Poštnina plačana v gotovini.
II . dr ž . g Iran .
L,j u b I j a n a
66.	V Ljubljani, dne 14. julija 1925.	Letnik VII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Yaelblna,:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 214. Zakon o kmetijskih kreditih.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 153 z dne 9. julija 1925.:
Odlok ministra za finance z dne 25. marca 1925.: Postavljena sta po službeni potrebi za komisarja finančne kontrole: pri oblastnem inspektoratu finančne kontrole v Ljubljani Dušan V 1 a d e t i 6, komisar finančne kontrole v Sarajevu; pri sreski upravi finančne kontrole v Sarajevu Anton C e s -n i k. komisar finančne kontrole v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 4. aprila 1925.: Postavljeni so po službeni potrebi: pri glavni carinarnici I. vrste v Ljubljani za skladiščnikovega pomočnika v 3. skupini III. kategorije Boža Kontič, skladiščnikov pomočnik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Zagrebu na južnem kolodvoru; pri glavni carinarnici L vrsto v Novem Sadu za blagajnika centralne carinske blagajne v 3. skupini
II.	kategorije Fran Eržen, carinik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Ljubljani; pri glavni carinarnici I. vrste v Zagrebu za skladiščnikova pomočnika v 3. skupini III. kategorije Andrej Berginc, skladiščnikov pomočnik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Ljubljani, in Ernest Černač, skladiščnikov pomočnik v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Mariboru.
Odlok ministra za finance z dne 24. aprila 1925.; Postavljena sta po službeni potrebi pri centralni carinski blagajni v Ljubljani za knjigovodji v 4. skupini n. kategorije Fran P e i 11 e r in Emil A1 j a n -& i č, carinika v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Ljubljani.
Odlok ministra za finance z dne 31. marca 1925.: Postavljena sta po službeni potrebi za carinika v
4.	skupini II. kategorije pri glavni carinarnici L vrste v Zagrebu na južnem kolodvoru dosedanja carinika v isti skupini iste kategorije pri carinarnici v Mari-bru Gliša Malešcvič in Metod Veje.
Številka 154 z dne 10. julija 1925.:
Odlok ministra za finance z dne 30. aprila 1925.: Pri glavni carinarnici L vrste v Mariboru je postavljen za carinika v 4. skupini II. kategorije Milivoje b a d m a n o v i č, carinik v ostavki.
Objave ministrstva za notranje posle z dne 26. ju-'bja 1925.: V državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so sprejeti dosedanji ruski državljani: Evgenij M. Ivanov, geometer pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru; Igor N. Rušanov, Privatni nameščenec v Murski Soboti; dr. Dimitrij b- V r š i n i n, kontraktualni vojaški zdravnik v
Mariboru.
Ijbjavo ministrstva za narodno zdravje z dne -)- junija 1925.: Tvornica kemijsko-farmacevP-preparatov «Kaštel» v Karlovcu sme izdelovati in prodajati nastopne lekarniške specialitete:
L) «Domopon» v obliki praška, injekcij, tablet lu solucije (cena prašku 1 g 31-50 Din, škatlici injekcij po 6 ampul 25-50 Din, fioli z 20 tabletami po 00-2 domopona 22-50 Din, steklenici solucije 2 % po 10 g 22-50 Din);
2.) «Strihnotonin A» in «Strihnotonin B» v obliki injekcij in tablet (cena škatlici z 20 ampulami 48 bin, z 10 ampulami 28-50 Din, s 100 ampulami 169 bin, fioli s 75 tabletami 27 Din);
3.	) «Kadotol» v obliki tolšče (cena tubi 20 g z 10 % tolšče 18 Din, tubi 50 g z 10% tolšče 27 Din, tubi 20 g s 33 % tolšče 21 Din, tubi 50 g s 33 % tolšče 39 Din, tubi 20 g s 66% tolšče 27 Din, 50 g 48 Din, tubi 50 g s 100 %. tolšče 57 Din);
4.	) «Sulfotin» (cena steklenici 100 g 24 Din, steklenici 150 g 30 Din in steklenici 200 g 36 Din);
5.	) «Votrobarit» (cena zavoju 160 g 21 Din, z bolniški prirejenim zavojem 90 Din);
6.	) «Novatropin» v obliki tablet, raztopine in injekcij (cena fioli z 20 tabletami 24 Din, steklenici z 2 % raztopine 20 g 24 Din, škatlici s 6 ampulami 36 Din).
Številka 155 z dne 11. julija 1925.:
Odlok ministra za finance z dne 16. aprila 1925.: Premeščena sta po službeni potrebi davčna oficiala v 3. skupini II. kategorije Fran Bole v Velikih Laščah k davčnemu uradu na Prevaljah in Fran Ram or na Prevaljah k davčnemu uradu v Velikih Laščah.
Zakoni in
214.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana z ukazom z dne 10. novembra 1924. na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925.. v redni XXIII. seji, ki jo je imela dne 10. junija 1925. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o kmetijskih kreditih,*
ki se glasi:
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Zaradi racionalnega oskrbovanja kmetovalcev s potrebnim kreditom se ustanavlja s tem zakonom ob državni podpori kmetijski kreditni organizem na zadružni podstavi, ki ga tvorijo: krajevne in oblastne zadruge za kmetijski kredit pod vrhovno upravo samostalne direkcije za kmetijski kredit.
Člen 2.
Zadruge za kmetijski kredit: krajevne in oblastne po tem zakonu smejo ustanavljati samo kmetovalci, ki polnoveljavno razpolagajo s svojo imovino. Osebe, ki žive na kmetih ter se ne bavijo s kmetijstvom kot glavnim poklicem, smejo biti člani zadrugo, no morejo pa ukoriščati kredita po tem zakonu. Natančnejše razmerje med krajevnimi in oblastnimi zadrugami sc predpiše s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
- * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 17. junija 1925., št. 133. (XXVII. — 1925.)
Člen 3.
Zadruge za kmetijski kredit imajo namen, dajati članom kredite za pospeševanje in izboljševanje kmetijstva (kamor se štejejo: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, ribarstvo,- perutninarstvo in vsak drugi glavni poklic kmetijstva, združen s svojino zemlje) ter sprejemati od članov in od nečlanov njih prihranke.
Člen 4.
Zadruge za kmetijski kredit smejo biti ustanovljeno ali z neomejeno ali z omejeno zavezo. V prvem primeru jamčijo člani za zadružne obveze solidarno z vso svojo imovino, v drugem primeru jamčijo z deleži in poleg tega še z določeno vsoto, ki je predpisana s pravili, a ne sme biti manjša od desetkratne višine podpisanih deležev.
Člen 5.
Glavnica zadruge za kmetijski kredit se sestavlja iz deležev njenih članov. Deleži se morajo glasiti na ime ter se smejo prenesti samo z dovolitvijo zadruge; biti ne smejo manjši od 100 dinarjev pri krajevnih in ne manjši od 1000 dinarjev pri oblastnih zadrugah. Obresti na deleže ne smejo biti večje od obresti, ki jih plačuje dotična zadruga na hranilne vloge.
Zadruge za kmetijski kredit se smejo konstituirati, kadar je vplačana četrtina podpisanih deležev; kredit pa smejo dobiti zadružniki šele, ko vplačajo popolne deleže.
Pri zadrugah z omejeno zavezo se dodeljujejo krediti tudi glede na število vplačanih deležev.
Člen 6.
Zadruga obstoji pravno, ko pristojno prvo sodišče potrdi pravila ter jo vpiše v sodni zadružni register.
Ko so se pravila prijavila sodišču, mora vsakdo, ki hoče pristopiti k zadrugi, to tudi izjaviti ter izjavo podpisati; po sprejemu v zadrugo pa mora to izjavo priznati pri pristojnem policijskem (političnem) ali sodnem oblastvu.
Sodišče mora, ko je potrdilo pravila, objaviti v «Službenih Novinah» ali v uradnem listu dotične oblasti, da je zadruga vpisana v register.
Vsaka izprememba pravil se mora prijaviti sodišču, da jo vpiše v register.
Člen 7.
Zadruge za kmetijski kredit se ustanavljajo na neomejen čas; poslovati pa prestanejo:
a)	če postanejo nesposobne za plačevanje (insol-
vontne) in če skupščina sklene, da prestanejo;
b)	če se razglasi o zadrugi konkurz;
c)	če se število zadružnikov zniža pod 15.
Ob prestanku zadruge se mora izvršiti likvidacija, ki se predpiše s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
Člen 8.
Direkcija za kmetijski kredit predpiše za vse zadruge enotna pravila, ki morajo obsezati te-le odredbe:
1.) Firmo, sedež in način, kako se zadruga podpisuje.
2.	) Odredbe o pogojih za sprejemanje novih članov in o izstopanju članov iz zadruge.
3.	) Odredbe o okolišu zadruge.
4.	) Odredbe o višini deležev in o tem, koliko in kdaj mora vsak zadružnik vplačati svojega deleža ali svojih deležev.
5.	) Odredbe o zavezi (jamstvu) zadruge in zadružnikov.
6.	) Odredbe o rezervnem fondu.
7.	) Odredbe, kako je sestavljati in pregledovati mesečne in letne račune.
8.	) Odredbe o načinu, kako je izračunavati in porazdeljevati izgubo med poedine člane.
S.) Odredbe o upravnem in nadzorstvenem odboru, načinu njiju volitve, področju njiju poslovanja, njiju pravicah in dolžnostih in trajanju njiju funkcij.
10.	) Odredbe, kako se sklicujejo redne in izredne skupščine članov, kraj in čas, kje in kdaj se morajo vršiti te skupščine, njih področje in poslovanje in način sklepanja.
11.	) Odredbe o glasovalni pravici članov in način, kako se izvršuje ta pravica.
12.	) Odredbe o načinu, kako se morajo razglašati objave zadruge.
13.	) Odredbe o tem, kako je treba postopati, če se pojavijo prepiri in spori, ki nastanejo v razmerju med člani ali med člani in zadrugo.
II. Krajevne zadruge za kmetijski kredit.
Člen 9.
K eni krajevni zadrugi smejo pristopiti samo osebe iz iste občine ali zadružnega okoliša. V- krajinah, kjer ni občin, v hribovitih krajih in v krajih brez ugodnih prometnih sredstev smejo pristopiti k eni krajevni zadrugi tudi osebe iz več občin ali krajev, ki mej6 med sabo.
Krajevno zadrugo more ustanoviti najmanj 20 oseb.
V istem okolišu no sme biti dveh krajevnih zadrug, ustanovljenih po tem zakonu.
