Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagsposlaml / Požtni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
VEŠMK
Celovec«četrtek * 6. maj 1999_štev. 18 (5012) • letnik 54 * cena 10 šil. * 0,75 evra
Teden v Wolfsbergu korak k boljšemu razumevanju
»Vojne nikar«
Mirovna prireditev slovenske sekcije KPA za obl zmage proti fašizmu in ob napadu Nata na Jugos
Sobota, 8. maj '99 ob 19.30 v kulturnem domu Danica v Šentprimožu
KONCERT Tržaškega partizanskega pevskega zbora
Ob 20-letnici dvojezičnega otroikega vtrca v Šentprimožu: veseli obrazi - voditeljica vrtca Sabina Zanki z varovanci.	Stran 3
PREBLISK
"T daj že tradicionalni Kulturni Steden koroških Slovencev, ki ga je Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade pretekli teden izvedel v Wolfsbergu, je uspel. To ni le ocena vodje Biroja dr. Marije Novak-Tram-pusch, temveč je tudi vsakdo, ki se je udeležil ene ali druge prireditve lahko opazil, da je bila udeležba publike enkrat večja, enkrat manjša, v celoti pa zadovoljiva.
Koncept razvijanja medsebojnega spoznavanja in spoštovanja v deželi sami je pravilen. Dostikrat je namreč opaziti, da je poznavanje soseda še preveč površno. Površnost pa ne odpravlja predsodkov, temveč jih kvečjemu še poglablja.
Slovenska narodna skupnost (oz. posamezna društva in iniciative) tudi sama že dolga leta podvzema tovrstne iniciative. Sturkture manjšine so vedno odprte tudi za vse tiste pripadnike večine, ki želijo konstruktivno sodelovanje oziroma podrobneje spoznati soseda v deželi.
Z organizacijo vsakoletnega Kulturnega tedna koroških Slovencev zunaj dvojezičnega ozemlja sta Biro za slovensko narodno skupnost in s tem tudi deželna vlada dala medsebojnemu spoznavanju v deželi visoko simbolno raven oziroma uradni značaj.
Zamisel o sodelovanju v bazi je treba praktično »živeti« tudi v ostalih tednih leta. Simbolna raven pa takim pobudam daje uradno platformo, ki naj olajša tovrstno delo vsem tistim, ki to tudi želijo.
Ni naključje, da določene politične sile v deželi takim simbolnim prireditvam nasprotujejo.
Napak bi bilo, če bi to vzeli za povod, da bi tudi sami začeli omalovaževati tovrstne prireditve. Potrebno je nasprotno: s kvaliteto in samoiniciativo je treba zamisel o sodelovanju še podkrepiti.	-an
SLOVENSKI
VESTNIK
leoMtle i ta#»*
■ Slovensko šolsko društvo je prejšnjo soboto proslavilo 20 let svojega prvega vrtca v Šentprimožu. Za njim sta bila ustanovljena le še dva, v Celovcu in v Škofičah. Javna roka jih je ustanovila nekaj, a le mukoma. Povsod so bile z občinskimi odborniki velike težave in celo potrebne razne intervencije. Kot da dvojezična predšolska vzgoja ni del človekovih pravic, na katere se Avstrija tako rada sklicuje.
Kje je krivda, da se na tem področju ne vzpnemo na neko evropsko raven. Najbrž najprej pri zvezni in koroški vladi, ki še vedno nista sprejeli ustrezne zakonodaje, v drugi, in nič manj pomebni vlogi pa sta obe osrednji slovenski organizaciji, ki se v medsebojni
sprtosti ne dokopljeta do enotnih stališč. Pritisk obeh organizacij namreč kvadratno več pomeni kot le ene same.
Morda pa je krivda v naši samozadostnosti, ki se nam prikazuje v dokaj množičnih prireditvah otrok, na katerih pa se spra-
Slabo spričevalo
šujemo, koliko nastopajočih je sploh še dvojezičnih in ali niso vključeni v skupine le zaradi nekake nostalgije in slabe vesti svojih staršev in starih staršev.
Nočem biti svetovalski, toda vsaj na področju dvojezične vzgoje in izobraževanja bi morale obe organizaciji potegniti za skupno vrv. L R.
