für das Doktorat der Theologie oder des kanonischen Rechtes befähigen wollen, wird der Bischof die Hälfte der Prüfenden aus Doktoren der Theologie oder beziehungsweise des kanonischen Rechtes bestellen.
VII.
In den für die katholishe Jugend bestimmten Gymnasien und mittleren Schulen überhaupt werden nur Katholiken zu Professoren oder Lehrern ernannt werden, und der ganze Unterricht wird nach Maßgabe des Gegenstandes dazu geeignet sein, das Gesetz des christlichen Lebens 'dem Herzen einzuprägen. Welche Lehrbücher in gedachten Schulen bei dem Vortrage der Religion zu gebrauchen seien, werden die Bischöfe kraft einer miteinander gepflogenen Beratung festsetzen. Hinsichtlich der Bestellung von Religionslehrern für Gymnasien und mittlere Schulen werden die heilsamen darüber erflossenen Verordnung in Kraft bleiben.
VIII.
Alle Lehrer der für die Katholiken bestimmten Volksschulen werden der kirchlichen Beaufsichtigung unterstehen. Den Schuloberaufseher des Kirchensprengels wird Seine Majestät aus den vom Bischöfe vorgeschlagenen Männern ernennen. Falls in geadachten Schulen für den Religionsunterricht nicht hinlänglich gesorgt wäre, steht es dem Bischöfe frei, einen Geistlichen zu bestimmen, um den Schülern die Anfangsgründe des Glaubens vorzutragen. Der Glaube und die Sittlichkeit des zum Schullehrer zu Bestellenden muß makellos sein. Wer vom rechten Pfade abirrt, wird von seiner Stelle entfernt werden.
IX.
Erzbischöfe, Bischöfe und alle Ordinarien werden die denselben eigene Macht mit vollkommener Freiheit üben, um Bücher, welche der Religion und Sittlichkeit verderblich sind, als verwerflich zu bezeichnen und die Gläubigen von Lesung derselben abzuhalten. Doch auch die Regierung wird durch jedes dem Zwecke entsprechende Mittel verhüten, daß derlei Bücher im Kaisertume verbreitet werden.	(Konec.;
Kranjska politika in učiteljstvo.
(S hribov.)
Ker niste vrgli mojega zadnjega dopisa v koš, kakor sem zatrdno pričakoval, se zopet oglašam, da ostanem mož beseda.
Mnogo Vam imam pisati, gospod urednik, ali kako naj vendar pišem, da bi se ne zameril „Slovencu", „Domoljubu" in S. L. S.? Die Politik ist ein garstig Lied, vrag naj vzame to politiko.! Moje skromno izvajanje v zadnjem dopisu je zadelo v tarčo. „Slovenec" je zavpil, da „Učit. Tov." zopet piše zopei S. L. S. Čudno, jaz sem pisal zoper obrekovanje g. dr. Lampeta in „Slovenca" in ne zoper stranko. Odkrito Vam povem, gospod urednik, da imam ravno tako g. dr. Lampeta v želodcu, kakor ima on nas učitelje. Kar je njemu dovoljeno, to menda sme biti dovoljeno tadi meni, čeprav nisem dr. sv. pisma, marveč boren hribovski ljudski učitelj. Pred zakonom sva oba prosta državljana, oba imava
zajamčeno prostost, v javnosti izražati svoje misli, z besedo in pisavo. Eazlika med nama je le ta, da jaz nisem imun, on pa je. Jaz ne smem lagati in obrekovati, on pa lahko, če hoče. No, na katoliški podlagi se danes laže, in obrekuje, da se vse kadi.
Kdor se pa upa te laži ovreči z dokazi, ta je zapisan vragu, je brezverec, liberalec, Antikrist, nevaren cerkvi, državi in posebno velik nasprotnik S. L. S. Zaman pišete, da zastopate v „Učit. Tov." vedno in povsod samo golo resnico. Zaman kličete že toliko časa vse doktorje sv. pisma na odgovor — vse zaman!
Ali Vam še ni znano, da sta „Slovenec" in „Domoljub" zakopala resuico globoko v zemljo ter navalila na njen grob velikansko grobljo kamenja? Ali vam ni nič znano, da se danes nič ne vpraša po veri, resnici in pravici, marveč kakšne stranke mož si in kakšno prepričanje imaš? Kdor je danes toliko predrzen, da zastopa svobodo, vero — pravo katoliško vero, resnico in pravico, ta je pomilovanja vredna ničla! Trkaj si na prsi, da bo donelo daleč naokolo, zavijaj oči proti nebu,
da boš izgledal kakor pravi svetnik, bodi ve- 1 ren kimavec v politiki tistih, ki imajo danes moč in korito v oblasti — pa si mož na svojem mestu! Tak je danes pravi in zgledni katoliški mož, četudi laže, obrekuje, jemlje dobro ime bližnjemu, dela prepir, sovraštvo — če je magari tat, razbojnik in največji izvržek človeštva, to vse nič ne de, on je naše gore list, naš pristaš, mož na svojem mestu, čeprav je največji hinavec — to vse nič ne de !
Pa kam sem zašel? Zopet bodo pisali, da smo nasprotniki S. L. S., to pa ni res. Bog ne daj, da bi kdo od nas nasprotoval tej stranki, ki ima vso oblast v rokah, torej tudi našo usodo. Mi že tako stradamo v tej veliki draginji, da vidimo črno pred očmi, stranki mi ne nasprotujemo, ker ona nam bo zanesljivo povišala plače, da bomo vsi poskakovali od veselja. Kar pišem, to je politika; kdo je pa kriv, če je pa politika taka — mi učitelji gotovo ne!
Če pa povem resnico, menda mi ne bo nihče zameril.
Ker imam izprijen želodec po [dr. Lam-petovi krivdi, se moram vrniti k njemu. Ali se še spominjate, g. urednik, kako je ta gospod pred mnogimi leti govoril na nekem shodu ? „Učiteljev se nam ni treba nič bati, oni se obračajo po vladni večini. Kadar so bili Nemci na krmilu, so biliNem-čurji, kadar pride pa n akrmilo naša stranka, bodo pa naši", tako je prerokoval dr. Lampe. Dober prerok je, to mu moram priznati. Njegovo prerokovanje se je začelo izpolnjevati. Komaj je prevzela S. L. S. v roke krmilo in korito, že hodijo iačni učitelji s prošmo v žepu, milo proseč; „Ako mi daste to službo, sem vaše gore list." — „Dobro, to je pravi katoliški mož! Liberalna trdnjava se maje, zopet smo dobili enega, živio!" se glasi iz vseh kotov. Vpišite se takoj v Slomškovo zvezo, ker le Slomškarji dobijo boljše službe. Kdor ni z nami, nima ničesar iskati pri nas", se pove novopečenemu katoliškemu
Dalje v prilogi.
Priloga k 19. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 7. maja 1909.
učitelju. Živio Slomškarija! Živio novodobni katoliški učitelji! Živio stranka s polnim koritom! Pereat lakota in draginja! Naj živi korupcija! Slava dr. Lampetu! Živio katoliški terorizem!
Vi pišete, da je baje g. dr. Krek o neki priliki izjavil: „Zveze, ki bi šle za tem, da se naj kaki osebi pomaga do kake časti in službe, so nemoralne in obsodbe vredne." Da, da, gospod urednik, g. dr. Krek je demokrat in politik, ki pove marsikatero pametno. Jaz tega moža spoštujem; ko ga slučajno srečam, sna-mem spoštljivo svojo čepico, ker klobuka ne zmorem več, njemu na čast. Kaj pa pomaga, če on pove več pametnih, ko se pa nobeden noče držati njegovih nasvetov. Kar ima on za nemoralno, ima g. dr. Lampe za moralno v „Slovencu" in „Domoljubu". Ali niste brali v teh listih, da niti solda ne dobi učiteljstvo, dokler ne bo klečeplazilo pred njimi v prahu — dokler ne postanejo vsi do zadnjega Slom-škarji?	(Konec.)
Življenje, šola in narodnost.