O	sprejemu krajevnih zadrug v oblastno zadrugo odloči oblastna zadruga šele, ko mine mesec dni od dne, ko se ji je predložila prijava.
Člen 10.
Ce s (^ustanovi v istem okolišu več krajevnih zadrug, odloči oblastna zadruga, katera izmed njih naj se sprejme v oblastno zadrugo.
Vendar pa ima oblastna zadruga pravico, tudi vsem takim prijavljenim zadrugam odkloniti sprejem, dokler se ne ustanovi ena sama nova zadruga.
Dokler se oblastna zadruga ne ustanovi, izdaja te odločbe direkcija za kmetijski kredit.
Če je izdala odločbo, da so zadruga ne sprejme, oblastna zadruga, ima odklonjena zadruga pravico pritožbe na direkcijo za kmetijski kredit, ki izda končno odločbo.
Člen 11.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit dajo članom kratkoročna in srednjeročna posojila. Način, kako se dajo posojila, se predpiše s pravilnikom.
1.	) Za kratkoročna posojila se smatrajo:
a)	posojila za obdelovanje zemlje, nabavo semnja, gnoja kakor tudi posojila za nabavo živalske krme in materiala, potrebnega za negovanje in zdravljenje posevkov in živine;
b)	posojila za setev, žetev, mlačev in poravnavanje drugih tekočih proizvodnih stroškov na posestvu (izplačevanje dnevnih mezd);
c)	posojila za boljše ukoriščanje in podelovanjo pridelkov.
Ta posojila se dajo na jamstvo ali pa ua zastavo državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjev po kurzu, ki ga določa periodično in naprej direkcija za kmetijski kredit; vrniti pa se morajo po žetvi ali izvršenem poslu, zaradi katerih se dajo, najkesneje v enem letu.
2.	) Za srednjeročna posojila se smatrajo:
a)	posojila za nabavo živine, kmetijskega orodja in kmetijskih strojev;
b)	posojila za napravljanje vinogradov, sadnih v»tov, oljčnih nasadov i. sl.;
c)	posojila za manjše izboljšave zemlje z izsuševanjem, dreniranjem itd. kakor tudi za manjše
nakupe zemlje zaradi zaokrožitve; č) posojila za napravljanje manjših kmetijskih zgradb iz lažjega materiala in za popravila zgradb.
Ta posojila se dajo na poroštvo ali pa na zastavo državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjev po kurzu, ki ga določa periodično in naprej direkcija za kmetijski kredit, na zastavo nabavljene
živine ali nabavljenega orodja ali na hipoteko; vrniti pa se morajo v enakih poluletnih odplačilih z obrestmi najkesneje v osmih letih.
Ce se dajo kratkoročna kakor tudi srednjeročna posojila na poroštvo, se morajo dajati na zadolžnice ob solidarni zavezi porokov in dolžnikov.
Poroki imajo regresno pravico od dolžnikov za plačane vsote. Če se poroki ne morejo odškodovati od dolžnikov, razdele zavezo na enake dele,
Sodno oblastvo odredi z istim odlokom položaj porokov, njih regresno pravico in razdelitev poroštveno zaveze.
Obresti morajo biti v vsakem primeru večje od obresti, ki jih plačuje zadruga svojim članom na deleže; vendar pa ne smejo biti višje nego 4 % preko eskontne mere Narodne banke.
Člen 12.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit dopolnjujejo svoje glavnce iz delov za dajanje kredita svojim članom:
a)	s tem, da sprejemajo od članov in nečlanov hranilne vloge; obresti, ki jih plačujejo zadruge za poverjeni denar, morajo biti manjše od obresti, ki jih računijo zadruge za posojila svojim članom;
b)	s tem, da dobivajo kredit od oblastnih zadrug, v katere so včlanjene, na podstavi svojih obveznic ali obveznic svojih članov za kratkoročna in srednjeročna posojila in na podstavi hipotek svojih dolžnikov za srednjeročna posojila.
Člen 13.
Koncem vsakega leta sestavijo krajevne zadruge po navodilih revizorjev oblastnih zadrug svoj letni račun. Po izplačilu vseh občih stroškov, obresti na deleže in denar, prejet v hrambo, itd., se vloži čisti dohodek v rezervni fond, ki se ne sme razdeliti in do katerega člani zadruge nimajo pravice. Če zadruga prestane, se da njen rezervni fond v hrambo oblastni zadrugi, v katero je včlanjena, in potem se vrne zadrugi, ki bi se ustanovila namesto prestale zadruge kot nova po tem zakonu.
člen 14.
Krajevne zadruge za kmetijski kredit imajo za vse zaveze svojih članov proti zadrugi prvenstveno pravico do deležev, ki tvorijo glavnico krajevne zadruge.
Člen 15.
Obstoječe kreditne organizacije kmetovalcev: «zemljoradničke kreditne zadruge», «seljačke blagajne», «veresijske zadruge», «seljačke kreditne kooperativne organizacije» (kmetiške kreditne zadruge ali hranilnice in posojilnice) itd., se smejo izpreme-niti v krajevne zadruge in ukoriščati kmetijski kredit po tem zakonu, če se mu prilagode in če jih sprejme oblastna zadruga, dokler pa se ta ne ustanovi, uprava direkcije.
V	takih primerih se vpoštevajo pri odločanju o sprejemu krajevnih zadrug v oblastno zadrugo prvenstveno prijave obstoječih kreditnih kmetijskih organizacij.
Natančnejše odredbe o tem, kako se izpreminjajo te organizacije v krajevne zadruge po tem zakonu, 'se predpišejo s pravilnikom.
III.	Oblastne zadruge za kmetijski kredit.
Člen 16.
Članice oblastne zadruge za kmetijski kredit smejo bitif'
a)	krajevne zadruge, ustanovljene po tem zakonu, ki morajo podpisati vsaj en njen delež in ki jih mora biti najmanj 20;
b)	centralne kmetijske združbe (zveze kmetijskih zadrug, kmetijska društva in podobne kmetijske institucije), ki podpišejo en njen delež ali več njenih deležev.
Člen 17.
Oblastne zadruge za kmetijski kredit smejo sprejemati v članstvo samo one krajevne zadruge, katerih sedeži so v njeni oblasti. Okoliš oblastne zadruge je isti kakor okoliš oblasti, določene z zakonom o oblastih; vendar pa sme obsezati po potrebi tudi več političnih oblasti. V istem okolišu ne sme biti dveh oblastnih zadrug, ustanovljenih po tem zakonu.
Sedež oblastne zadruge odreja oblastna zadruga sama v svojem okolišu.
Člen 18.
V	upravni odbor oblastne zadruge spadajo poleg članov, ki jih izvoli skupščina oblastne zadruge,
praviloma dva strokovnjaka, ki ju odredi minister za poljedelstvo in vode, dva predstavnika dveh kmetijskih organizacij v oblasti zadruge, ki sta najmočnejši po številu, in en predstavnik oblastne skupščine, v nadzorstveni odbor pa en računovodstveni veščak, ki ga odredi minister za finance.
Oblastna zadruga sme imeti tudi svoj izvrševalni odbor iz najmanj petih oseb, ki jih izvoli upravni odbor izmed sebe. Vendar pa spada v ta izvrševalni odbor praviloma en predstavnik ministra za poljedelstvo in vode.
Člen 19.
Posle oblastne zadruge vodi direktor. Poleg direktorja ima vsaka oblastna zadruga potrebno število revizorjev, ki pregledujejo poslovanje krajevnih zadrug, in drugo pomožno osebje.
Direktorja postavi upravni odbor oblastne zadrugo, revizorje pa imenuje in plačuje direkcija za kmetijski kredit. Ostalo osebje izbira direktor, potrjuje pa ga upravni odbor oblastne zadruge.
Člen 20.
Oblastne zadruge za kmetijski kredit opravljajo te-lo posle:
a)	dajo krajevnim zadrugam za njili člane kratkoročne in srednjeročne kredite na podstavi obveznic;
b)	dajo krajevnim zadrugam za njih člane dolgoročne kredite na predlog krajevnih zadrug, in sicer na hipoteko dotične osebe.
Za dolgoročna posojila se smatrajo:
a)	posojila za nakup zemlje in posojila za odkup zemlje ali odplačilo agrarnega dolga na zemljo, da postanejo prosilci samostalni kmetovalci;
b)	posojila za postavljanje in preurejanje kmetijskih zgradb za stanovanja, za živino in za spravljanje in podelovanje kmetijskih pridelkov;
c)	posojila za stalne izboljšave zemlje, namakanje, izsuševanje, popravljanje in gradnjo potov na posestvu itd.
Ta posojila se dajo na podstavi hipoteke na prvo mesto; vrniti pa se morajo v enakih poluletnih odplačilih najkesneje v 25 letih.
Dolgoročna posojila se dajo kmetovalcem z obrestmi, ki so enake eskontni meri Narodne banke.
Način, kako naj se dajo posojila, se predpiše s pravilnikom.
Člen 21.
Oblastne zadruge za kmetijski kredit dopolnjujejo svoje glavnice iz delov za dajanje kreditov:
1.	) s tem, da sprejemajo hranilne vloge od vsakogar, ki jih jim poveri;
2.	) s tem, da dobivajo kredite od direkcije za poljedelski kredit na tekoči račun;
3.	) z vsotami, ki jih določajo politična oblastva v svojih proračunih za ojačitev tega kredita.
Člen 22.
Oblastne zadruge za kmetijski kredit imajo za vse zaveze svojih članov proti njim prvenstveno pravico do deležev, ki tvorijo glavnico oblastne zadruge.
Člen 23.
Koncem vsakega leta sestavijo oblastne zadruge za kmetijski kredit svoj letni račun. Od čistega dohodka, ki se dobi po izplačilu vseh občih stroškov, obresti na deleže in hranilne vloge itd., se vlože tri četrtine v rezervni fond, ki se ne sme razdeliti in do katerega člani zadruge nimajo pravice, poslednja četrtina pa se uporablja za vzdrževanje šol in tečajev za izobražanje osebja krajevnih zadrug, za populariziranje kmetijskega kredita in za pospeševanje kmetijstva. Če oblastna zadruga prestane, se dä njen rezervni fond v hrambo direkciji za kmetijski kredit ter se potem vrne zadrugi, ki bi se ustanovila po tem zakonu namesto prestale zadruge kot nova.
IV.	Direkcija za kmetijski kredit.
Člen 24.