SLOVENIJA - HRVAŠKA
Svetovanje za morsko mejo
v
“7 e od osamosvojitve leta 1991 nerazrešeno vprašanje morske meje med Slovenijo in Hrvaško sta obe državi sklenili pospešiti. Ker v medsebojnih pogovorih ni šlo, sta se odločili, da kot svetovalca vključita nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Willijema Perryja. Obe delegaciji je v New Yorku posredovalec sprejel že v torek in se seznanil s ključnimi problemi. Verjetno pa bo že v prihodnjem tednu obiskal obe državi in se na kraju samem prepričal o njunih argumentih.
Slovenija si seveda želi suverenost nad vsem Piranskim zalivom, kar bi ji zagotovilo nemoteno pot v mednarodne vode, Hrvaška pa vztraja na morski meji po sredini zaliva, kar pa je za Slovenijo neugodno, ker bi bila njena morska plovba odvisna od dobre volje Hrvaške.
Z dogovorom o vključitvi ameriškega svetovalca se obe vladi ne obvezujeta spoštovati njegovo mnenje, kar pomeni, da more obmejni morski spor trajati še dalje.	J. R.
VRHUNSKI KONCERT V ŠKOFIČAH
Vnuk Toni ob stoletnici deda Pavla Kernjaka
To soboto, 8. maja, bo ob 20. uri v večnamenski dvorani ljudske šole v Škofičah prvič nastopil največji koroški talent na klavirju, študent salzburškega Mozarteuma Toni Kernjak s Trebinje pri Šentilju, vnuk Pavla Kernjaka, koroškega skladatelja in prirejevalca narodnih melodij. Koncert bo za Škofiča-
Spominski večer ob obletnici konca druge svetovne vojne:
OTROCI V VOJNI
•	Iz knjige »Spurensuche« (»Iskanje sledi«, ÖBV 1990) bosta brala Romana Verdel in Anton Hader-lap, ki bo prebral tudi nekaj svojih pesmi
•	Iz svoje nove knjige »Das Kind das ich war« (»Ko spomin zori«, Drava 1999) bo bral pesnik in pisatelj
Andrej Kokot
Kdaj: četrtek, 6. 5. 1999, ob 19.30
Kje: v Musilovi hiši, Kolodvorska 50, v Celovcu
Prisrčno vabljeni
ne in okolišane seveda pravo doživetje, saj pianist povsod na vseh nastopih doživlja prave ovacije.
Ob Kernjaku bo na violi nastopil tudi njegov študijski kolega in prijatelj Wiliam Coleman iz Anglije. Nekaj skupnih izvedb obeh mojstrov smo že slišali na letošnji prireditvi za slovenski kulturni praznik v ORF-teatru v Celovcu.
Koncert prirereja domače Slovensko prosvetno društvo »Edinost« in ga poleg 100-let-nici rojstva Pavla Kernjaka posveča tudi 10-letnici oddelka glasbene šole v Škofičah.
Fodeč po izjavah predstavniško v NSKS, je dunajska vlada s svojim stališčem glede sestava sosveta izvedla zahrbtno zaroto zoper slovensko narodno skupnost na Koroškem.
Najprej je treba ugotoviti, da sestav sosveta temelji na zakonu o narodnostnih skupnostih, ki med drugim tudi pravi, da mora biti sosvet sestavljen tako, da so v njem zajete vse politične in svetovnonazorske orientacije manjšine. Nadalje zakon predvideva, da se člani sosveta tako imenovane narodnostne kurije sosveta imenujejo na podlagi predlogov reprezentativnih organizacij. To sta ZSO in NSKS. V jesenskem postopku za imenovanje članov sosveta sta očitno dobili status reprezentativnih organizacij tudi SPZ in KKZ.
Torej mora vlada pri sestavu sosveta izhajati iz predlogov reprezentativnih organizacij in si članov ne more izbrati po mili volji. Zato je vlada v preteklih desetih letih pri sestavu sosveta vedno upoštevala predloge ZSO in NSKS. Ob tem je morala upoštevati, da je sestav sosveta v tako imenovani narodnostni kuriji ustrezal politični pluralnosti znotraj manjšine.