Temeljni zakoni stvarnosti veljajo tudi za razvijanje v nravstvenem oziru; pojmi in pravila nravstvenosti se morejo kakor v prirodi razjaš-njevati. Zato je važno, da veda in znanje ne delata blaginje, temveč jo kakor priroda le spoznavata. Onidve s prirodo ne pripisujeta pojmov in pravil jedru, temveč le poudarjata in spoznavata že obstoječe zakone. Trdi se od enih, da izhaja nravstvenost iz razuma ali kakega drugega stvarnega principa; veda je na stališču, da se nravstvenost sama iz sebe izpopolnjuje in določa ter je tako učiteljica posamezniku kakor vsemu človeštvu. Celo veliki misleci se niso zbali kritike in popravljanja dela šole in izkušenj mnogih človeških rodov. Veda pa je v tem tako malo opravičena kakor h kritiki obstoječih živali in rastlin. Njena naloga je povsod enainista, namreč v lastnem bistvu z opazovanjem, ki je z njim, je dano ljudem poiskati obstoječe pojme in zakone. Zapazimo li v časopisu ali knjigi kritiko pravnih zadev, tedaj imamo pred seboj obstoječ člen nravnega napredka, nikakor pa del vede ali znanosti. Ta člen nravnega napredka, ki je potom agitacije strank, po katerih se avtoritete določajo, sposoben izpremeniti s svojimi ukazi obstoječ položaj, sloni ponajveč na koristi in škodi; zato ni v krogu nravnosti, če omahuje javno mnenje in se strankarska protislovja cepijo, je gotovo znamenje, da se nova nravstvenost še-le pričenja. Veda in znanost nimata naloge za uresničenje nravnosti, ker nista ne avtoriteta ni vzgojiteljica naroda. Onidve sta le golo znanstvo, ki kaže delajočim ljudem in avtoritetam le poti, ki se po njih dospe najgotoveje do uresničenja smotrov, torej tudi do uresničenja v nravnostuem oziru. Znanje samo v svojem delokrogu ne more biti deležno tega opravila.
V nasprotnem se je napredek v izobrazbi v najnovejšem času dvignil v to, da bi znanost povzdignil v zakon. Zapovedi avtoritet so v začetku veljale za posamezne slučaje. Polagoma so si pridobile bolj obširen značaj in v najnovejšem času se je uredilo večje množine z enim postavnim dejanjem. To pa se ni zgodilo brez podpore od strani znanosti, in delo samo si je moralo privzeti znanstveni značaj. Samonasebi nasprotuje to početje naravi avtoritet in pojmu nravnosti. Hotenje in velevanje je kakor bistvo svoje narave določeno gotovo na enoinisto. Splošno hotenje nasprotuje naravi hotenja in zato pove kdaj preveč kdaj premalo. Postavo-dajalec je s tem prisiljen pospeti se do načel, ki ne prekoračijo mnogovrstnega narodnega življenja in zato celo mnogokrat škodujejo. Pridružujejo se nasledki, ki jih postavodajalec ni hotel. V največ krajih se postopa tako zaradi potrebe enotnosti, preglednosti in trdnosti prava, četudi se pri takih zakonih pojavlja razočaranje v upanju po uspehih. Medtem, ko mora postavodajalec svojo zapovedujočo moč prirediti oblikam in pravilom znanosti, se ta dvigne nad njega s svojo kritiko. Tako nastane zmes obojih stališč, ki otežuje nalogo postavodajalca in znanosti. Iz tega se razlaga zapostavljanje znanosti zaradi postavodajalne moči in nasprotno sovražno postavodajalno stališče zaradi znanosti.
Dalje.
Saniranje deželnih financ.
Ker je s tem vprašanjem združeno tudi vprašanje učiteljskih plač, poročamo, da je bila pri finančnem ministru seja, katere so se udeležili zastopniki vseh deželnih odborov. Finančni minister jim je predložil nov načrt, po katerem bi se dežele tudi zanaprej — in sicer od 1. januarja 1910 do konca 1917 — odrekle doklad na osebni dohodninski davek, nadalje pa tudi od začetka prihodnjega leta deželnih doklad na pivo. Pivna doklada bi se imela podržaviti in prišteti pivnemu davku. Deželam bi se pa od-kazali prebitki iz osebnega dohodninskega davka. Državni davek na žganje bi se zvišal; za sedaj misli finančni minister ostati pri tistem zvišanju, ki ga je predložil Korytowski, namreč 50 vin. pri litru; toda v finančnem ministrstvu se izdelujejo načrti, po katerih bi se ta davek zvišal celo za 90 vinarjev, to je za 100 odstotkov ter bi se uvedel tudi državni monopol na žganje. Tudi državni davek na pivo bi se zvišal za več kakor za deželno do-klado, namreč od 84 na 70 vinarjev. Iz teh dohodkov bi se deželam odkazalo 105 milijonov, ki bi se razdelili tako: Polovica po prebivalstvu, četrtina pa po konzumu špirita. Po tem načrtu bi dobile posamezne dežele: Nižja Avstrija . . 18,872.500 K Gornja Avstrija . 3,431.000 „ Salcburško . . . 1,277.500 „ Štajersko . . . 5,221.500 „ Koroško .... 1,854.500 „ Kranjsko. . . . 1,986.000 „
Trst..... 7,740.000 „
Istra..... 671.000 „
Goriško .... 555.000 „ Tirolsko .... 2,547.000 „ Predarlberško .V 405.000 „
Češko..... 31,114.000 „
Moravsko . . . 11,890.000 „ Šlezko .... 3,361.500 „ Gališko .... 18,664.000 „ Bukovina . . . 1,986.500 „ Dalmacija . . . 826.500 „ Ker bi pa Moravska, Šlezija in Koroška manj dobili, kakor po Korytowskem in ker potrebuje tudi Kranjska večjo subvencijo, bi finančni minister dovolil za te dežele še 1 milijon, ki bi se razdelil. Skupni odkaz deželam, ki bi zdaj znašal 105 milijonov, bi se vsako drugo leto zvišal za 2 milijona in sicer do leta 1917, tako da bi skupno zvišanje znašalo 18 milijonov kron. Tudi zvišani znesek bi se razdelil deželam po enakem ključu.
Zastopniki deželnih odborov niso kaj preveč navdušeni za ta načrt, zastopniki češke in Moravske so ga celo odločno odklonili. Finančni minister ga pa hoče na vsak način vložiti v zbornico.
Socialni demokratje so odločeni na vsak način preprečiti vladno finančno predlogo. Pravijo, da so od vlade predloženi novi davki atentat na žepe delavskega ljudstva. A tudi deželni odbori so po večini proti, češki in Moravski deželni odbor sta že stopila v dogovor glede skupnega postopanja. Za vlado bi utegnil nastati kritičen položaj. Ker poteče s 1. septembrom provizoričen zakon o špiritu, mora do takrat stopiti v veljavo kaka nova določba/
Šolo bo rešil — šnopsar! To je mogoče samo pri nas!
Država in izobrazba njenega ljudskošolskega učiteljstva.
(Konec.)
Pedagoška sekcija društva „Komensky" prireja podrobni učni načrt za srednje šole*) in pedagoško akademijo. Pri tem delu podpira to sekcijo najizdatneje društvo „Spolek českych professoru", ki se že precej časa bavi s tem vprašanjem in je že tudi doseglo prav lepe uspehe. Pri izdelovanju podrobnega učnega načrta za pedagoške akademije sodelujejo poleg priznanih pedagoških strokovnjakov tudi ljud-skošolski učitelji, ki so znani praktiki, zakaj te akademije morajo odgovarjati potrebam ljudskošolskih disciplin.
*) O preosnovi srednjega šolstva je objavil zanimivo razpravo v letošnjem „Pedagoškem letopisn" g. dr. J. Tominšek.	Op. pis.
Pravna sekcija^se peča z vprašanjem, po kaki postavni poti se bo morala izvršiti reforma teh šol.
Seveda bo ta sekcija pričela s svojim pravim delom šele takrat, ko predloži prva sekcija svoj elaborat: zakaj na podlagi tega dela bo mogla pravna sekcija navesti izpre-membo onih zakonov, ki so potrebni v dosego predlaganih reform. Glavna naloga te sekcije bo pa ta, da poskrbi za potrebno popularizacijo teh reform, da obvesti napredne stranke deželnih in državnih zakonodajnih korporacij, da uravnavajo svoje delo in svoj nastop v smislu teh sklepov.
In slednjič nastopi na pozorišče teh reform še organizatoriška sekcija. Nji pripada naloga, zbuditi v vseh slovanskih učiteljskih društvih smisel za tako reformo, navajati društva v agitacijo, da tudi ona delujejo v svojem delokrogu za uresničenje teh reform, da se slednjič mobilizuje ves napreden element širne Avstrije, ki bo zahteval kategorično po svojih legitimnih zastopnikih reformo teh šol, ki naj se izvede v resnici, a naj ne ostanejo le na papirju in na programu vsakokratnih ministrskih predsednikov, ki so sicer pred javnostjo polni najbolj demokratiških nazorov, a v svoji pisarnici najhujši birokratje.