V Beogradu se ustanovi samostalen finančni zavod z imenom «Direkcija za poljoprivredni kredit» z nalogo, da upravlja vsote, ki se ji dodele po zakonu ali ki jih ji poverijo v hrambo oblastne zadruge in druge; da porazdeljuje kredit med oblastne zadruge za kmetijski kredit, med centralne zveze poljedelskih zadrug in kmetijskih združb; da vodi kontrolo nad vsemi institucijami, ki dobivajo kredit po tem zakonu; in da skrbi za uporabljanje tega zakona.
Člen 25.
Direkcijo vodi upravni odbor, v katerega spadajo: en član državnega sveta, en član glavne kon-
trole, en član Narodne banke, en član državne hipotekarne banke, sedem predstavnikov ministrstva za poljedelstvo in vode izmed kmetijskih strokovnjakov in zadružnih delavcev, od katerih predlaga dva «Glavni zadružni savez», po en predstavnik vsake oblastne zadruge in en predstavnik ministra za finance.
Vse te člane imenuje ministrska svet na predlog ministra za poljedelstvo in vode, izv*emši predstavnike oblastnih zadrug, ki jih volijo njih skupščine.
Da se posli laže opravljajo in da je nadzorstvo boljše, izvoli upravni odbor izmed sebe do devet Članov v izvrševalni odbor, v katerega spada praviloma predstavnik ministra za poljedelstvo in vode; nadalje izvoli do pet članov v nadzorstveni odbor, v katerega spada praviloma en predstavnik ministra za finance.
Člani upravnega odbora se izvolijo na štiri leta, način imenovanja pa se predpiše s pravilnikom.
Člen 26.
Na skupni predlog ministra za poljedelstvo in vode in ministra za finance in z odobritvijo ministrskega sveta se postavi za šefa direkcije za kmetijski kredit direktor, izvrševalni odbor pa izvoli in minister za poljedelstvo in vode potrdi nekoga za direktorjevega pomočnika. Direktor in direktorjev pomočnik morata razpolagati s fakultetno, ekonomsko-finančno ali kmetijsko, izobrazbo.
Člen 27.
Direktor vodi po navodilih upravnega, odnosno izvrševalnega odbora vse posle direkcije, prisostvuje vsem sejam in ima pravico glasovanja; direktorjev pomočnik pa pomaga direktorju pri poslovanju ter je glavni tajnik upravnega in izvrševalnega odbora, toda brez pravice glasovanja na sejah teh odborov, razen če je direktor odsoten.
Izvrševalni odbor voli revizorje in uradnike direkcije in ostalo potrebno uradništvo, ki ga potrjuje ministrstvo za poljedelstvo in vode.
Člen 28.
Natančnejše odredbe o volitvi, poslovanju kakor tudi o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo upravni, izvrševalni in nadzorstveni odbor, direktor, direktorjev pomočnik in ostalo osebje, se predpišejo s pravilnikom za izvrševanje tega zakona.
Člen 29.
Direkciji za kmetijski kredit se dajo ta-le sredstva za poslovanje;
1.	) 500 milijonov dinarjev, ki se preliminirajo s proračuni ministrstva za poljedelstvo in vode ter izdajajo direkciji v obrokih vsako leto do popolnega vplačila.
S proračunoma ali finančnima zakonoma za prvi dve proračunski leti (1926./1926., 1926./1927.) se 'loži po 50 milijonov dinarjev, v prihodnjih proračunskih letih pa po 100 milijonov, dokler se ne vplača celokupna vsota 500 milijonov, ter se izroči direkciji.
2.	) 50 % čistega letnega dohodka državne razredne loterije, pričenši z letom 1927.
3.	) Gotovina, dobljena z likvidacijo prejšnje «Zi-ratne banke» v Skoplju, in vsi njeni dohodki, ki se dajo direkciji postopnjema na razpolago.
4.	) \ šote, ki bi se dodelile direkciji s poznejšimi zakonodajnimi odločbami.
5.	) Denar privatnih oseb, ki ga te poverjajo direkciji kot hranilne vloge.
6.	) Ljudski kmetijski fondi, že deponirani pri državni hipotekarni banki, kakor: fond za nabavo ^omenja, veterinarske zastave (zaklade), za pospeševanje ribje lovi, trierskih postaj, za urejanje rek m potokov in izsuševanje močvirij v Hrvatski in Slavoniji, fond voda, toče, živine, koševske hrane,* selskih občin kakor tudi nepotrošne glavnice imovnih občin in fondi zemljiških zajednic, ki bi se morali vročati državni hipotekarni banki po zakonu o iz-premembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi "prave fondov z dne 30. marca 1922.
Nove vloge imovnih občin in zemljiških zajednic
morajo na zahtevo direkcije za kmetijski kredit a deponirati pri njej.
Kolikor so gorenji fondi že deponirani pri državni ipotekarni banki, se morajo postopnjema po pozebi direkcije za kmetijski kredit, najkesneje pa v petih letih, izročati v upravljanje direkciji.
Za vse te fonde jamči država in na vse plačuje direkcija za kmetijski kredit največ 4%ne obresti.
* Koševska hrana = hrana iz posušenega zrnja (koruze).
Člen 30.
Direkcija za kmetijski kredit daje kratkoročna in srednjeročna posojila oblastnim zadrugam za kredit z največ 4%nimi obrestmi, dolgoročna posojila pa z največ 3%nimi obrestmi. Zvezam raznih zadružnih (kooperativnih) kmetijskih organizacij in centralnim kmetijskim društvom daje direkcija samo kratkoročna in srednjeročna posojila z obrestmi, ki so enake eskontni meri Narodne banke.
Kredite porazdeljuje na oblastne zadruge in institucije, ki dobivajo kredite po tem zakonu, periodično na predlog izvrševalnega odbora plenarna seja upravnega odbora direkcije po njih kreditni in imovinski sposobnosti.
Člen 31.
Zvezam zadrug in centralnim kmetijskim društvom daje direkcija samo kolektivna posojila. Kratkoročna in srednjeročna posojila smejo dobivati zveze poljedelskih zadrug in kmetijska društva od direkcije za kmetijski kredit, in sicer: 1.) če so pooblaščene s svojimi pravili ali sklepi svojih skupščin, da smejo najemati posojila; 2.) če ne ostvarjajo trgovskih dobičkov in ne izplačujejo dividend in 3.) če jamči del članov ali če jamčijo vsi člani njih upravnih odborov ali zadrug solidarno za posojilo, dano združbi.
Člen 32.
Dolgoročna kolektivna posojila smejo dobivati po svojih zvezah samo kmetijske kooperativne združbe (zadruge), ki jim- je naloga:
a)	skupno pridelovanje, podolovanje, čuvanje in prodajanje kmetijskih proizvodov (za postavljanje žitnih skladišč, mlekarnic, oljnic, kleti, sušilnic, tvornic za kmetijsko orodje, gnojila in druge kmetijske potrebščine, žag, klalnic, instalacij za pridelovanje in selekcijo semenja, kon-scrv in podolovanje sadja in povrtnine, žga-njarn itd.);
b)	ustanavljanje električnih central in napeljavanje in uporabljanje električne sile na kmetih.
Vodnim zadrugam, ki jim je namen odvračanje
poplav, izsuševanje, droniranje, namakanje in urejanje rek in hudournikov, daje dolgoročna posojila direkcija neposredno.
Ta posojila se dajo postopnjema, kolikor se izvršujejo dela, za katera se dajo.
Člen 33.
Dolgoročna kolektivna posojila se dajo kooperativnim združbam (zadrugam) in vodnim zadrugam po členu 32. s 4%nimi obrestmi. Ta posojila se dajo kooperativnim združbam (zadrugam) na podstavi hipoteke, a vrniti se morajo najkesneje v 25 letih in v enakih poluletnih odplačilih z obrestmi, vodnim zadrugam pa ob pogojih, razloženih v pravilniku državne hipotekarne banke, kako se dajo te vrste posojil tem institucijam.
Člen 34.
Kmetijske kooperativne združbe (zadruge) morejo dobivati dolgoročna kolektivna posojila po zvezah, v katere so včlanjene, če določijo v svojih pravilih:
a)	da se ustanavljajo na deleže (ne pa na delnice), ki se glase na ime in ki se smejo prenesti samo z dovolitvijo združbe na rodbinske člane;
b)	da ne smejo biti obresti na dejpže večje od obresti, ki jih dajo zveze poljedelskih zadrug, v katere so te zadruge včlanjene, na hranilne vloge, in da tudi članom ne izplačujejo dividend;
c)	da se sme čisti dohodek produktivnih zadrug, ko se odbijejo vsi stroški in se vloži del tega dobička v rezervni fond, razdeliti med člane sorazmerno s posli, ki so jih imeli z združbo;
č) da jamčijo vsi člani zadruge solidarno za posojilo, dano združbi.
Člen 35.
S pravilnikom za izvrševanje tega zakona se določi način, kako naj se dajo kolektivna posojila, garancije, ki se morajo zahtevati, da se zavaruje povračilo dolga, kontrola, ki se mora vršiti, da se posojilo ne uporabi za drug namen, ne pa za onega, za katerega se zahteva, itd. itd.
Vsako posojilo, dano katerikoli kmetijski združbi (zvezam ali društvom in zadrugam), se mora takoj vrniti direkciji za kmetijski kredit, če so njih pravila po mnenju oblastno zadruge ali direkcije prekršijo ali tako izpremene, da se s to izpremembo oslabe garancije za vračanje posojila.
Člen 36.
Minister za poljedelstvo in vode vodi obče nadzorstvo nad poslovanjem kreditnih zadrug in direk-
I cije za kmetijski kredit in vseh institucij, ki dobivajo kredit po tem zakonu. Vsako leto odredi na podstavi odločbe, ki jo izda upravni odbor direkcije za kmetijski kredit, koliko odstotkov skupnih vsot, s katerimi razpolaga direkcija, naj se da za kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne kredite, kakor tudi koliko odstotkov naj se dii zvezam zadrug in kmetijskim društvom za te kredite.
Kratkoročni in srednjeročni krediti za zveze zadrug in kmetijskih društev smejo dosezati največ 15 % skupnih kreditov te vrste, ki jih daje direkcija.
Člen 37.
Direkcija za kmetijski kredit sme izdajati po odločbi upravnega odbora in z odobritvijo ministrskega sveta zastavne liste ob pogojih, ki se predpišejo s pravilnikom.
Člen 38.
Proračun direkcije za kmetijski kredit določa upravni odbor, odobruje pa ga minister za poljedelstvo in vode.