NSKS se je glede sestava sosveta pritožil na upravno sodišče, ker med drugim izhaja iz prepričanja, da mu pripada več mest kot pa ZSO. To dejanje je legitimno.
V postopku je zvezna vlada med drugim zapisala: »Richtig sieht auch der beschwerde-führende Verein, daß die Bun-
KOMENTAR
dr. Marjan Sturm
desregierung lediglich Nominierungsvorschläge von repräsentativen Vereinigungen einzuholen hat, im übrigen aber allein darüber befinden muß, was dem Gesamtinteresse der Volksgruppe entspricht und welche Personen dieses Gesamtinteresse vertreten können. Diese Entscheidung ist jedoch im Rahmen der Kriterien zu treffen, welche das Volksgruppengesetz aufstellt«.
Torej mora zvezna vlada na osnovi predlogov reprezentativnih organizacij sestaviti
sosvet tako, da so v njem zastopane vse politične in svetovnonazorske orientacije, kajti le tako je zagotovljeno, da pride do izraza »Gesamtinteres-se«/skupni interes manjšine. Mimo reprezentativmn organizacij torej vlada ne more.
Očitno so pri NSKS že pozabili, kako je leta 1989 prišlo do prvega sestava sosveta. Ker je tedaj ZSO na-sprotovla vstopu v sosvet, je NSKS predlagal vladi, da sosvet sestavi iz oseb, ki jih je imenoval izključno NSKS. Tedaj so namreč argumentirali, da če ena organizacija bojkotira vstop v sosvet, zadostuje, če druga predlaga vseh osem članov.
Torej kratek spomin in spet insceniran umetni konflikt.
Spet dunajska zarota ali kratek spomin
KSŠŠ DUNAJ
Komemoracija za obglavljene v Sivi hiši
V mrakobnih prostorih nekdanjega morišča v dunajski Sivi hiši (deželni zapori) se je Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju pretekli četrtek spet poklonil trinajstim Selanom in Železnokapelčanom, ki jih je 29. aprila 1943 dal obglaviti nacistični režim zaradi dezerterstva in domnevnega pripravljanja upora proti nemški strahovladi. Komemoracija, ki jo KSŠŠD prireja od leta 1963 naprej, so oblikovali klubski zbor ter recitatorja. Kljub ali ravno zaradi zunanje skromnosti poklona žrtvam, pa se zdi, da je spomin na pretekle dogodke globoko doživet, ko zavladata mir in mrtvaška tišina v prostorih trpkih dogodkov.
Kot govorniki so nastopili državnozborski poslanec Karel Smolle, ki je poudaril, da država Avstrija še vedno ni rehabilitirala obglavljenih in jim po-
* r'“'11	- ji*,J,r.^ *
0f 0
Q k/ 0 W
Obglavljeni n* Dunum dnr 29 aprila 13*13
vrnila časti (sodnik je trinajstim ob smrtni obsodbi izrekel tudi trajni odvzem časti - »sie sind für immer ehrlos«), gospod Pri-stovšek s slovenskega veleposlaništva na Dunaju ter kot priča časa, ki se je sam komaj izognil smrti, dr. Anton Jelen. Dr. Jelen je bil namreč zaprt in soobtožen s trinajstimi obglavljenimi, a se je proti nasvetu odvetnika na lastno pest pritožil na obsodbo in uspel. Tistih treh mesecev, ko je čakal na razsodbo, nikomur noče privoščiti, je dejal. O svojih tovariših pa je rekel, da je izgubil najboljše prijatelje, ter da tisti, ki jih je poznal, ve, da nikoli niso mogli izgubiti svoje časti.	B. W.
PISMO HAIDERJU IN KRITIKA VLADE
Narodni svet predlaga in protestira
Orejšnji četrtek je predsednik I Narodnega sveta koroških Slovencev zastopnikom medijev predstavil svoj katalog zahtev do deželne vlade. Ob tem je izrazil interes za pogovore in konstruktivne rešitve odprtih problemov. Po pismu narodnega sveta bi se bilo treba z dežel-
tičnih razmer za narodnosno zastopstvo v deželnem zboru.