Ako nas razna znamenja ne varajo, mora prejalislej priti do potrebnih reform naših c. kr. učiteljišč. Šicer smo dosegli že malo, prav malo reformo na tem polju pri zadnji srednješolski enketi,*) a to je le malenkost. Toda vedno pogosteji glasovi teh ali onih zastopnikov v raznih korporacijah po zahtevi preosnovanja ljudskega šolstva in velikanski napredek na gospodarskem kakor tudi kulturnem polju posameznih narodov bodo slednjič prisilile tudi avstrijsko vlado, da stopi s svojega visokega prestola ter skliče v to potrebno enketo. Nemčija — naša „zvesta" zaveznica — in naš vzor v vseh zadevah, se že dokaj časa prav resno bavi s tem vprašanjem, zakaj niše pozabila leta 1866., ko je nemški učitelj premagal Avstrijo ...
Kako resno se bavi Amerika in kako resno se bavijo razne evropske države ravno s preosnovanjem svojih učiteljišč, je temeljito pojasnil znani propogator te ideje, profesor dr. Drtina, v 19. letniku znane revije „Peda-gogicke Bozhledy".
In da slednjič tudi Avstrija ne bo mogla več ostati gluha in slepa za to vprašanje, smo trdno prepričani. Sicer se bo našlo mnogo, mnogo zaprek, našle se bodo reakcionarne stranke, ki se bodo upirale z vsemi svojimi močmi taki reformi, a kakor je zmagala pre-osnova volilne reforme, čeravno se je zdela ta zahteva nekaka utopija — tako bo tudi prodrla zahteva po reformi, in sicer zdravi reformi učiteljišč in ljudskega šolstva.
Da je tudi slovensko napredno učiteljstvo stalo vedno na strani onih, ki zahtevajo izpopolnitev izobrazbe ljudskošolskega učiteljstva, pričajo dovolj jasno razne razprave in resolucije, ki so bile na dnevnem redu „Zavezinih" zborovanj.
Naša deviza bodi: Ljudskošolskemu učitelju vstop na vseučilišče!
-a.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila: K 72.709*20.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—723. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
mmmmmm
Iz naše organizacije.
Sknpne zadere.
Jabilejska Samopomoč. Zaključek letnega računa je tu, zato prosim, da se mi za-stanki vpošljejo. Vsakemu sem poslal terjalnico in položnico, ali deset se jih še ni odzvalo; naj to zdaj store.
Tr ošt, t. č. predsednik.
*) Htr. 96 „Ped. letnik" 1908.
Kranjsko.
Socialni odsek Ljubljanskega učiteljskega društva je priredil v četrtek, 29. aprila za ljubljansko učiteljstvo izlet na Zeleni hrib. Pri ti priliki si je ogledalo učiteljstvo vzorno urejeno sladarno G. Auerjevih dedičev, v kar je rade volje privolil nje lastnik g. dr. Ivan Oražen.
Pod vodstvom sladarja, g. Tesareka vrlega čeha, smo videli, kako se iz ječmena prireja slad, ki se iz njega kuha pivo. Na razna vprašanja nam je dal g. Tesarek strokovnjaška pojasnila. Uvideli smo, da si prizadeva pivovarna G. Auerjevih dedičev variti izborno pivo, ki lahko konkurira z vsakim tujim izdelkom.?
G. dr. I. Oražnu in g. Tesareku bodi izrečena tem potom najtoplejša zahvala.
Udeležba pri izletu ni baš bila sijajna. Ni nas bilo mnogo, a bili smo zbrani tovariši enega duha in vneti za napredek in izobrazbo. Tisti, ki jih ni bilo, so znova pokazali, da jim ni mari nadaljna izobrazba, nimajo pa tudi smisla za edinstvo med učiteljstvom. Sosebno naše čislane tovarišice so se odlikovale s svojo odsotnostjo. Prišla je samo ena, gospica Mehletova, in sprejeli smo jo radostnim srcem, saj je pokazala, da je naša in ji izraza kole-gialnost in izobrazba niste le fraza, čast ji! — Po ogledu sladarne se je razvila neprisiljena zabava, in se je izrekla marsikaka resna, pa tudi vesela beseda.
Socialni odsek Ljubljanskega učit. društva se je z vnemo lotil težavnega dela za socialni in gmotni napredek ljubljanskega učiteljstva. Prirejal bode poučne izlete v razna podjetja, pa tudi v naravo, da si učiteljstvo razširi obzorje in razvedri duha. Prirejal bode pa tudi po možnosti v bližnjo ljubljansko okolico nedeljske izlete za učiteljske rodovine, da se tudi naše rodovine spoznajo med seboj. Vsi izleti se pravočasno naznanijo v „Učiteljskem Tovarišu".
Socialni odsek.
Prvi sestanek učiteljstva radovljiškega okraja bo dne 13. t. m. na Bledu, in sicer ob 3. uri v tamošnji šoli.
Ker bodo na vzporedu razne zanimive točke, se vljudno vabijo vsi, ki so dobre volje.
Odbor.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo zboruje v četrtek, dne 13. maja 1., ob pol 11. uri dopoldne v dekliški šoli v Ru-dolfovem po naslednjem dnevnem redu:
1.	Ob 40 letnici drž. šol. zakona, govori tov. Fr. Potokar.
2.	O fonetiki, predava vodja gluhonem-nice gosp. Fr. Germ,
3.	Poročilo odbora o delovanju v minulem poslovnem letu.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Volitev delegatov za „Zavezino" zborovanje.
6.	Slučajnosti.
Vse točke dnevnega reda so jako važne, zato pričakuje polnoštevilne udeležbe
odbor.
Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za logaški okraj ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 13. maja 1909 ob pol 10. uri dopoldne v šoli v Gorenjem Logatcu z naslednjim vporedom:
1.	Predsednikov nagovor.
2.	„Narečje in književni jezik", predava c. kr. profesor g. dr. Fran Ilešič.
3.	„K reformi deželnih šolskih zakonov", predava tovariš nadučitelj Ivan Bezeljak.
4.	Tajnikovo in blagajnikovo poročilo.
5.	Volitev novega odbora.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Častna dolžnost vsakega člana je, da se udeleži občnega zbora.
Imenom odbora
Leop. Punčuh, t. č. predsednik.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za laški okraj.
Vršim nalogo sodobnega kronista, ko vam naznanjam, da je naše učit. društvo dne 3. marca 1909 zborovalo na Laškem z dobro udeležbo in z vrlo uspelim vzporedom.
Načelnik je v vznesenih besedah opozoril na praznovanje 40 letnice obstoja našega društva in tudi storil svojo častno dolžnost glede opomina na bližajoče se deželnozborske volitve. — Izmed obravnavanih dopisov omenjamo onega „Štaj. učit. zaveze", tikajoč se koncerta pri-lično zborovanja dične „Zaveze" v Mariboru. Pevci se naj prijavijo pevovodji tov. Vrečarju, proseč pesmi, ker časa je le malo do 15. avgusta.
Priznavalno pa moramo pohvaliti poročilo tov. gdč. Riegerjeve, ki je z vestno marljivostjo preštudirala literaturo o seks. vprašanju v ljud. šoli „kdaj in koliko in kaj se naj izstopivšim učencem pove o drugem spolu". Večina avtorjev je za to, da se tozadevni pouk izvrši po materah, oziroma očetih in le izjemoma v danih slučajih po učit. osobju v prisotnosti staršev. — Aplavz.
Nato poroča tov. uačelnik kot zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu o zaupni svoji nalogi. Iz njegovega izvajanja smo se prepričali,
da je vreden našegav zaupanja, da je res mož na pravem mestu. Živel!
Izmed nasvetov se je sprejel predlog, naj tov. zastopnik učiteljstva izproži akcijo na povišanje dne7nine ob uradnih konferencah. Končno sm > se v slov. pivovarniški pivnici prav dobro imeli in s sklepom, da se 2. maja v Eim. toplicah v družbi celj. tovarišev snidemo, razšli. Majalis!
Učiteljsko društvo za svetolenartski okraj zboruje v četrtek, dne 13. maja t. 1., ob 11. uri dop. pri Sv. Trojici.
Vzpored:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Štiridesetletnica državnega šolskega zakona.
4.	„Naša bodočnost" — tov. Železnik.