Za prva tri leta po ustanovitvi obremenja vzdrževanje direkcije in oblastnih zadrug za kmetijski kredit proračun ministrstva za poljedelstvo in vode. Po tem času se morajo vzdrževati direkcija za kmetijski kredit in oblastne kreditne zadruge iz svojih dohodkov. Koncem vsakega leta sestavi direkcija svoj letni račun. Tri četrtine ostvarjenega čistega dohodka vloži v svoj rezervni fond, eno četrtino pa uporablja za vzdrževanje šol za strokovno osebje kreditnih zadrug, za populariziranje kmetijskega kredita in za pospeševanje kmetijstva. Ko doseže rezervni fond direkcije vsoto 50 milijonov dinarjev, se uporablja presežek za porazdeljevanje raznih vrst kreditov po tem zakonu.
V. Ugodnosti in kazni.
Člen 39.
Posestvo, orodje, živina, seme in drugi predmeti, nabavljeni s posojilom zadruge ali direkcije za kmetijski kredit, se ne smejo jemati v popis, dokler jih njih lastnik popolnoma ne izplača zadrugi ali direkciji.
Člen 40.
Zadruge za kmetijski kredit imajo pravico, da se, če kdo izmed njih dolžnikov svojega dolga ne poravna v roku, pred vsemi drugimi upniki odškodujejo iz onih predmetov, ki jih je nabavil zadružnik iz zadružnega kredita, in iz predmetov, ki so jih jim dali dolžniki sami kot zastavo zaradi zavarovanja dolga. Če pa se dolg ne more popolnoma poravnati iz teh predmetov, se zahteva izterjatev po pristojnem sodišču. Dolžniki ne smejo predmetov, ki služijo za zastavo, ne poškodovati ne prodati ali odtujiti brez pristanka zadruge, dokler ne vrnejo dolga. Sicer so odgovorni po kazenskem zakonu kot uničitelji imovine, ki jim je bila poverjena v hrambo.
Vse ugodnosti iz zakona o državni hipotekarni banki, ki se tičejo pospešenega postopanja pri obsodbah in izvršbah, veljajo tudi za zaveze po tem zakonu.
Vsa zemlja in vobče vse kmetijske imovine, ki se nabavijo iz posojil, dobljenih po tem zakonu, se morajo vpisovati v posebne zadružne registre in v sodno knjige in nanje se ne more raztezati zaščita po § 471. civilnega sodnega postopanja kraljevine Srbije, dokler se posojila, prejeta za dotične nakupe, končno ne izplačajo.
Sodišča morajo soditi in poslovati glede vseh zavez in dolgov po tem zakonu pospešeno po postopanju, ki velja za menične zaveze.
Natančnejše odredbe o uporabljanju tega člena se predpišejo s pravilnikom.
Člen 41.
Zadruge in direkcija za kmetijski kredit so oproščene:
a)	vseh taks za potrjanje pravil, knjig, zavez, ove-ravljanje podpisov in vobče za vsa opravila, ki jih imajo z državnimi, občinskimi ali samoupravnimi oblastvi;
b)	poštnine v svojem medsebojnem občevanju in v občevanju z svojimi zadrugami in z državnimi, samoupravnimi in občinskimi oblastvi;
c)	vseh davkov in vseh pribitkov, doklad in davščin državnih, občinskih in samoupravnih obla-stev na poslovanje, glavnico, promet in dohodek;
č) taks ob zavarovanjih in sporih pri sodiščih; toda takse se prisodijo državi od obsojenega dolžnika, če se spor ne konča s poravnavo.
Vsi oni, ki prejmejo posojila po tem zakonu, so oproščeni državnih, občinskih in samoupravnih taks
za potrjanje obligacij, za vknjižbo in izbrise vknjižb, stroškov za oconjanje posestev in drugih davščin.
Člen 42.
Člani upravnega, izvrševalnega in nadzorstvenega odbora zadrug zä kmetijski kredit in direkcije, ki postopajo zoper yd redite tega zakona ali napravljajo namenoma napačne izjave ali priobčujejo neresnične podatke ali falzificirajo zapisnike o skupščinah ali dovoljujejo posojila nečlanom, se kaznujejo z zaporom do dveh let in v denarju do 25.000 dinarjev, če ne določa kazenski zakon za taka dejanja večje kazni. Te kazni izreka sodišče na tožbo zadružnikov ali zadruge ali direkcije ali ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 43.
Knjige direkcije za kmetijski kredit in kreditnih zadrug, ki morajo biti sodno potrjene in se morajo redno voditi, iipajo moč javnih listin.
VI. Prehodne odredbe.
Člen 44.
Minister za poljedelstvo in vode mora predlagati najkesneje v treh mesecih, ko se sklene ta zakon, in ministrski svet mora potrditi začasni upravni odbor direkcije za kmetijski kredit, in sicer iz članov, ki praviloma spadajo vanj. Začasni upravni odbor mora izvršiti vsa predhodna dela za ustanovitev kreditnih zadrug po tem zakonu. V ta odbor spadajo kot člani predstavniki oblastnih kreditnih zadrug, kolikor bodo te ustanovljene. Ko pride v ta odbor pet predstavnikov oblastnih zadrug, postane odbor stalen.
Člen 45.
Člen 42. zakona o likvidaciji moratornega stanja z dne 24. aprila 1920. se ukinja.
Člen 46.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da sme predpisati sporazumno z ministrom za finance in ministrom pravde obliko obveznic specialno za kmetijski kredit po tem zakonu, ki ne bodo obremenjene z nikakršno takso.
Ölen 47.
Minister za poljedelstvo in vode se pooblašča, da sme predpisati pravilnik za ivzvrševanje tega zakona.
Člen 48.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za poljedelstvo in vode priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V S k o p 1 j u, dne 12. junija 1925.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat za čuvarja državnega pečata, ministra pravde, minister za šume in rudnike:
dr. G. Žerjav s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašić s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
-----------------------
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
U. br. 7326/1 in 7940.
Razpust društev.
Društvi: «Kinderschutz- und Fürsorgeverein» y Brežicah in «Novi oder» v Ljubljani sta razpuščeni, ker že več let ne delujeta, ker nimata niti članov niti imovine, torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 3. julija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Vet. br. 553.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti z dne 10. julija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Ljubljana, okolica: Vrbljenje (Strahoiner 1 dv.).
Mehurčasti izpuščaj na spolovilih konj.
Radovljica: Gorje (Spodnje Gorje 1 dvorec). Garje konj.
Laško: Marija Gradec (Lažise 1 dvorec). Litija: Litija (Breg 1 dvorec).
Svinjska kuga.
Kočevje: Banjaloka (Banjaloka 7 dvorcev), Stara cerkev (Slovenska vas 1 dvorec). Litija: Dedni dol (Stari trg 1 dvorec), Krka (Gmajna 3 dvorci, Trebnja gorica in Videm po 1 dvorec), Polica (Bleč vrh
1	dvorec). Ljubljana, okolica: Grosuplje (Grosuplje
2	dvorca), Log (Dragomer 2 dvorca, Moli 1 dvorec). Logatec: Rakek (Rakek 1 dvorec). Novo mesto: Prečna (Dalnji vrh 2 dvorca, Hudo 3 dvorci, Gornje Karrfbnice 1 dvorec), Zagradec (Fužine 1 dvorec), Žužemberk (Građene 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kastav: Kastav (Marinčiči 1 dvorec). Kranj: Selca (Selca in Studeno po 1 dvorec), Šenčur (Šenčur 1 dvorec). Laško: Trbovlje (Dobrna 11 dvorcev). Litija; Konj (Ponoviče 1 dvorec), Polšnik (Gornji Mamol 2 dvorca), Šmartno (Črni potok 2 dvorca, Grmače 1 dvorec, Vintarjevec 3 dvorci), Št. Vid pri Stični (Št. Vid 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Do-brunje (Dobrunje 2 dvorca, Dol (Dol 2 dvorca), Devica Marija v Polju (Slape, Vevče in Zgornji Kašelj po 1 dvorec), Medvode (Seničica 1 dvorec), Moste (Moste 1 dvorec, Zelena jama 1 dvorec), Rudnik (Rudnik 1 dvorec), Vrbljenje (Brost 1 dvorec), Zgornja Šiška (Zgornja Šiška 3 dvorci), Vič (Glince 2 dvorca, Vič 1 dvorec). Novo mesto: Šmihel-Stopiče (Male Škrjance 1 dvorec). Radovljica: Rateče (Rateče 4 dvorci). Ljubljana, mesto: 1 dvorec.
V L j u b 1 j a n i, dne 10. julija 1925.
Za velikega župana ljubljanske oblasti:
Kremenšek s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 7790/4.
Razglas.
Namesto Franca K e r e c a je imenovan za občinskega geronta v Matjašovcih Ivan Z e 1 k o, posestnik istotam.
V Mariboru, dne 8. julija 1925.
Veliki župan mariborske oblasti:
dr. Pirkmaier s. r.
Vet. br. 564/27.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 11. julija 1925.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem pa število zakuženih dvorcev.
Vranični prisad.
Čakovec: Nedelica 1:1, Podturcn 1:1. Dolnja Lendava: Mala Polana 1: L
Š u s t a v e c.
Ljutomer: Sv. Jurij ob Ščavnici 1:1.
Mehurčasti izpuščaj konj.
Maribor, desni breg: Cigonca 1:1, Črešnjevec 1:1, Spodnja Polskava 1:1, Šentovec 1:1. Šmarje pri Jelšah: Sv. Peter pod Svetimi gorami 2:2.
Steklina.
Maribor, desni breg: Verjane 1:1, Zgornja Voličina 1:1. Ptuj, mesto: 1.
Svinjska kuga.
Celje; Braslovče 5:12, Nova cerkev 2:3, Sveti Peter v Savinski dolini 3:7, Velika Pirešica 7:12, Vransko 2:2. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1:30, Gančani 1:1. Gornji grad; Kokarje 2:9. Konjice: Bezina 1:1. Maribor, levi breg: Jarenina 1:1, Plavč 1:4, Sv. lij v Slovenskih goricah 2:2, Vosek 1:1. Murska Sobota: Brezovci 1:2, Krajna 1:2, Pertoča 1:4, Polana 1:4, Strukovci 1:2. Ptuj: Cvetkovci 1:2, Hajdin 1:1, Pobrežje 1:3, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah 1:2, št. Janž na Dravskem polju 1:1. Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica 1:1. Maribor, mesto: 2:2.
Svinjska rdečica.