V drugem delu tiskovne konference je mag. Rudi Vouk seznanil predstavnike medijev z odgovorom zvezne vlade na pritožbo NSKS o sestavu sosveta. Odgovor je označil za škandalozen, saj naj bi vlada
skim Slovencem vlada v svojem odgovoru zanika pravico do zastopstva v sosvetu, češ da jih zastopajo koroški Slovanci, čeprav tako ZSO kot NSKS to zanikata. Prav tako je vlada enostranska v zvezi z zastopanjem innteresov koroških Slovencev predstavnice FPÖ Kri-
S tiskovne konference predsednika NSKS Natija Olipa in podpredsednika sosveta Rudija Vouka
nim glavarjem dr. Haiderjem pogovarjati o vseh nerešenih problemih, ki izhajajo iz sedmega člena ADP, kot so dosledni topografski napisi ter uradni jezik, razrešitev vprašanj dvojezičnega otroškega varstva in tozadevno enakopravno in ustrezno financiranje, ofenzivna izobraževalna politika v obeh deželnih jezikih, ki naj koristi tako deželi kot vsej regiji, izenačenje finančnih podpor slovenski glasbeni šoli na Koroškem z Landesmusikschulwerkom, krepitev gospodarskega prostora ob meji ter izraba EU-jevskih sredstev za obmejni prostor in prekmejno sodelovanje, deželni delovni program za izrabo podpornega programa EU Agenda 2000 s težiščem na obmejnem prostoru in alpe-jadransko regijo, ustrezna podpora koroško-slovenskim tednikom ter finančna zagotovitev oddajanja privatnih radijev Korotan in Agora.
V nadaljnjem se Narodni svet koroških Slovencev v pismu deželnemu glavarju zavzema tudi za ureditev ustrezne kvote svojega zastopstva v narodnostnem sosvetu ter za ureditev poli-
Slovenska gospodarska zveza, ki zastopa interese 80 podjetij na južnem Koroškem, v tiskovni izjavi kategorično odklanja vsako nadaljnjo obremenjevanje te gospodarsko že tako šibke regije. Načrtovana cestnina za tovornjake da bi prizadela tako izvozna podjetja kakor domačo obrt in turizem. Da se razbremeni centralna območja
manjšino negirala kot subjekt in dejansko sama odločala, kaj je v njenem interesu. Vlada se po Voukovih besedah vede tako kot nekoč cesarji, »ki so edini vedeli, kaj je dobro za njihove tlačane«. Na vladino trditev, da ima le ona pravico odločati o tem, kaj je v interesu narodne skupnosti, je Vouk, podpredsednik narodnostnega sosveta, dejal: »Kaj takega od leta 1955 dalje še nismo slišali. Če bi to stališče vlade obveljalo, bi to pomenilo, da vse zajamčene pravice niso v interesu narodne skupnosti in jih zato ni treba izpolniti.«
Nadalje je vlada po Voukovih besedah doslej vedno trdila, da je pripravljena rešiti odprta vprašanja, kolikor se o njih ze-dineta obe osrednji organizaciji, zdaj pa je dala očitno vedeti, da o tem nikoli ni mislila resno, saj sta v odgovoru zanjo obe nepomembni. »Vlada pušča odprto, kaj pod narodno skupnostjo sploh smatra. Po taki logiki bi bilo potrebno v sosvetu upoštevati tudi vindišarje, ki se želijo asimilirati in naenkrat bi ugotovila, da je to interes narodne skupnosti.« Tudi štajer-
kot Dunaj in Linz, breme pa se naloži najšibkejšim regijam, je »klofuta« vsem prizadevanjem da bi koroško gospodarstvo spravitli z zadnjega mesta. Načrtovani ukrep da ogroža obrate in delovna mesta ter prihodnje naselitve podjetij, meni Slovenska gospodarska zveza in najodločneje protestira zoper te načrte.	-red
stine Piuk, čeprav ta velja za eno najbolj zagrizenih nasprotnic ustanovitve dvojezičnega vrtca v Dobrli vasi.