5.	Volitev delegatov za „Zavezo".
6.	Predlogi.
K polnoštevilni udeležbi vabi
I. K o p i č , preds.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj je zborovalo dne 2. majnika v Eajhenburgu. Po običajnem pozdravu in prečitanju zapisnika se preide k dnevnemu redu.
Dopisi:
Okrožnica „Zveze" glede odgovora na napade v „Gospodarju" in „Slraži".
V tej okrožnici se tudi naglaša, naj bi se poslali vsi dopisi slov. štaj. učit. društev potom „Zveze" na „Lehrerbund".
Pri sv. Barbari v Halozah se letos ustanovi učiteljski tečaj za košarstvo. Sprejelo bi se vsaj 20 učiteljev, Stroški bodo povrnjeni.
Dopis „Zaveze", v katerem se 'poživljajo vsa društva, naj precizirajo teze in stavijo konkretne predloge o ureditvi kmetijskega, pouka v ljudskih šolah. Poročevalcem se izvolita tov. Mešiček in Jamšek.
Okrožnica „Zveze" poživlja vsa učit. društva, naj skrbe po učit. zastopnikih v okraj, šol. svetu, da se bodo učiteljske službe razpisale tudi v „Učit. Tov."
G. Umek, trgovec v Brežicah, je izročil tov. predsedniku 16 K 75 h za „Učiteljski konvikt" kot izkupiček za zvezke.
Tov. Knapič in Jamšek sta v lepih besedah predavala o štiridesetletnici državnega ljudskošolskega zakona.
Predlog, da bi se uvedla Lavtarjeva ra-čunica, se sprejme.
Naprosilo se bode g. prof. Lavtarja, da bi pri enem prihodnjih zborovanj predaval o metodi novo izišle računice.
Prihodnje zborovanje se deloči na 4. julija v Sevnici.
Trst.
Redni občni zbor „Učiteljskega društva za Trst in okolico" se je vršil ob jako lepi udeležbi v nedeljo 25. aprila v šoli družbe sv. Cirila in Metoda na Acquedottu 22. Predsednik St. Ferluga je otvoril zborovanje s pozdravom na navzoče, posebno pa na nove člane. Zahvalil se je c. kr. okr. šol. nadzorniku Nekermannu, ki se danes prvič ni mogel udeležiti našega zborovanja in nam zato poslal pismo, v katerem nam želi mnogo uspehov, ter se kaznoval s 5 K za „Učit. konvikt" v Ljubljani in 5 K za „Dijaško podporno društvo v Trstu". Predsednik je pozdravil tudi navzočega tov. Korena, ki odhaja v pokoj. Tajnik čok H. prečita tajniško poročilo, ki omenja vse, kar se je važnejšega v društvu sklenilo in storilo. Zahvalil se je „Tržaški posojilnici in hranilnici", dr Rybaru, dr. Sla-viku, „Edinosti", ki naše društvo gmotno in moralno podpirajo.
Blagajnik Pertot poroča o gmotnem stanju društva, ki je precej razveseljivo, saj smo imeli koncem leta 70 K denarja.
Knjižničar tov. Valentič starejši poroča o naših mladinskih knjižnicah. Imamo jih sedaj 10, t. j. vsaka okoliška šola ima vsaj ustanovljeno knjižnico. Naročuje in dela se dalje — tovariš knjižničar priporoča, da se knjižnic spominjamo ob vsaki priliki.
Tov. Vrščaj poroča o odborovem delu za otvoritev meščanskega kurza s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Tov. Stubel in čok o ustanovitvi in delovanju socialnega odseka, oziroma pomenu naročilnih pol. Vsa poročila se odobrijo in predsednik se posameznim poročevalcem,¿.zahvali.
Spremene in spopolnijo se nekatere točke v pravilih.
Izvolijo se v odbor: predsednik tov. Fer-luga, odborniki pa J. Pertot, A. Valentič, Mira Engelmanova, Anica Scheimer, Kristina Grdol, H. Čok, I. Vrščaj in A. Stubelj. — Mahkota — pevovodja.
Izvolijo se tudi odseki: računski pregle-dovalci, razsodišče in delegatje za Mariborsko Zavezino zborovanje.
Ko sta še tov. Kleinmajer in predsednik Ferluga pozvala navzoče na vstrajno skupno delovanje smo se razšli v lep pomladanski dan, ki smo ga primerjali pomladanskemu letu svojega delovanja, o katerem smo govorili na svojem občnem zboru.	D.
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri
ima svoj redni občni zbor 13. maja ob 10. uri predpoldne v Kopru.
Zborovališče in dnevni red se objavi na posebnih vabilih.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Nižja realka s srbsko-krvaškim učnim jezikom se otvori prihodnje šolsko leto v Zadru, in sicer zaporedno vsako leto po en razred. Nasprotno pa se razširi na isti način laška realka v Zadru v višjo realko.
** Razpisana je služba učitelja vero-nanka na mariborski gimnaziji. Prošnje do 5. julija t. 1.
** Skriptorjem na celovški študijski knjižnici je imenovan dr. Teodor pl. Strosil, dosedaj amannensis na dunajski vseučiliščni knjižnici.
Beljaško gimnazijo bodo že letošnjo jesen izpremenili v osemletno realno gimnazijo brez grščine.
**0sebna vest. Za definitivnega profesorja na praškem konservatoriju je imenovan bivši učitelj ljubljanske „Glasbene Matice" Josip Prochaska.
Književnost in umetnost.
Mladini. Spisal A. Bape. 1. zv. 28 si. Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je izdalo in založilo pod gorenjim naslovom knjižico, ki je tako čedno opremljena, da jo je res veselje v roke vzeti. Knjižico krasi 8 izvirnih podob. Lično vezana velja 1 K, s pošto 116 K. Vsem staršem in šolam kličemo: Naročite svoji mladini lični zvezek, ne bo Vam žal! — Tako „Belokranjec".
Spisi Mišjakovega Julčka, I. zvezek. Vsebina: Sosedovi purčki. — Dobri bratci. — V skobec ga ujemi! — Prepovedan sad. — Videl je angelca. — Lisica starega Boštjana. — Tomažek in Jerica. Z 11 slikami. — „Gosp. Julče piše prožno, gladko. Zanimivo. Jezik mu je domač, bogat, poln krepkih, jedrnatih izrazov. Vsi sestavki so pisani res poučno, vzgojno. Jedro vsakega spisa je zdravo in modro. Tako „Slovenski Učitelj". O Bapetovem zvezku pa piše ta list: „Sestavki poučne in zabavne vsebine so zanimivi in jih bo mladina s pridom brala.
V naravi. Izbrani naravoslovni spisi Frana Erjavca. Za mladino izbral dr. Gvidon S a j o v i c. V Ljubljani. 1909. Narodna založba". — Dr. Sajovic je opravil zaslužno delo, da je izbral v priročno knjigo najlepše Erjav-javčeve prirodoslovne spise, ki so naravnost klasični. Uvod opisuje življenje in delovanje Er-čevo, potem se pa vrste njegovi spisi: rak, mravlja, žaba, belouška, domača kura, konj in živali popotnice. — Mladini pa tudi odraslim knjigo najtopleje priporočamo.
Fran Milčlnskl: Igračke. Črtice in podlistki. — V Ljubljani. 1909. Založil L. Schwentner. — Cena broš. 2 K, eleg. vez. 3 K, po pošti 20 h več. — Milčinskega „Igračke" — kako skromen naslov! — je ena tistih knjig, ki jo vsakdo rad vzame v roke in jo prečita od kraja do konca, kakor pravimo, v eni sapi. Saj pa res dobro de človeku knjiga, ki je zajeta naravnost iz življenja ter slika z zdravim — mestoma debelim — humorjem njene žalostne in vesele strani. Posebno učiteljstvu izmučenemu od dela in skrbi, se prileže tako čtivo, da ga vsaj za nekaj ur razvedri. Berite torej!
Častne nagrade „Olasbene Matice" in „Kola". Strokovnjaška porota je prisodila častno nagrado po 100 K tema-le relativno najboljšima skladbama: I. „Peter Svačič", moški zbor z bariton samospevom (geslo: „Za svobodo in čast") in 2. „Luč", mešan zbor z bariton samospevom (geslo: „V spomin padlim žrtvam 20. 9. 1. 1908. v Ljubljani"). Autor prve sfcladbe je Fr. S. Vilhar v Zagrebu, autor druge pa tov. Alojzij Sachs v Ljubljani. Autorji skladb, ki niso dobile nagrad, jih dobe vrnene, ako naznanijo svoj naslov odboru.