Celje: Celjska okolica 1:1, Škofja vas 1:1, Teharje 2:2, Velika Pirešica 1:1. Čakovec: Podturen 1:1. Dolnja Lendava: Dolnja Lendava 1:3, Melinci 1:3. Gornji grad: Luče 1:1. Maribor, desni breg: Podova 1:1. Ptuj: Hermanci 1:1, Špuhlja 1:1. Šmarje pri Jelšah: Kozje 1:1, Sedlarjevo 1:1, Zagorje 1:1.
Perutninska kolera.
Dolnja Lendava: Beltinci 1:1.
V Mariboru, dne 11. julija 1925.
Za velikega župana mariborske oblasti.
dr. Rajar s. r.
Razglasi inšpektorja ministrstva za narodno zdravje.
Št. 7846.
Tedenski izkaz o stanju bolnikov v bolnicah v Sloveniji.
Ime bolnice	Dne	Število oskrbovancev v vseh oskrbovalnih razredih
Splošna bolnica v Ljubljani (z otroško bolnico)			520
Bolnica za ženske bolezni v Ljubljani		76
Bolnica za duševne bolezni v Ljubljani		253
Blaznica-hiralnica v Ljubljani . . .		202
Bolnica za duševne bolezni na Studencu	O	361
Splošna bolnica v Mariboru....	«M.	276
Javna bolnica v Celju		E	218
Javna bolnica v Brežicah ....	‘BT	66
Javna bolnica v Slovenjgradcu. . . Javna bolnica v Murski Soboti. . .	*—»	76
	CO to Oi	120
Javna bolnica v Ptuju			55
Hiralnica v Ptuju			104
Hiralnica v Vojniku			160
Ženska javna bolnica v Novem mestu		50
Bolnica usmiljenih bratov v Kandiji		76
Javna obča bolnica v Krškem . . .		53
Skupaj ... j 2666 V Ljubljani, dne 7. julija 1925.
Inspektor ministrstva za narodno zdravje:
dr. Katičič s. r.
Razglasi drugih uradov in oblasto«.
Sa 15/24—86.	1291
Sklep.
Poravnalno postopanje zoper firmo Tavčar in Svetina v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani, se izreka za končano, ker je poravnava pravnomočno potrjena.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek UL,
dne 14. junija 1925.
Sa 10/25—65.	1297
Sklep.
Poravnalna zadeva: Nande Ferjan&drug, lesna trgovina in industrija na Jesenicah.
Ker je postal sklep o potrditvi poravnave z dne 25. maja 1925., opr. št. Sa 10/25—59, pravnomočen, se izreka to poravnalno postopanje za končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek I1L,
dne 7. julija 1925.
Proglasitve za mrtve.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogrešance pozivlje sodišče, jiaj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Razveza 'akona se predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. st. oklica	Okllcni rok poteče dne
Juri] Hlebanja, rojen dne 9. aprila 1855., samski posestnikov sin v Mojstrani št. 56.	Odšel pred približno 35 leti v Banat ali Romunijo drvarit; od takrat pogrešan.	Bratranec Tomaž Puc. I	9	—	—	6. 9. 1924.; T 62/24-2.	15. julija 1926.
Alojzij Kavalar, rojen dne 27. maja 1886., oženjen posestnik na Jesenicah št. 32.	Odrinil jeseni leta 1914. s 27. domobranskim polkom na gališko bojišče ter baje dne 9. ali 11. julija 1916. izginil v gozdu blizu Kolo-meje pri ponočnem ruskem napadu; od takrat pogrešan.	Žena Marija Kavalar po skrbniku Janezu Robiču.	—	—	6. 9. 1924.; T 63/24-2.	15. januarja 1926.
Franc Egart, rojen dne 24. septembra 1883., samski posestnikov sin v Spodnji Sorici št. 8.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 4. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče ter zadnjič pisal na poti v Galicijo; od takrat pogrešan.	Brat Gregor Egart.	—	—	12. 9. 1924.; T 70/24-2.	15. januarja 1926.
Janez Gartner, rojen dne 9. novembra 1886., samski posestnikov sin v Dolenji Žetini.	Odrinil leta 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče ter baje koncem meseca maja 1915. padel.	Mati Jerica Gartner.	—	—	15. 2. 1925.; T 83/24—4.	15. januarja 1926.
Edvard Tavčar, rojen dne 8. februarja 1894., samski brivec v Tržiču št. 148.	Odrinil leta 1914. k vojakom, naposled leta 1915. s 17. pehotnim polkom na italijansko bojišče, odkoder zadnjič pisal dne 8. novembra 1915. Bil baje dne 9. novembra 1915. ranjen v hrbet; od takrat pogrešan.	Mati Jera Tavčar.	—	—	20. 1. 1925.; T 86/24—4.	15. januarja 1926.
Ivan Smrekar, rojen dne 10. julija 1884., oženjen posestnik v Št. Juriju ob Savi št. 33.	Odrinil dne 18. marca 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter prišel baje dne 9. maja 1915. v rusko ujetništvo; od takrat pogrešan.	Žena Marija Smrekar.	—	—	24. 11. 1924.; T 87/24-2.	15. januarja 1926.
Jožef Tavčar, rojen dne 9. marca 1894., samski posestnikov sin v Jazbinah št. 2.	Odrinil jeseni leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter baje padel pri Nižnjem Stretynu v času od dne 22. do dne 27. februarja 1915.	Mati Jerica Tavčar.	—	—	25. 11. 1924.; T 88/24—2.	15. januarja 1926.
Peter Oblak, rojen dne 1. avgusta 1895., samski kočarjev sin v Lučinah št. 20.	Odrinil meseca marca 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter zadnjič pisal dne 15. julija 1915.; izza najiada pri Lwöwu pogrešan.	Oče ' Janez Oblak.	—		15. 12. 1924.; T 97/24-2.	15. januarja 1926.
Valentin Martinčič, rojen dne 9. februarja 1899., samski posestnikov sin v Lučinah št. 16.	Odrinil leta 1918. s 27. domobranskim pehotnim polkom na italijansko bojišče, odkoder pisal dne 10. oktobra 1918.; od takrat pogrešan.	Mati Uršula Martinčič.	—	—	11. 12. 1924.; T 98/24-2.	15. januarja 1926.
Pavel Jezeršek, rojen dne 10. januarja 1896., samski posestnikov sin v Zadobju št. 4.	Odrinil leta 1915. s 17. pehotnim polkom na italijansko bojišče ter zadnjič pisal dne 11. maja 1918. iz Sicilije; od takrat pogrešan.	Svak Franc Demšar.	—	—	15. 12. 1924.; T 99/24-2.	15. januarja 1926.
Franc Jarc, rojen dne 3. marca 1873., oženjen posestnik na Barju št. 8.	Odrinil z domobranskim topniškim oddelkom VL, kolono 3., v Przemyšl, odkoder zadnjič pisal tik pred padcem te trdnjave leta 1916.; bržkone prišel v rusko ujetništvo.	Sin Franc Jarc.	—	—	14. 12. 1924.; T 101/24—2.	15. januarja 1926.
Milan Blažon, rojen dne 7. decembra 1885., bivši carinski oficial v Trstu, oženjen.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 96. pehotnim polkom, 7. stotnijo, na rusko bojišče ter bil baje ujet ali pa padel dne 30. januarja 1915. pri Felsürzközu; od takrat vsaj pogrešan.	Žena Gabrijela Blažon.	Da	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	14. 12, 1924.; T 102/24-2.	15. januarja 1926.
Franc Grobljar, rojen dne 30. septembra 1884., oženjen posestnik v Jesenovem št. 2.	Odrinil začetkom svetovne vojne s 7. lovskim pehotnim polkom, 3. vodom, najprej na rusko, pozneje na italijansko bojišče ter zadnjič pisal dne 8. maja 1915.; dne 5. julija 1915. baje padel pri Doberdobu.	Žena Antonija Lebar.	—	—	18. 12. 1924.; T 103/24-2.	15. januarja 1926.
Janez Mihelač. rojen dne 29. avgusta 1895., samski posestnikov sin na Selu št. 3.	Odrinil dne 15. februarja 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče ter zadnjič pisal dne 30. junija 1915.; baje padel.	Mati Marija Mihelač.	—	—	18. 12. 1924.; T 104/24—2.	15. januarja 1926.
Janez Slevc, rojen dne 11. maja 1892., samski posestnikov sin v Volčjem potoku št. 33.	Služil aktivno pri 27. domobranskem pehotnem polku v Ljubljani, odrinil meseca avgusta 1914. na rusko bojišče ter spotoma pisal iz Budimpešte koncem meseca avgusta; izza nekega napada pogrešan.	Brat Lovro Slevc.	—	—	20. 12. 1924.; T 105/23-2.	15. januarja 1926.
Janez Žerovnik, rojen dne 14. novembra 1868., oženjen posestnik v Velikem 		Mengšu.	Odšel pred 18 leti v Ameriko, bival v Chicagu in Broocklynu ter zadnjič pisal začetkom meseca decembra 1914.; baje umrl ali pa se ponesrečil na poti v domovino.	Sin Ciril Žerovnik.	—	—	15. 1. 1925.; T 2/25-3.	15. julija 1926.
Karel Poltnig, rojen dne 2. februarja 1867., trgovski potnik v Ljubljani, Klju-čaničarska ulica št. 1.	Odšel poleti 1899. v Ameriko; baje že pred 20 leti umrl.	Žena Karolina Poltnig.	—	—	29. 1. 1925.; T 4/25—2.	15. juilja 1926.
Janez Udlr, rojen dne 22. avgusta 1889., samski posestnikov sin v Spodnji Besnici št. 17.	Odrinil leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče ter zadnjič pisal dne 19. decembra 1914.; od takrat pogrešan.	Oče Jožef Udir.	—	—	29. 1. 1925.; T 5/25—2.	15. januarja 1926.
Janez Budnar, rojen dne 1. aprila 1877., oženjen posestnik v Zapogah št. 28.	Odšel leta 1903. v Ameriko ter zadnjič pisal leta 1913. iz Clevelanda (Ohio); od takrat pogrešan.	Sin Janez Budnar.	—	—	29. 1.1925.; T 6/25-2.	15. julija 1926.
Franc Lebar, rojen dne 23. septembra 1855., oženjen kočar v Brezju št. 18 pri akocijanu.	Odšel leta 1909. kot tesar in železniški delavec na Tirolsko ter zadnjič pisal o veliki noči leta 1914.; od takrat pogrešan. Baje umrl med svetovno vojno.	Žena Marija Lebar.	—	—	29. L 1925.; T 7/25-2.	15. julija 1926.