Ob koncu je Rudi Vouk še menil: »Če bo upravno sodišče upoštevalo mnenje vlade, NSKS nima več kaj iskati v narodnostnem sosvetu.«
J. R.
BRUSELJ
Delo pri
evropskih
ustanovah
Staži (praktikum) v evropskih ustanovah (EU) - tako v uradniških strukturah kot pri samih poslancih v Evropskem parlamentu - nudijo mladim akademikom posebne možnosti nadaljnega izobraževanja.
Podrobnejše informacije o pogojih za štipendije nudijo pisarne za študije v inozemstvu (Auslandsstudienreferat) avstrijskih univerz, predstavništvo Evropske komisije in Evropskega parlamenta na Dunaju (Kärntnerring 5-7, A-1010 Dunaj, tel.: (43-1) 51 61 70; fax:(43-l) 513 25 15; Internet: http:// www.europarl.at, ali http:// europa.eu.int/austria/) ali pa pisarne evropskih poslancev.
Rok prijave za staže od prvega septembra naprej je 15. julij 1999.
Aktualne razpise najdete v internetu pod: http://www. wienerzeitung.at/amtsbl/euj-obs.htm
Bojan-llija Šturm-Šnabl
CEL0VEC/SGZ
Klofuta najšibkejšim?
Praznovanje v senci velikih skrbi
20 let je že minilo od rojstva tega otroka, ki je nastal ob koncu razburljivih sedemdesetih let. Njegovi botri pa so bili razgledani domači starši z zagnano, žal že umrlo aktivistko Mileno Gröblacherjevo, Slovensko
v
šolsko društvo v Celovcu (SSD), obe slovenski osrednji politični organizaciji (ZSO in NSKS) ter republika Slovenija.
Na vrtu sta mlade in odrasle zabavala akrobata Didi in Beatrice
jo tako, kot je to samoumevno za vse druge avstrijske državljane«, tudi uslišan.
Prvi namestnik deželnega glavarja in referent za otroške
vrtce Mathias Reichhold (FP) je v nagovoru ocenil dvojezično vzgojo kot obogatitev za Koroško in obljubil, da se bo zavzel za nadaljnji razvoj in ob-
kulturnem domu so oblikovali otroci vrtca z voditeljico Sabino Zanki, otroški zbor SPD »Danica« (voditeljici Tanja Stem-Hobel in Barbara Mistelbauer), otroški zbor Škocjan (voditeljica Mirjam Sadnikar) in šolarji ljudske šole Šentpri-mož. Številni starši z otroki, nekdanji varovanci, častni gostje, med njimi nam. dež. glavarja Mathias Reichhold, inšpektorica za vrtce Iris Raunig, župan občine Škocjan Albert Holzer ter njegov namestnik Josef Pe-ketz, predstavniki gospodarske liste Škocjan s frakcijskim vodjem Francem Starcem, predstavnika obeh osrednjih organizacij Nanti Olip in Sonja Wakou-nig in mnogi drugi, so s svojo navzočnostjo podčrtali pomen te vzgojne ustanove. Čestitkam ob jubileju in zahvalam pionirskemu in požrtvovalnemu delu pobudnikov, staršev in vzgojiteljic, ki so jih izrazili častni gostje, se pridružujejo tudi uredništvo in sodelavci SV.
P.S. Ob jubileju sta vzgojiteljici vrtca pripravili bogato in pregledno brošuro, kjer je besedno in slikovno opisana prehojena pot danes že odraslega otroka, ki zaskrbljeno, vendar s porcijo optimizma gleda v prihodnost.
Mirko Štukelj
Samopomoč
Ker uradna koroška politika ni kazala posluha za ustanavljanje oziroma vodenje javnih dvojezičnih skupin v javnih vrtcih, so predstavniki Šolskega društva in politične organizacije koroških Slovencev propagirale politiko samopomoči, ki se je prav uspešno izakazala ob gradnji kulturnega doma in otroškega vrtca v Šentprimožu ob gmotni in personalni pomoči še tedanje Jugoslavije oziroma republike Slovenije. »Odprtje dvojezičnega vrtca v Šentprimožu v Podjuni pred 20 leti naj bi bil po načrtih SŠD trenutek in začetek pospešenega ustanavljanja dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacij in ustanov. SŠD naj bi v sodelovanju s krajevnimi slovenskimi društvi in zavzetimi prebivalci zgradilo nadaljnje dvojezične vrtce. Uresničiti je moglo svoje načrte le v Celovcu in v Škofičah, čeprav je bilo poskusov in iniciativ mnogo več. Načrti niso propadli le zaradi manjkajočega denarja, vzroke je treba iskati tudi v postopnem razhajanju obeh osrednjih organizacij,« kritično ugotavlja predsednik SŠD Avguštin Malle v uvodniku jubilejne brošure.