Tolstoj in njegovo poslanstvo. Spisal Ernest Howard Crosby. Z dovoljenjem založnika iz angleščine preložil Ljudevit Furlani.— Založila Zvezna trgovina v Celju. Cena brošir. izvodu 70 h, po pošti 80 h.
Jana Lega mladinska knjižnica. Kakor smo že svoječasno poročali, je razpisal občinski svet ljubljanski dve častni nagradi za dva najboljša mladinska spisa Jana Lega mladinsko knjižnico, ki naj bi izhajala kot časten spomin velikemu prijatelju slovenske mladine in nospeševatelju vzajemnosti med Slovenci in Cehi.
Prvi zvezek s povestjo Andreja Bapeta „Dane", ki ji je bila prisojena prva častna nagrada, je izšel v založbi Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Cena lično vezani, ilustrirani knjižici je 1 K, po pošti 16 h več in se naroča v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Kaj lepo in primerno darilo bo ta knjižica pridnim birmancem, pa tudi vsi krajni šolski sveti naj bi jo kupili več izvodov in z njimi razveselili pridne učence, ki bi jih tako priznanje gotovo zbujalo k še večji pridnosti. Takisto naj bi segli po tej knjižici vsi slovenski starši in prijatelji mladine ter jo dali svojim ljubljencem, saj bi tako pripomogli k na-daljnemu izdajanju Jan Legove mladinske knjižnice, ki bodi trajen spomin našega velikega
prijatelja, ki naj bogati našo mladinsko slovstvo, zabava, poučuje in vzgaja našo mladino.
Če se razpeča ta zvezek v zadostnem številu, razpiše Zaveza avstr. jugosl. učit. društev vnovič nagrado, za to knjižnico,
V isti založbi izide v kratkem kot drugi zvezek Jan Legove mladinske knjižnice J. Slap-šakovi „Turki pod sv. Tilnom", povest, ki je bila odlikovana z drugo častno nagrado. Cena tej bo ista.
Ko objavljamo to notico v našem listu, prosimo vljudno slavna uredništva slovenskega časopisja, naj bi jo blagovolila ponatisniti ter tako tudi primoči nadaljnjemu obstoju Jan Lega mladinski knjižnici.
Kulturno delo.
-f- Nova ljud. knjižnica v Boljuncu.
V nedeljo, dne 9. maja odpre akademično ferij. društvo „Istra" svojo tretjo ljudsko knjižnico v Boljuncu. Otvoritev se bo vršila z ljudsko zabavo. Ta se začne ob 4. uri popoldne na boljunskem polju pri g. Buretiču. Na zabavi se bo pevalo, tamburalo in predstavljalo. — Potem bo domača zabava in ples. Nadejamo se, da narod iz bljižnih krnjev prihiti v čim večjem številu na to zabavo. V slučaju neugodnega vremena se zabava odloži na bodočo nedeljo.
-j- Pri dopolnilnih volitvah v odbor „Slovenske Matice" je bilo oddanih 63 glasovnic. Izvoljeni so za dobo 4 let sledeči: dr. Bezjak Janko (63 glasov), ing. chem. Turk Jak. (63),. Milčinski Fran (62), dr. Murko M. (61), Svetec Luka (61), dr. Lončar Drag. (60), Gangl E. (58), Govekar Fr. (53), Trstenjak A. (53), Finžgar Fr. (52); za dobo dveh let je izvoljen g. P. vitez Grasselli.
-i- Odposlanstvo „Hrvatska Matice" je izročilo „Slov. Matici" oficialen dopis svojega odbora, da izda „Hrvatska Matica" v svojih rednih izdanjih za leto 1909 književno študijo prof. dr. Branka Drekslerja o Gaj - Vrazovi ilirski dobi v toliki nakladi, da bodo mogli knjigo dobiti tudi člani „Slov. Matice".
-f- Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se je ustanovila 25. aprila v Škofljici za kraje Škofljico, Ig, Laverco in Budnik.
-f- Zemljevid slovenskih dežel se bo letos tiskal; naklada 6000 izvodov. Cena za Matičarje mu bode 5 K, za nedruštvenike 6 K.
Politiški pregled.
*	Za vojno mornarico. Budimpešta, 80. aprila. V informiranih krogih zatrjujejo, da ima vlada namen v delegacijah zahtevati 400 milijonov kron za zgradbo velikih oklopnic (dreadnought) za vojno mornarico. Z ozirom na stroške ene take vojne ladje se lahko sklepa, da ima vojna uprava namen zgraditi 7 takih oklopnic in ne samo 4, kakor se je prvotno zatrjevalo. Grozno, kaj delajo z denarjem!
*	Princ Lichtenstein o južnih Slovanih. Deželni maršal nižeavstrijski princ Lichtenstein je imel te dni na shodu govor, ki se je nanašal na Južne Slovane. Bekel je: Mi podpiramo prizadevanja srbsko-hrvaškega naroda, akoprav znamo, kam so naperjena njihova stremljenja. Mi hočemo osvojiti za sebe te mlade narode. Znamo, da so tej grupaciji protivni madjarski šovinisti, a s časom preide tudi to in Madjari se bodo morali podati razlogom. Mi teh zaprek ne podcenjujemo, ali duh modernosti in novih kulturnih zahtev bo odstranil preje ali kasneje tudi te ovire.
*	Zahvala bosanskih mohamedancev cesarju. Bosanski mohamedanci so poslali cesarju Franu Jožefu zahvalno adreso, ker je potrdil versko in šolsko avtonomijo, ki jo je izdelala bosanska deželna vlada v sporazumu z zastopniki moslimanskega naroda.
*	V ožji volitvi v Pragi je bil izvoljen mladočeški kandidat dr. Henrik Metelka, ki bo kot temeljit strokovnjak v šolskih vprašanjih in najboljši poznavatelj šolskih razmer v ponemčenih krajih češke manjšine kar najboljše zastopal.
*	Direktni davek na Ogrskem In Hrvaškem. Za prvo četrt tek. leta je bilo proračunjenih 60,205.500 K, uplačanih je bilo pa 57,449.780 K, torej 2,755.720 manj, nego je bilo proračunjeno.
*	Člani srbske skupščine za sokolsko Idejo. Sedemnajst vsem strankam pripadajočih članov srbske skupščine je naslovilo na vlado prošnjo, naj bi posvetila svojo pažnjo snovanju društev, ki se jih je dosedaj v Srbiji vse premalo gojilo. Poslanci navajajo kakor zgled so-kolska društva v Čehih, Hrvatih in Slovencih, poživljajo vlado, naj posveti vprašanju svojo pozornost ter stavi skupščini v jesenskem zasedanju primerne predloge. Skupščina gotovo rada dovoli vladi primerna sredstva.
*	Vseslovanski kongres v Petro-gradu. V zadnji seji se je sklenilo, osnovati osredno zvezo vseh slovanskih društev, slovanske založniške knjigotržnice, vseslovansko banko, dalje da se prirede potujoče slovanske razstave, da se vrše potovanja v slovanske dežele in da se dvigne slovanska turistika.
*	Novi sultan je izjavil, da dozdaj ni bil prost, da bo pa odslej vladal po šeriatskih zakonih in po ustavi ter zvesto služil narodu. Povsod vlada veselje nad premeno na prestolu.
Vestnik.
V resnici posnemanja vredno. Dan
svojega občnega zbora dne 25. aprila je dobilo „Učit.^ društvo za Trst in okolico" sledeče pismo:
Slavno društvo!
Ker se ne morem osebno udeležiti glavnega zborovanja Učit. društva, pozdravljam tem potom drago mi učiteljstvo najprisrčneje, želeč zborovanju najboljših uspehov.
Ker pa nisem navzoč, naložim sfkazen 10 K, in sicer 5 K za Učit. konvikt v Ljubljani in 5 K za Dijaško podporno društvo v Trstu. Ta^znesek priložim tukaj s prošnjo, naj se ga odpošlje na določeni mesti in priporočam ta način odkupa vsakemu članu, ki ni pri zborovanju, da Damreč žrtvuje mal primerni znesek v korist Učit. konvikta.
J. Nekermann. i v; i Učiteljski dobrotniki: Tov. A. K o r-b a r je nabral pri prijateljih v Preserju 12 K in tov. Janko Škerbinec iz Višnje gore je daroval 5 R namesto cvetlic na krsto prijateljice in odkritosrčne koleginje gdč. Bože J u n i s iz Toplic pri Zagorju.