Janez Gerkman, rojen dne 24. septembra 1893. v Spodnjem Berniku; samski posestnikov sin, gimnazijec-sedmo-—_____	šolec.	Služil aktivno od dne 13. decembra 1913. pri domobranskem pehotnem polku št. 27, odrinil med svetovno vojno s polkom gorskih strelcev št. 2 na italijansko bojišče ter zadnjič pisal dne 4. junija 1918.; baje ob Piavi padel.	Oče Janez Gerkman.	—	—	29. 1. 1925.; T 8/25-2.	15. januarja 1926.
Franc Pavlič, ■uJiCn dne 26. julija 1889., sam-posestnikov sin na Glincah I	__Jt. 29 pri Viču.	Služil aktivno od jeseni leto; 1911. pri 27. domobranskem pehotnem polku, odrinil med svetovnb vojno na gališko bojišče, bil dvakrat ranjen, začetkom meseca marca 1915. zopet odšel na rusko bojišče ter zadnjič pisal dne 15. marca 1915.; od takrat pogrešan.	Oče			12. 2. 1925.; T 9/25—2.	15. januarja 1926.
rojen ie°Po'd Pavlič. samski^6 S' novembra 1893., j	Ir' Posestnikov sin na Glin- 	št- 29 pri Viču.	Odrinil, prostovoljno službujoč od jeseni 1912. pri 17. pehotnem polku, leta 1914. na gališko bojišče ter prvič in zadnjič pisal dne 28. avgusta 1914. iz Lwöwa; od takrat pogrešan.	Franc Pavlič.			12. 2. 1925.; T 10/25—2.	15. januarja 1926.
Janez Založnik, rojen dne 13. septembra 1884., vdovec v Rožni dolini pri Viču.	Odrinil meseca avgusta 1914. s 3. gorskim topniškim polkom na rusko bojišče, prišel jeseni 1914. v rusko ujetništvo, bil tam v bolnici v Moskvi ter zadnjič pisal spomladi leta 1917.; od takrat pogrešan.	Brat Matija Založnik.	—	—	12. 2. 1925.; T-11/25-2.	15. januarja i 1926.
Franc Aleš, rojen dne 9. oktobra 1889. v Šmartnem pod Šmarno goro, samski delavec v Ljubljani.	Odrinil leta 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče; baje meseca avgusta 1914. padel.	Oče Peter Aleš.	—	—	13. 2. 1925.; T 12/25-2.	15. januarja 1926.
	.			Nadaljevanje na prihodnji strani.		
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopanja predlaga	Razveza zakona se predlaga	Ime in bivališče skrbnika	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Janez Pogačnik, rojen dne 29. aprila 1874., oženjen posestnik na Srednji Dobravi št. 14 pri Kropi.	Odrinil leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče, prišel meseca aprila 1915. v rusko ujetništvo ter zadnjič pisal meseca septembra 1915.; od takrat pogrešan.	Žena Frančiška Pogačnik.	—	1	13. 2. 1925.; T 13/25-2.	15. januarja 1926.
Alojzij Pegan, ! rojen dne 13. oktobra 1872., oženjen posestnik v Zgornji Besnici št. 6.	Odrinil dne 27. julija 1914. s 17. pehotnim polkom v Lwöw, odkoder zadnjič pisal meseca septembra 1914.; bržkone padel.	Žena Frančiška Pegan.	1		13. 2. 1925.; T 15/25-2.	15. jauuarja 1926.
Janez Kuhar, rojen dne 29. marca 1886., oženjen strojarski pomočnik na Vrhniki.	Odrinil leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil ujet ter bival najprej v Moskvi, potem v Omsku, naposled pisal leta 1918. iz Lublinskega; od takrat pogrešan.	Žena Marija Kuhar.	Da	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	28. 2. 1925.; T 17/25—2.	15. januarja 1926.
Janez Košir, rojen dne 24. maja 1887., samski posestnikov sin v Črnem vrhu št. 11 nad Polhovim gradcem.	Odrinil leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil meseca decembra 1914. ujet ter pisal samo enkrat začetkom leta 1915. iz Sibirije. Baje tam obolel za trebušnim tifuzom.	Brat Matevž Košir. m	—	—	28. 2. 1925.; T 18/25—2.	15. januarja 1926.
Andrej Kuclar, rojen dne 29. novembra 1887., oženjen posestnik v Smolniku št. 9.	Odrinil leta 1914. z 8. topniškim polkom, bil leta 1918. na tirolskem bojišču ter pisal iz italijanskega ujetništva zadnjič meseca aprila 1919.; od takrat pogrešan.	Žena Frančiška Kuclar.	Da	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	28. 2. 1925.; T 19/25-2.	15. januarja 1926.
Blaž Klemenc, rojen dne 28. januarja 1889., j samski posestnikov sin v Hribu št. 5 pri Nevljah.	Odrinil jeseni leta 1917. s 17. pehotnim polkom na tirolsko bojišče ter se udeležil zadnje napadalne bitke dne 16. avgusta 1918. Dva tedna prej zadnjič pisal; od takrat pogrešan.	Oče Primož Klemenc.	—	—	28. 2. 1925.; T 20/25-2.	15. januarja 1926.
Filip Bertoncelj, : rojen dne 17. aprila 1887., samski posestnikov sin na Zgornji Dobravi št. 21.	Odrinil dne 16. januarja 1915. k 17. pehotnemu polku, bil pozneje prideljen nekemu češkemu polku, odšel na rusko bojišče ter se udeležil meseca maja 1915. večje bitke; pozneje izginil brez sledu.	Brat Anton Bertoncelj.	—	—	28. 2. 1925.; T 21/25—2.	15. januarja 1926.
Janez Dovč, rojen dne 30. decembra 1898., samski posestnikov sin v Spodnji Zadobrovi št. 28.	Odrinil spomladi leta 1916. s 17. gorskim topniškim polkom na italijansko in začetkom leta 1918. na francosko bojišče. Jeseni leta 1918. v zadnjih dneh vojne izginil brez sledu; baje padel.	Oče Matija Dovč.	—		28. 2. 1925.; T 22/25—2.	15. januarja 1926.
Anton Porenta, rojen dne 30. maja 1891., samski j kočarjev sin v Stepanji vasi št. 47.	Odrinil s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej na italijansko in dne 28. junija 1916. na rusko bojišče ter pisal zadnjič na poti z Ogrskega; baje padel.	Mati Helena Porenta.	—	—	6. 3. 1925.; T 25/25-2.	15. januarja 1926.
Rudolf Dimic, rojen dne 25. aprila 1895., samski čevljar v Podgorici pri Dolu.	Odrinil meseca marca 1915. s 27. domobranskim pehotnim polkom na Italijansko bojišče ter pisal zadnjič iz italijanskega ujetništva meseca decembra 1918.; baje umrl v ujetniškem taboru v Avezzanu.	Brat Tomaž Dimic.		—	6. 3. 1925.; T 27/25-2.	15. januarja 1926.
Nikolaj Zavrl, rojen dne 1. februarja 1866., ože-' njen posestnik v Račiči št. 8.	Odšel pred 24 leti v Ameriko ter pisal zadnjič meseca decembra 1914. Od takrat pogrešan; bržkone se ponesrečil.	Žena Terezija Zavrl.	—	-	11. 3. 1925.; T 28/25-2.	15. julija 1926.
Janez Vidmar, rojen dne 18. aprila 1872., oženjen kočar v Prebačevem št. 4.	Odrinil leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko bojišče ter zadnjič pisal dne 22. oktobra 1914.; bržkone padel.	Žena Helena Vidmar.		Matevž Zmrzni-kar, posestnik in župan v Hrastju.	12. 3. 1925.; T 29/25-2.	15. januarja 1926.
Ignacij Mihevc, rojen dne 16. julija 1882., posestnik v Martinjem hribu.	Odšel meseca marca 1914. v Ameriko ter pisal samo enkrat, dne 9. maja 1914., iz Chiat Bridgeja, W. Va.; bil baje v bolnici W. Va.	Svak Martin Maček.	—	—	13. 3. 1925.; T 30/25-2.	15. julija 1926.
Franc Trček, j rojen dne 4. oktobra 1887., oženjen posestnik v Podborštu.	Odrinil meseca junija 1915. s 17. pehotnim polkom, tehnično stotnijo, iz Judenburga na italijansko bojišče; od takrat pogrešan.	Žena Ana Trček.	Da	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	21. 3. 1925.; T 33/25-2.	15. januarja 1926.
Janez Benedičič, rojen dne 13. maja 1876., oženjen posestnik na Zgornji Dobravi pri Kropi št. 2.	Odrinil leta 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče, prišel v rusko ujetništvo ter baje v vojni bolnici v Sko-belevu v Srednji Aziji umrl.	Žena Marjeta Benedičič.		—	4. 4. 1925.; T 35/25-2.	15. januarja 1926.
Janez Blaž, rojen dne 21. aprila 1896., samski posestnikov sin v Gradu št. 32 pri Cerkljah na Gorenjskem.	Odrinil leta 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter zadnjič pisal iz ruskega ujetništva dne 24. aprila 1916. pod naslovom : 101 Rabočaja družina II. Rota, Rusija; od takrat pogrešan.	Mati Marija Blaž.	—	Janez Omerza v Dvorjah št. 56.	20. 4. 1925.; T 40/25-2.	15. januarja 1926.
Franc Martinšek, rojen dne 30. oktobra 1890., samski kočarjev sin v Črnem vrhu št. 88.	Odrinil leta 1914. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče ter pisal zadnjič iz ruskega ujetništva meseca marca 1916.; baje dne 3. junija 1917. pri kopanju v Prutu utonil.	Mati Ana Martinšek.		—	24. 4. 1925.; T 42/25-2.	15. januarja 1926.
Janez Keržič, rojen dne 10. aprila 1886., oženjen tesar v Rakitni št. 1.	Odrinil leta 1914. s 17. pehotnim polkom, 2. bataljonom, 1. stotnijo, na rusko bojišče ter bil ranjen. Zadnjič pisal dne 26. oktobra 1914.; od takrat pogrešan.	Žena Marijana Keržič.	Da	Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani.	27. 4. 1925.; T 44/25—2.	15. januarja 1926.
Jožef Voje, rojen dne 2. marca 1874., oženjen posestnik v Starem borštu št. 20.	Odrinil leta 1914. k 16./27. pehotni stotniji, vojna pošta 33, potem na soško fronto, odkoder zadnjič pisal dne 14. avgusta 1915.; od takrat pogrešan.	Žena Marija Voje.	—	—	1. 5. 1925.; T 45/25-2.	15. januarja 1926.