Kranjski deželni odbor je kupil od „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" 10 iztisov E. Adamičeve spevoigre „Slava cesarju Francu Jožefu I. Te spevoigre ima društvo še več iztisov v zalogi. SI. šolska vodstva prosimo, da sežejo po njej.
Rapfe in Mišj&kov Julfcek se pridno razpošiljata in šolska,vodstva jih tudi pridno plačujejo. ^Vrnilo se je prav malo knjig. Vsa čast! — Glede ilustracij, moramo omeniti, da nismo nikdar nameravali opremiti knjige z umetnimi slikami, ker bi potem šel ves dobiček slikarjem, konvikt bi pa ostal praznih rok. Za uzorec sflfo si vzeli ilustracije Krištof Šmidovih in Hofmanovih pripovedk. O naših ilustracijah piše Ljubljanski Zvon: „. . . ne dvomimo, da bodo vršile svoj namen ter budile domišljijo mladih glavic". In to je res.
Iz Trbovelj nam pišejo: „Honor est praemium virtutis!" — Nehote smo se spominjali navedenega izreka, ko smo radostnim srcem prisostvovali odlikovanju toli priljubljenega župana g. G. Voduška v Tibovliah. Dasi trdi stari izrek: „Vita nostra brevis est, breve finietur", je vendar zadostovalo skoro poteklo četrtstoletje, da si je imenovani pridobil za trboveljsko občino kot učitelj in župan toliko ne-prezirljivih zaslug, da ga je lani na cesarjev jubilejski dan zadela cesarska zahvala. Na priporočilo gospoda okrajnega glavarja barona Miillerja mu je poslal svetli cesar z Dunaja zlati križec s krono, ki mu ga je ces. kralj, namestn. svetovalec dne 25. aprila pripel na prsi. Vsa slavnost je bila tako odkritosrčna in ljubko ginljiva, osobito nagovor deklice, da so se vsem porosile oči. — Mnogo si je prizadel podžupan g. Kramar, da je priredil ljubljencu Vodušku tako presrčno ovacijo na čelu obč. odbora; mnogo so si prizadeli tudi učitelji Plaušak in tovariši s priukom petja in dekla-macij, da, celo g. Dolničar ni štedil stroškov, da je 80 oseb broječ banket dnevu primerno najbriljantneje postregel. — Želimo z gospodom namestn. svetovalcem, naj bi odlikovanec še mnoga leta načeloval največji slovenski občini v blagor in v prid občinstvu, kakor tudi cele mile domovine. Udeležba je bila vsestranska, značaj slavja naroden. Ad multos annos I
Učiteljstvo ljubljanske okolice naj se zbere vsak prvi četrtek v mesecu v „Narodnem domu" v Ljubljani ob 10. uri dopoldne!
Odlikovanje. Nadučitelj pri Sv. Bu-pertu A. Lunaček je dobil naslov ravnatelja.
„Slovenec" piše: O petju govoriti se mi ne zdi posebno potrebno. Nobeno izobraževalno društvo menda ne eksistira na Slovenskem, ki bi ne gojilo petja. Le škoda, da se povsod sliši tožba zaradi pomanjkanja izšolanih pevovodij. Tisti stan, ki bi imel največ prilike, poleg tega pa ima tudi socialno dolžnost — to je učiteljski stan, se v svoji pretežni večini še danes odteguje tej svoji nalogi. Škoda, da na mesto učiteljstva še ni mogel povsod stopiti primerno plačan organist. —
„Slomškova zveza" — „Slovenec" piše: Število članov naše zveze „Tovariš" ni prav navedel. Zaničljivo pišet da ima „Slomškova zveza" na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem 160 ,ljudi'. Besnica pa je, da ima zveza 160 članov-učiteljev samo na Kranjskem, ne vštevši one na Štajerskem in|Primorskem. In med temi 160terimi je marsikdo, ki duševno daleko odtehta liberalne ljudi pri Jelenčevi zvezi. Toliko v pojasnilo! Mi: „Hvala!"
Zveza nižjeavstrijskih učiteljev protestira v posebnem oklicu proti podržavljen j u šole. Gospodje se boje za nemško ljudsko in meščansko šolstvo, ki bi baje s po-državljenjem nič ne pridobilo.
Umrl je pri Sv. Juriju ob Ščavnici učitelj in posestnik Franc K o c m u t. R. i. p.!
Izpit za učno usposobljenost za ljudske in meščanske šole so se dovršili v Ljubljani. Usposobljeni so bili: A. za meščanske šole z nemškim učnim jezikom Izid. Dolinski, c. kr. okr. šol. nadzornik v Gu-rahumori (Bukovina), Eranc S t e s s 1, def. učitelj pri Šv. Florijanu na Štajerskem, Jož. S t r a k e, def. učitelj v Schlagu na češkem, J. Thumser, def. učitelj v Drahovcih na češkem, J. C i n e k e r , def. učitelj v Rokit-nicah na češkem. Dopolnilne izpite
so napravili: J. ö e n č i č , prov. učitelj pri Sv. Barbari v Halozah iz verouka, Friderik D e r m e 1 j , prov. učitelj v Višnjigori iz nemščine in B. Novak, prov. učitelj v Idriji iz verouka. — Posebne izpite so napravili : gdč. M. J u r c a , def. učitelj, v Knežaku iz nemščine, gdč. A. K u h e l j , prov. učit. v Štalcarjih iz slovenščine, gdč. M. Prib Oschitz, pom. učit. v Mozelju h francoščine z nemškim učnim jezikom, gdč. M. Svoboda, zaseb-nica v Ljubljani iz francoščine z nemškim učnim jezikom in gdč. A. S c h a n t e 1, učiteljica na meščanski šoli v Pulju za pouk na gosli z nemškim učnim jezikom. — Za ljudske šole so bili usposobljeni: z nemškim učnim jezikom H. P a u e r , prov. učitelj v Tregistu na Štajerskem, gdč. A. Boss-mann, pom. učiteljica v Goteniču iu gdč. G W i n d i s c h , suplentinja v Špitaliču na Zg. Avstrijskem; z nemškim in slovenskim učnim jezikom: A. Jerin, prov. učitelj v Podčetrtku, A. K o p r i v e c , prov. učitelj na Bobu, gdč. A. D r o b n i č , prov. učiteljica v Šentpetru, gdč. A. G e r č a r , prov. učiteljica v Zamešku, gdč. 0. Junowizc, prov. učit. v notranji uršulinski šoli v Ljubljani (v nemškem oddelku, gdč. E. M a t k o , suplentinja na Homu pri Gornjemgradu, gdč. M. M e d i č, prov. učiteljica v Radovljici, gdč. M. P o d -k r a j š e k , hospitantinja na ljubljanski glu-honemnici, gdč. K. Potočnik, prov. učit. v dekliški sirotišnici v Ljubljani, gdč. M. Bo h r-m a n, prov. učit. na slov. mestni dekliški šoli v Ljubljani in gdč. M-Šlamberger, prov. učiteljica v Kranju. — Dve gospodični za meščansko šolo in en gospod za frencoščino so med izkušnjo odstopili. — Ena kandidatinja s slovenskim učnim jezikom in dve kandidatinji s slovenskim in nemškim učnim jezikom so bile aprobirane, ena pa ni prišla k izpitu.
Lex Heinze na Kranjskem. Naredbo, da se ne smejo nage ženske podobe kazati v izložbah in panoramah, je izdal baron Schwarz na izrečno posredovanje Bonaventure Jegliča.
Tovarišem učiteljem vrtnarjem. Dovolilo se je nam podpore za obdelovanje šolskih vrtov že pred nekaj tedni, časopisi so to razglasili, a nakaznic za podpore še sedaj ni. Ali je povsod tako, ali samo v tem slučaju?
Umrla je 26. pret. m. pri Sv. Juriju na Bemšniku Terezija Vrunkar, mati uci'elja J. Vrunkarja v 74. letu svoje starosti. Bajna je bila dobra, skrbna in gostoljubna gospodinja. K. v m. p.
Prošnja. 4. štev. „Dom ognj." nam je popolnoma pošla. Zato prosimo vse one tovariše in tovarišice, ki to številko lahko utrpe, da jo blagovolijo nam poslati v razpolago.
Uprav. Dom. ognj.
Okraj, učiteljska konferenca za radovljiški okraj se vrši dne 10. julija t. 1. ob 9. uri dopoldne na Bledu. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu še tele točke: 1. Praktični nastop v risanju. 2. Podrobni učni načrt za žen. ročna dela. 3. Podrobni učni načrt iz spisja za I. in II. šol. leto.
Kaj je višek kolegialnosti? Ako predava kak c. kr. okr. šol. nadzornik v okraju svojega tovariša. Zakaj s tem dokaže dotični predavatelj, da njegov kolega v svojem okraju ne razume o šolstvu prav nič, da sploh ni zmožen rešiti naloge predavatelja in s tem poniža svojega kolega v očeh podrejenega uči-teljstva. Lep zgled take kolegialnosti je podal letošnjo velikonoč g. Ljudevit Stiasny, c. kr. okr. šol. nadzornik, ko je predaval v Ljubljani. Kaj pravita g. A. Majer in g. Fr. Gabršek k temu činu svojega kolege?	—p—
Opozarja se na razpisano mesto voditelja na enorazrednici pri Sv. Primožu na Pohorju. Mesto je že tretjič razpisano, ker do sedaj ni bilo prosilcev. Šola je še skoro nova, v II. plač. razredu ter je oddaljena od žel. postaje eno uro in od trga Vuzenica tričetrt ure. Učitelj, ki ima veselje do narodnega dela, bi imel tu lep delokrog. Moralne podpore bi mu ne manjkalo od vrlih narodnjakov, pa* tudi gmotna podpora bi se dobila, ako bi vestno vršil svoj posel. Prošnje je vložiti do 20. t. m. službenim potom pri kraj. šol. svetu Sv. Primož na Pohorju pošta Vuzenica. Za morebitne informacije se prosilci lahko obrnejo na tov. Ant. Hrena, nadučitelj na družbini šoli, Muta ob juž. žel.
Ali se naj učijo Lahi slovenščine ali ne, o tem razpravljajo sedaj razni laški listi po Primorskem. Eni pravijo, da je neobhodno potrebno znanje slovenščine, drugi sami ne vedo, kaj bi rekli pravzaprav, le goriški „Cor-riere" je povedal odkrito, da se ni treba učiti Lahom slovenščine, ampak naj se potrudijo da pride laščina povsod do prave veljave. Bravo! Ta je povedal prav. Le nikar naj se ne uče slovenščine goriški Lahi, potem jih Slovenci toliko preje popolnoma zapuste, kar ne bo v škodo slovenski stvari v Gorici.
Prvi slovenski živinozdravnik doktor. Kakor znano, je ministrstvo v pretečenem letu dovolilo veterinarjem doktorat. Živinozdravnik g. Tone Lampret je napravil z dobrim uspehom doktorski izpit iz veterinarske medicine dne 24. pret. m. On je prvi slovenski in sploh prvi slovanski živinozdravnik, ki je napravil na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju doktorat. Službo nastopi v Braslovčah na Štajerskem kot deželni živinozdravnik.
Novo telovadno orodje. Dunajski telovadni učitelj Juris je iznašel novo telovadno
orodje, ki vsebuje vse prednosti droga, bradla in konja. Nazval je je „Stutzschwingel1'.
Iznajdba. Deželni inženir St. Purchala v Celovcu je izumil žepni računski stroj za seštevanje, odštevanje in množenje itd. Izumitelj se je že priglasil za svojo iznajdbo za patent.
Madjarska šolska ladja. V ponedeljek se je pri pomorskem uradu na Beki vršila konferenca, ki se je bavila z gradnjo šolske ladje za reško pomorsko akademijo. Sklenili so ogrski vladi predlagati, da se nemudoma zgradi jadrnica z 2000 do 3000 tonami vsebiue.
Poizkušali samomor. Provizorični učitelj Hubert Karger iz Olomuca se je hotel na Dunaju usmrtiti z gladom. Skril se je pod viadukt in bil tam 12 dni brez j»di in pijače. V ponedeljek ga je našel stražnik nezavestnega in ga oddal rešilni družbi. Kot vzrok navaja Karger bedo.
Leto dni ni nobeden umrl v vasi Iloviku v Istri. Vas šteje 600 duš, a ni bilo v nji celo leto nobene bolezni, vzlic temu, da je prebivalstvo jako siromašno.
Lahkomiseiuost staršev. Triletni otrok neko rodovine v Trstu se je polil po vsem telesu z vrelo vodo. Namesto da bi starši poklicali zdravnika, so otroka med groznimi bolečinami namazali po životu s črnilom. Šele, ko so prišli sosedje, so starše primorali, da so poklicali zdravnika, ki je otroka umil, obvezal in oddal v bolnico.
Ruski kmetiški mladeniči in mladenke pridejo v smislu sklepov vseslovanskega shoda v Pragi se učit modernega kmetijstva med slovanske prebivalce v Avstriji. Te dni je odpotovalo 8 mladeničev in 2 mladenki. Pošilja jih društvo „Buskoje Zjemo". Vstopili bodo pri naprednih slovanskih kmetovalcih deloma na Češkem in Moravskem, deloma na Spod. Štajerskem in Kranjskem. V kratkem jih pride zopet 5.
Mariborska „Straža'* — strašno klerikalen list — slovensko učiteljstvo milo prosi in ga priduša. naj se ob deželnozborskih volitvah vzdržuje vsakršne agitacije ter naj se nikar ne izpostavlja jezi — ljudstva! — To je že skrajna hinavščina in politiška podlost! Slovensko učiteljstvo je odkrito in pošteno, se ne boji ljudske jeze in ne pozna — hinavščine. To prepusti z ogorčenjem — klerikalcem.
Nemška šola v Gaberju pri Celju se ne bo zidala. Občinski svet v Celju je odklonil dar nemškega „Schulvereina" v ta namen, ki je znašal 105.000 K in izjavil, da se iz „financialnih razlogov" ne more spuščati v to podjetje.
Pozor. V. J. Havliček in brat, slav-noznaui, 1. 1887 založeni izvozni dom modnega in rokotvornega blaga v Podjebradu (kralj, češka) pošilja ravnokar novo sestavljene zbirke vzorcev letnega modnega blaga za dame iu gospode, suknenega, platnenega in pralnega blaga, kakor tudi platnenega in bombaževega blaga za neveste. Priporočam učiteljstvu to vzorno češko podjetje, ki inserira stalno v Učit. Tovarišu, da se pri slučajnih naročilih ozira na to tvrdko in si za poskušnjo naroči zbirko vzorcev.
Obrtno šolstvo.
Šolski odbor obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani je priredil ob sklepu šolskega leta razstavo vajeniških šolskih izdelkov v Mestnem domu, ki je trajala osem dni. Da bi se razstava čim lepše priredila, je imenoval šolski odbor v ta namen poseben pripravljalni odbor, ki mu je načeloval nadzornik obrtnih nadaljevalnih šol g. ravnatelj Š u b i c. člani tega odbora so bili vladni svetnik g. ravnatelj dr. Fran D e t e 1 a, realični ravnatelj g. dr. B. J u n o w i c z ter gg. voditelji I., n. in IH. mestne deške ljudske šole. Šolski odbor je sklenil, da se najpridnejši vajenci obdarijo s hranilniškimi knjižicami po 10 in 5 kron, nekaterim naj se pa izdajo pohvalna pisma. Načelnik temu razsodišču je bil g nadzornik Ivan Šubic, člani pa mojstri raznih obrtov.
Dne 25. aprila ob enajstih dopoludne je bila slavnostna otvoritev razstave, ki so se je udeležili zastopniki deželne vlade, deželnega odbora, občinskega sveta, trgovske in obrtne zbornice ter zadrug mojstrov. G. vladni svetnik dr. Fran D e t e 1 a pozdravi v imenu pripravljalnega odbora g. župana Ivana Hribarja, ki je z vzpodbudljivim govorom na vajence otvoril razstavo. Nato so si prisotni ogledali posamezne izdelke ter se prav pohvalno izražali o pridnosti in o trudoljubnosti učiteljstva.
V nedeljo, dne 2. maja ob enajstih dopoludne se je razstava ob navzočnosti vajencev ter zastopstva raznih korporacij slovesno zaključila. Predsednik pripravljalnega odbora g. nadzornik Ivan Šubic, je vajence s primernimi besedami nagovoril ter jim razdelil hra-nilniške knjižice in pohvalna pisma. S hrani-lnienimi knj ižicami je bilo obdarovanih 38 vajencev, s pohvalnimi pismi, ki jih je prav lično natisnila Učiteljska tiskarna, pa 37. Med vsemi vajenci iz vseh 19. razredov je bil najpridnejši Cesar Leopold iz I. nadaljevalnega razreda na I. mestni šoli.