Anton Barllč, rojen dne 29. septembra 1893., samski posestnikov sin v Kravjem brdu št, 11.	Odrinil meseca oktobra 1914. s 27. domobranskim pehotnim polkom, 3. bataljonom, na rusko bojišče ter pisal iz ruskega ujetništva menda leta 1917. od nekod blizu Črnega morja; od takrat pogrešan.	Brat Franc Barllč.	—	—	29. 4. 1925.; T 46/25-2.	15. januarja 1926.
Janez Primc, rojen dne 25. avgusta 1881., oženjen posestnik v Ljubljani, Havptmanca št. 1.	Odšel dne 18. marca 1907. v Ameriko, odkoder zadnjič pisal leta 1912.; baje se v pijanosti ponesrečil.	Žena Ana Primc.	—	—	8. 5. 1925.; T 48/45-2.	15. julija 1926.
Viktor Kosmač, rojen dne 15. oktobra 1884., pisarniški pomočnik pri okrajnem sodišču v Radovljici in posestnik na Otočah.	Odrinil leta 1914. s 7. lovskim bataljonom na gališko bojišče, prišel leta 1915. pri Solotinu v rusko ujetništvo ter zadnjič pisal meseca julija 1918. iz Jelšenke v simbirski guberniji po tovarišu Matiji Viršku; od takrat pogrešan.	Svak Jožef Valjavec.	—	—	16. 5. 1925.; T 49/25—2.	15. januarja 1926.
Janez Podgoršek, rojen dne 12. februarja 1896., samski posestnikov sin v Bukovici št. 43 pri Vodicah.	Odrinil meseca aprila 1915. s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče ter po bitki pri Myszköwu ranjen več dni ležal nezavesten med strelskimi jarki; od takrat pogrešan.	Sestra Marija, omožena Kranjc.	—	—	25. 5. 1925. T 52 25—2.	15. januarja 1926.
E 150/25—4.	1198
Dražbem oklic.
Dne 19. avgusta 192 5. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mavrlen, vi. št. 717, 1011 in 1154.
Cenilna vrednost: 5437 Din 70 p; vrednost pri-tekiine 20 Din; najmanjši ponudek: 3625 Din 16 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal ,v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II.,
dne 20. junija 1925.
E 173/25—4.	1302
Dražbeni oklic.
Dne 14. avgusta 192 5. ob desetih se bodo prodajale pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 na dražbi nastopne nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo za Dokležovje: solastna osminka vi. št. 36, pare. št. 71 (hiša, gospodarska poslopja, dvorišče,
vrt) v cenilni vrednosti 7750 Din, najmanjši ponudek 5167 Din; solastna šestnajstinka vi. št. 191, pare. št. 133 (njiva, Zlatolič), št. 241 (pašnik, Ko-marno) in št. 307 (pašnik, Osredek), cenilna vrednost 12.941 Din, najmanjši ponudek 8628 Din; solastna šestinka vi. št. 51, pare. št. 144 (pašnik, Hrastje), cenilna vrednost 90 Din, najmanjši ponudek 60 Din; solastna šestinka vi. št. 317, pare. št. KB (pašnik, Hrastje), cenilna vrednost 672 Din, najmanjši ponudek 448 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljad
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 8. julija 1925,
E 114/25—6.\	1288
Dražbeni oklic.
Dne 4. avgusta 192 5. ob pol devetih bo pri Podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga lljaševci, vi. št. 290.
Cenilna vrednost 3927 Din; najmanjši ponudek: 2050 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe; sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede te nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II.,
dne 30. junija 1925.
E 32/25—8.	1240
Dražbeni oklic.
Dne 12. avgusta 1 9 25. bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišč vi. št. 293 in štirih enoin-devetdesetink vi. št. 329, davčna občina Lož.
Cenilna vrednost zemljišč s priteklino vred: 121.985 Din; najmanjši ponudek: 47.990 Din.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na tusodni uradni deski.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 28. junija 1925.
Nc I 548/25/1—V.	1225 3—3
Amortizacija.
Na predlog Mihe Tomca, posestnika v Jerneji vasi št. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki so bile predlagatelju baje ukradene: 1.) hranilna knjižica Posojilnice v Crnom-•ju št. 5461 v vrednosti 3935 Din 15 p, glaseča se na ime: Miha Tomc v Jerneji vasi št. 1; 2.) hranilna knjižica Posojilnice v Črnomlju št. 5524 v vrednosti 83 Din 40 p, glaseča se na ime: Marija Tomc v Jer-ueji vasi št. 1; 3.) hranilna knjižica Mestne hranilnice v Črnomlju št. 4415 za 1754 Din 61 p, glaseča se na ime: Ana Tomc v Jerneji vasi št. 1.
Imetniki teh vložnih knjižic se pozivljejo, naj uveljavijo svoje pravice v šestih mesecih, ker ki se sicer po tem roku izreklo, da so vložne knjižice krez moči.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek L,
dne 20. junija 1925.
P 64/25—1.	1218
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 12. junija 1925., opr. št. L 7/25—112, je bil Jurij K 1 o b o v s, posestnik v Starem dvoru št. 4, zaradi pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena, Ivanka Klobovs, v Starem dvoru št. 4.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, oddelek L,
dne 30. junija 1925.
St. 566/25 k št. 555/25.	1285
Objava.
. Po zmislu § 7. odvetniškega red£ se objavlja, da gospod Fran Milčinski, svetnik stola sedmo-rice> oddelka B., v p., z dnem 7. julija 1925. vpisan
' tukajšnji imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
v Ljubija n i, dne 9. julija 1925.
odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: Predsednik dr. D. Majaron s. r.
St. 65.357/VI—25.	1290
Natečaj.
Podpisana direkcija razpisuje po členu 82. in na-slednjih členih zakona o državnem računovodstvu 'o pravilnika z dno 18. novembra 1921. ponoven* pismeni natečaj za uporabo kolodvorske okrepčevalnice v Celju.
Uporaba se prične dne 1. septembra 1925. in traja eno leto, t. j. do konca meseca avgusta 1926.
V uporabo se oddado: 2 gostilniška prostora, kuhinja, klet in sobica.
Ponudnik mora dokazati strokovno kvalifikacijo in sposobnost za vodstvo kolodvorske okrepčevalnice.
Ponudbe, kolkovane s 100 Din in opremljene z nravstvenim izpričevalom (ne čez šest mesecev starim), domovnico, potrdilom o plačanem davku za tekoče trimesečje in zdravniškim izpričevalom naj se vlože zapečatene in z oznako na zavitku: «Ponudba k št. 65.357/VI—25 za kolodvorsko okrepčevalnico v Celju» najkesneje do dne 10. avgusta 1 92 5. do 11. ure pri podpisani direkciji.
Licitacija se bo vršila dne 10. avgusta 1925. ob 11. uri pri ekonomskem oddelku podpisane direkcije (Ljubljanski dvor, III. nadstropje).
Za jamčevino se mora položiti pri glavni blagajni te direkcije najkesneje do 10. avgusta 1925. do 10. ure 5 % ponujene vsote.
Natančnejša pojasnila in podrobni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji v sobi št. 91 vsak delavnik od 16. do 17. ure.
O ponudnikih se domneva, da poznajo specialno pogoje za podeljevanje kolodvorskih restavracij in okrepčevalnic in da v celoti pristajajo nanje.
Ponudbe, ki ne obsezajo gorenjih pogojev, se ne vzamejo v poštev. Pripominja se, da pristoji direkciji pravica, izbrati najpovoljnejšega ponudnika.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani,
, dne 9. julija 1925.
Št. 4827/25.	1256 3—3
Razglas pismene ofertne licitacije za zgradbo železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Po nalogu ministrstva za gradbe št. 14.245 z dne 24. junija 1925. razpisuje gradbena direkcija v Ljubljani na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, razglašenega v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922., in pravilnika, natisnjenega v «Službenih Novinah» z dne 25. novembra 1921., pismeno ofertno licitacijo za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru.
Gradbena vsota je proračunjena na 365.540 Din.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene uradnega proračuna, odobrenega po ministru za gradbe.
Ponudbe same, opremljene s kolkom za 100 Din, priloge pa s kolkom za 2 Din na vsaki, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci dne 3 0. julija 19 2 5. v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za prevzem zgradbe železnobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru ponudnika I. L», in sicer neposredno v roke predsedniku licitacijske komisije med 9. in 10. uro. Licitacija se bo vršila isti dan ob 10. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti in brezpogojno pristaja na gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo 10 % (ali 20 %, če je tuj državljan) ponujene vsote. Kavcija se mora položiti pri blagajni delegacije ministrstva financ v Ljubljani najkesneje do dne 29. julija 1925., bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih, izdanih po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v zmislu člena 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.».
Blagajnično položnico mora ponudnik pokazati predsedniku licitacijske komisije.
Obenem s ponudbo, toda posebe, je treba predložiti predsedniku komisije potrdilo davčnega urada, opremljeno s kolkom za 20 Din, da so plačani vsi davki, kolkovano izpričevalo o usposobljenosti za izvrševanje ponujenih del in potrdilo ministra za gradbe o dovolitvi udeleževanja pri ofertnih licitacijah.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponujene vsote, odnosno vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 6. julija 1925.
Št. 415/pr.—1925.	1298 3-r-l
Razpis.
Na podstavi zakona o državnom računovodstvu (členi 82. do 105. a) in pravilnika, natisnjenih v «Službenih Novinah» z dne 16. februarja 1922. in z dne 25. novembra 1921. (Uradni list z dne 11. marca 1922., št. 57/23, z dne 25. januarja 1922., št. 10/7, in z dne 24. junija 1922., št. 186/67) se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo vseh vrst mesa in slanine, kruha, mleka, moke, mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga za čas od dne 1. septembra 1925. do dne 31. marca 1926.:
za državno Splošno bolnico v Ljubljani,
za državno bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu in
za državno bolnico za ženske bolezni v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila dne
17.	avgusta 192 5.
za dobavo mesa vseh vrst in slanine, odnosno dne
18.	avgusta 192 5.
za dobavo kruha, mleka, moke mlevskih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga.