Po končani razdelitvi daril, pohvalnih pisem in šolskih izdelkov je podpredsednik šolskega odbora, g. vodja J. D i m n i k s pohvalnimi besedami na vajence, učiteljstvo, pripravljalni odbor, g. svetnika E. L a h a in s
slavaklici na presvetlega cesarja Franca Jožefa I. zaključil res lepo, prav dobro uspelo razstavo.
Enaka razstava bo tudi prihodnje leto ter sploh vsa naslednja leta. Gotovo bodo take razstave prirejali tudi po deželi.
Državne podpore obrtno - nadaljevalnim šolam na Kranjskem. Ministrstvo je dovolilo državno podporo sledečim obrtno-nadaljevalnim šolam na Kranjskem: v Ljubljani 5873 K, v Postojini 591 K, v Škofji Loki 590 K, v Krškem 447 K, v Idriji 895 K, v Kranju 784 K, v Mengšu 374 K, v Metliki 884 K, v Tržiču 687 K, v Radovljici 634 K, v Ratečah 455 K, v Ribnici 481 K, v Novem mestu 880 K, v Kamniku 580 K, v Šmartnem pri Litiji 485 K, v Št. Vidu nad Ljubljano 827 K, v Zagorju 731 K, na Bledu 532 K in v Cerknici 471 K.
Razgled po šolskem svetu.
—	Ma vseučilišču v Zagrebu je bilo v minolem zimskem semestru 1055 slušateljev, in sicer je bilo 116 bogoslovcev, 609 pravnikov, 228 filozofov, 30 gozdarjev, 60 farmacevtov, na geodetskem tečaju je bilo 12 slušateljev.
—	Učitelj — brezverec. Učitelj Leo Pelikan v Hlavnu je pred dvema letoma izjavil, da postane brezverec. Češki deželni šolski svet ga je nato odpustil. Naučno ministrstvo je pa razsodilo na rekurz, da suspendiranje ni bilo upravičeno. Pelikana so nato trajno upokojili.
—	Hiperprodukcija inteligence v Ogrski. Na vseučilišču v Budimpešti je vpisano 7600 slušateljev, a ako prištejemo k temu še slušatelje iz Kološvara in drugih izvenogrskih vseučilišč, dobimo preko 8000 ogrskih slušateljev. Število inteligence je naraslo v zadnjih desetih letih za 40%, dočim je število delavcev samo za 8%, obrtnikov za 5, a kmetov za — 2!
Z gospodarskega polja.
== Obrtni muzej v Zagrebu. Dne
3. maja so otvorili v Zagrebu nanovo urejeni muzej za umetnost in obrt v poslopju obrtne šole.
= Državno podporo v znesku pet tisoč kron je dovolilo ministrstvo kmetijski družbi v Ljubljani, in sicer 3000 kron za vzdrževalne stroške za 1. 1907. in 2000 K za izdajo lista „Kmetovalec".
= Vipavski kmetje so se na shodu v Dobravljah izrekli proti vladnemu načrtu socialnega zavarovanja v predlagani obliki in so zahtevali, naj se uvede za kmeta poleg zavarovanja za starost tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti. Sprejeli so tudi resolucijo proti ponarejanju in obdačevanju vina, za omejitev žganjepitja in povišanje davka na pivo.
= Glad v Dalmaciji. Iz Zadra poročajo, da je na otoku Pagu zaradi nedostatka krme poginila 1500 ovac.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1264.	Kranjsko.	78 1—1
Na enorazredni ljudski šoli v Robu pri Velikih Laščah se razpisuje v stalno nameščanje služba uči-telja-voditelja s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 12. junija 1909. 1.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 3. maja 1909.
Z. 1146.
79 1-1
An der einklassigen Volksschule in Bukovsiea ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv zu besetzen.
Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 1. Juni 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulrate einzubringen.
An krainischen öffentlichen Volksschulen noch nicht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärztliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben.
K. k. Bezirksschulrat in Krainburg, am 4. Mai 1909.
St. 897/1.
Štajersko.
74 2—1
Na enorazredni ljudski šoli v Sele-Vrhah se stalno namesti služba učitelja voditelja z dohodki po II. kraj-nem razredu.
Prosilci za to službo naj vložijo svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom do 1. junija 1909 pri krajnem šolskem svetu v Sele-Vrhah, pošta Siovenjigradec.
Našim rodbinam priporočamo io
- Kolinsko cikorijo -
„S LAVI J A"
vzajemno zavarovalna banka
T7" PEAa:
zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke ni pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posoj ia proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru.
Zavarovani kapital . . K 1053,737.3398?
Zavarovalnine..... 8,090.621-«;!
Izplačane škode in kapi-
tali leta 1905 . . . . „ 4,361.283-89
Bezervne in poroštvene
zaloge...... 41,335.041-« I
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . „ 2,188.391-24 Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva...... 34,087.781-48
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905 „ 206.296-40
V	vsem pa doslej. . . „ 1,606.893-^1
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za . „ 3,004.509'SO
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . „ 97,814.430 97
Vsa pojasnila daje 14 26~9
General, zastop banke .Slavije*
v Ljubljani,
<3-osposlre -ulice št. ±Z2.
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvez! ov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd. H 26-10
Ne pošljite pa denar, ampak, pišite samo po vzorce' na
trgovsko hišo
R. STERMECKI t Celja,
da se prepričate o čudovito nizkih cenah in velikanski zalogi.
Vzorci franko. 55 26-8

Naš denarni zavod.
(15) 12—7
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
in
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
zvečer Za
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—1/>7. ure z ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali c. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312).
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5 °;0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu: A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B
C
D
E
F ,
G
S
18 24 38 46 60 70 85
17 23 37 45 59 69 84
6 4
3 2 2 1 1
50
50
75 50
18. 24. 38. 46. 60. 70. 85.
3
4
56
66 81 70 42 26
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 5f15
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošiija se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok
rabat. Delna odplačila od S E dalje. Cenovniki gratis in franko.
VERONIKA KEEDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih, potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov,' gu-mic, Krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—19
Postrežba točna in solidna.
<3-la,T7-n.st zaloga
A. Slatnarjevih zvezkov.
E
Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozni dom platnenega in modnega blaga priporoča splošno priznane in pohvaljene kakovosti
modnega blaga
gospode, platna, damasta, prtiče, brisače.
sigurno stalnobarvnih pre- 7pf I rj za srajce, krasnih modernih vzorcev Avlll I oblačila.
OnrPlDP za neves,e za n'zke, stalne UJJI C11IC cene_ — Krasna izbera.
Samo pri nas vse pristno.
m
m i
t v
Mnogo pohvalnie. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri ostankov okusno sor-tiranih za 18 K proti povzetju.
Pišite po vzorce!
9 21—10
Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne oene.
G-g. učiteljem in njih. rodbinam 5°/o popusta.
Svetlolikalnica: == 23 42-18 Kolodvorske ulice št. 8.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, pro-daja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—18
F
JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 21 g_5
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. IkTajpriležiziejši čevlji sedanjosti I
V najin ©m založništvu je izšla:
VOJVODINA KRANJSKA
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom in dodanim pojasnilom zemljepisnih znamenj.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljobijaui.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisom z dne 25. maja 1907, št. 2463, odobril in pripasti! to učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meščanskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi nariski, izvršeni na 18 tistih, so risani v merilu 1: 75.000. — Velikost 87 X 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrt« za zemljepisni pouk v ljudskih šolah izbrano učik) v taki velikosti m preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na daljavo čitajo.
Cena tO K.
Izdava B za učence: 17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besedilom.
Sestavil in narisal
FRAN MAROLT,
učitelj v Ljubljani.
Izbor učiva se naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in ki velja kot normativ za domoznanski pouk v četrtem šolskem letu 2-, 3-, 4- in večrazrednih ljudskih šol. Z razpisom vis. c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 28. januarja 1908, št. 468, je to delo odobreno kot učilo na ljudskih in meščanskih Šolah.
Ig. pl. Kfeiamayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
Cena 1 K.
Stanje hranilnih vlog koncem oktobra 1807: K 22,158.277-33.
Pošt. hran. rač. št. 828.406.
Telefon 185.
Stanje spravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajskacesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 47s %
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 '///o z l '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 V/o brez amortizacije. Na me-nicepo 6"/„• Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 19	načrt glede amortizacije dolga. 8 5
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 v Ljubljani »» Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih cenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št. 118.
(5) 52—17
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
J