Licitacija se bo vršila vselej ob enajstih v ravnateljski pisarni državne splošne bolnice, kjer dobivajo interesenti tudi podrobnejša pojasnila o dobavah.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din v zapečatenem ovitku z zunanjo oznako: «Ponudba za dobavo mesa (kruha, mleka, moke in mlevskih izdelkov itd.) ponudnika N. N.», morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije od desetih do enajstih v roke predsedniku dražbene komisije. „
Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na dražbene pogoje, ter mora položiti do dne 17., odnosno 18. avgusta 1925. do desetih pri blagajni državne splošne bolnice v Ljubljani predpisano kavcijo, ki znaša 5 %, za tuje državljane pa 10 % skupne vrednosti razpisane dobave. Kavcija se mora položiti v gotovini ali v vrednostnih papirjih (člen 88. zakona o državnem računovodstvu). O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično potrdilo, ki ga mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Obenem, toda posebe, se mora predložiti predsedniku dražbene komisije izpričevalo o dražitcljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je dražitelj plačal davke za tekoče trimesečje.
Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po izvršeni licitaciji.
Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo, dražiti po njih.
Pripominja se, da pristoji ravnateljstvu pravica izbiranja ne glede na ponujeno ceno.
Ravnateljstvo državne splošne bolnice v Ljubljani, dne 10. julija 1925.
Opr. št. 3392/11.	1271 2—2
Razpis.
Na podstavi zakona o državnem računovodstvu (člen 82.) se razpisuje na dan 2 3. julija 1925. ob enajstih ofertna licitacija za dobavo:
1 ročične osi za stresalnik pri separaciji. Natančnejši pogoji be dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 8. julija 1925.
Št. 725.
Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov v Osilnici.
Načrt o nadrobni razdelbi parcel št. 2970 in 2971, ležečih v katastralni občini osilniški in vpisanih v vi. št. 277 iste katastralne občine, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 21. julija 1925. do vštetega dne
3.	avgusta 1925. pri županstvu občine osilniške razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolci na mestu samem se je že izvršila.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeleženo stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dne razgrnitve dalje, t. j. od dne 21. julija 1925. do dne 19. avgusta 1925., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V L j u b 1 j a n i, dpe 9. julija 1925.
Krajni komisar za agrarsko operacijo: dr. Spiller-Muys s. r.
St. 14.949/ref. X. a.	1301
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec junij 1925. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. .365/113, za mesec junij 192 5. mnogokratnik 8*83 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 6. julija 1925.
1289 Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Zadružna elektrarna v Trbovljah,
registrovana zadruga z o. z.,
dne 3 0. julija 1 925. ob šestnajstih v šolskem poslopju v Trbovljah s tem dnevnim redom:
1.) Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2) Poročilo načelništva.
3.	) Poročilo o računskem zaključku za poslovno leto 1924. in njega odobritev.
4.	) Izprememba pravil.
5.	) Volitev nadzorništva.
6.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
1293	Razglas.
Tovarna usnja «T o v u s», družba z o. z. s sedežem v Tržiču, je prešla po sklepu družbenikov na izrednem občnem zboru z dne 9. julija 1925. o razdružitvi v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji poslovodje Anton Jelenc, Ivan Lončar in Stanislav Pollak, tvorničarji v Tržiču.
Za likvidacijsko firmo podpisujeta veljavno po dva likvidatorja kolektivno.
Eventualni upniki naj se zglase najkesneje v treh mesecih po tej objavi pri likvidatorjih.
V Tržiču, dne 12. julija 1925.
Anton Jelenc s. r., tvorničar v Tržiču, likvidator.
Razne objave.
Št. 16.984—1925.	1248 3—3
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44, II. nadstropje, bo dne 2 5. julija 1925. ob desetih javna pismena ofertna licitacija za gradbena dela za njegovo novo zgradbo v Zagrebu v Mihano-vičevi ulici («Sklizalište»),
Ponudbe se morajo glasiti na celokupna dela, navedena v stroškovniku, in v stroškovnik se morajo uvrstiti poedine cene. Cene morajo biti svojeročno napisano, dotične skupne cene točno seštete, vsote za poedine skupine del kakor tudi končna vsota napisane s številkami in besedami.
Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 Din, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku do zgoraj označenega roka v vložnem zapisniku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Na zavitek je treba napisati: «Ponudba za gradbena dela po dražbenem razglasu št. 16.984—1925.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, a 10 % za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter potrdilo o tem vročiti komisiji, preden se odpro ponudbe.
Za jamčevino služijo:
1.	) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina;
2.	) državni vrednostni papirji, računjeni po borzni vrednosti;
3.	) vložnice državne hipotekarne banke, zastavni listi ali komunalne obveznice, ki jih je minister za finance proglasil za kavcijo ter jim priznal pupilar-no varnost, vse po borzni vrednosti, toda ne preko nominale;
4.	) garancijsko pismo denarnega zavoda prve vrste, registrirano pri generalnem inspektoratu za finance, samo kot začasna kavcija, ki se v osmih dneh nadomesti z eno ali drugo prej omenjeno vrsto kavcije.
Zdražitelj gradnje mora to jamčevino zvišati ob podpisu pogodbe, in sicer domač državljan na 10 % (deset odstotkov), inozemec pa na 15 % (petnajst odstotkov) proračunjene vsote.
Na ponudbo morajo postaviti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata, da se sme udeleževati javne licitacije, kakor tudi dokument o državljanstvu.
Zaslužek se bo izplačeval na priznanice, opremljene s kolkom od 0-5 % one vsote, ki so dvigne; ob končnem obračunu pa plača podjetnik 2 % pogojene vsote kot državno pristojbino za pravni posel.
Ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisanim pogojem, se ne bodo vpoštevale, prav tako ne naknadno in brzojavno predložene ponudbe.
Načrte, obrazec stroškovnika in statični proračun, posebne gradbene in licitacijske pogoje lahko dobe dražitelji pri upravitelju pomožnih uradov osrednjega urada za 150 Din.
Tekom razpisa lahko dobivajo interesenti tudi eventualno potrebna pojasnila načrta pri g. arhitektu Rudolfu Lubynskem v Zagrebu, Palmotičeva ulica br. 22, II. nadstropje, vsak dan od 10. do 12. ure.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 3. julija 1925.
1284 Vabilo na VI. redni občni zbor,
ki ga bo imela družba
Združene opekarne,
d. d. v Ljubljani,
v četrtek dne 3 0. julija 1925. ob šestnajstih v družbenih prostorih v Ljubljani na Miklošičevi cesti št. 13 z nastopnim dnevnim redom:
a)	Poročilo o poslovanju v minulem poslovnem letu in predložitev bilance.
b)	Poročilo nadzorništva, odobritev bilance in podelitev absolutorija.
c)	Razdelitev čistega dobička.
č) Dopolnilna volitev upravnega sveta.
d)	Slučajnosti.
* * *
Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z ne-zapadlimi kuponi vred pri Jadransko-Podunavski banki, podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 10. julija 1925.
Upravni svet.
1300 3 1 Poziv upnikom.
Čevljarska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Tržiču (Gorenjsko), se je po sklepu občnega zbora z dne 28. junija 1925. razdružila ter jo prešla v likvidacijo.
Upniki naj se priglase s terjatvami.
Likvidatorji.
Št. 6529.	1261
Razid društva.
Domžalska podružnica «Udruženja vojnih invalidov» se je prostovoljno razšla. Nje imovino in agende je prevzela podružnica v Ljubljani, kamor se morajo tudi prijaviti vsi člani bivše podružnice.
Stanko Benedikt s. r.,	Matko Štefe s. r..
bivši tajnik.	bivši predsednik.
1299	Razid društva.
Podružnica «Delavske kmečke zveze» v Grahovem se je prostovoljno razšla.
Anton Jakopin s. r., bivši predsednik.
Opr. št. IV—4040/25 — 5.
Računski zaključek okrožnega urada za zavarovanje delavcev v
Aktiva.	Bilanca z dne 31. decembra 1924.
1268
Ljubljani.
Pasiva.
	Din	P		Din	P
1. Blagajna		194.579	40	1. Upniki			21
2. Poštna hranilnica v Ljubljani.....	257.745	91	2. Osrednji urad za zavarovanje delavcev		
3. Banke in hranilnice		1,082.436	—	v Zagrebu		19,635.919	31
4. Dolžniki zavarovalnih prispevkov . . .	22,575.551	13	3. Pologi		101.001	80
5. Razni stroški		236.858	64	4. Prebitek iz leta 1922./1923		7,843.810	60
6. Predjeml		170.287	48	'"•v.		
7. Tiskovine in porabni material (zaloga).	257.157	60			
8. Vrednostni papirji		99.115	98			
9. Premičnine		1,041.387	82			
10. Nepremičnine		11,340.384	47			
11. Izguba v letu 1924		16.938	49			
	37,272.442	92		37,272.442	92
Izguba.
Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1924.
Dobiček.
1.	Upravni stroški.....................
2.	Hranarina redna, polovična in dvojna .
3.	Podpora za porodnice,
članice.............Din	979.693 80
4.	Podpora za porodnice,
svojke.............. „	163.057 • 60
5.	Oprema za dete, čla-
nice ...............Din	236.589-60
6.	Oprema za dete, svoj-
ke ...... .	.	1,276,496 70
7.	Oskrba v bolnicah,
člani...............Din	2,545.294-91
8.	Oskrba v bolnicah,
svojci.............. „	583.980 54
9.	Zdravila in zdravilni
pripomočki, člani. Din 2,830.660-63
10.	Zdravila in zdravilni
pripomočki, svojci. ■	672.531-49
11.	Podpora za dojilje..................
12.	Babiška pomoč, čla-
nice ...............Din	77.503-90
13.	Babiška pomoč, svoj-
ke ...... .	.	256.312-10
14.	Pogrebnina............................
15.	Razna kopališča in okrevališče «Jadran»
16.	Zdravniki.............................
17.	Vzdrževanje ambulatorijev.............
18.	Razni stroški in štipendije.........
19.	Vzdrževanje nepremičnin.............
20.	Vzdrževanje vozil................ •
Din	P
5,673.134	74
10,819.675	91
1,142.751	40
1,513.086	30
3,129.275	45
3,503.192	12
69.055	80
333.816	
358.465	48
183.654	21
3,413.933	86
103.705	76
4.834	21
16.137	34
10.413	28
30,275.131
86
1.	Predpisani bolniški zavarovalni prispevki
2.	Obresti................................
3.	Povračila po § 11. zakona o zavarovanju
delavcev (regresi)..................
4.	Obrtne globe...........................
5.	Izguba.................................
Din^
29,429.542
442.330
195.090
191.229
16.938
30,275.131
86
Po nadzornem odboru pregledano in v redu najdeno. Sejni zapisnik z dne 6. maja 1925., točka 11. zapisnika. Odobreno po ravnateljstvu. Sejni zapisnik z dne 29. maja 1925., točka 11. zapisnika.
Uprava.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.