Zanimanje za dvojezično vzgojo
Medtem ko je bila ob začetku bojazen pred dvojezično predšolsko vzgojo kar precejšnja, so starši sčasoma le sprejeli to vzgojno inštitucijo, ki je samozavestno orala neznano ledino. Izrek »Več jezikov znaš, več veljaš« pridobiva v procesu evropskega gospodarskega združevanja in zbliževanja narodov na pragu pred 21. stoletjem vedno več veljave. Tega dejstva se kratkomalo zavedajo skoraj vsi predstavniki političnih strank.
Tajnica SŠD Vida Obid je na slavnostni prireditvi preteklo soboto med drugim povedala. »Po dvajsetih letih lahko ugotovimo, da so sadovi dela - predvsem zaradi dodatnega truda in angažmaja vzgojiteljic - zelo obetavni, zanimanje za dvojezično vzgojo narašča, tudi nemško govoreči sodeželani želijo, da bi se njihovi otroci naučili slovenščine. To so pozitivna dejstva, ki kažejo, da se med koroškim prebivalstvom
20 LET VRTCA V ŠENTPRIMOŽU
vendarle nekaj premika. Ugotoviti pa moram, da politiki zaostajajo za svojim prebivalstvom in ne upoštevajo želja staršev, kar se izraža v negativnih občinskih sklepih na tem področju. Toda biti moramo optimistični. Prepričana sem, da se bodo zadeve razvijale v pozitivno smer, sicer verjetno počasi, a vendarle.«
Zagotoviti delovanje
Nobena skrivnost ni, da SŠD tarejo velika finančna bremena in s tem povezana skrb, kako zagotoviti vzgojno delovanje tudi v prihodnosti. SŠD s 25 uslužbenci sedaj oskrbuje okrog 300 otrok in mladincev. Zaradi zmanjšanja finančnih prilivov, oziroma nekritja naraščajočih primanjkljajev s strani občin, dežele in zveze, pa je delovanje dejansko ogroženo.
Upati je, da bo apel Vide Obid na odgovorne, »da otroke v dvojezičnih vrtcih obravnava-
ca.
3.	V tem sklopu moramo nujno razmišljati tudi o zakonu za jamstvo proizvodov (Produkthaftungsgesetz). To pomeni, da vse stroške, ki so nastali, ker produkti NATO niso efektivni, krije NATO. To so škode, povzročene od raket in bomb, ki niso zadele cilja, stroškov letal, ki so bili nevidni in so postali vidni itd.
4.	Kdo bo plačal vse stroške »oglasov« v televiziji in v časopisih po celem svetu ? Če bi moral katerikoli od oglaševalcev plačati vse stroške »oglasov« v
medijih, bi bankrotiral že na startu. Toliko podrobnih informacij o efektivnih evropskih in ameriških vojaških sistemih (jugoslovanske naši mediji zamolčijo) kot zadnji mesec, še nisem slišal na televiziji in bral v časopisju. Iz tega sledi, da vojn ne bi bilo več, kajti nihče ne more plačati svetovnih »oglasov«. Utopija?
5.	Kaj pa človeška beda, pregnanstvo, umori, posilstva, ponižanja, brezdomstvo? Kdo bo to plačal? Kdo bo to ovrednotil? Koliko je vredno človeško življenje? Je naše življenje več vredno, ker več »zaslužimo«? Sledim diskusiji o povrnitvi gmotne škode, ki so jo utrpeli Judje in drugi narodi v
Iz malega raste veliko. Zdaj malčki iz vrtca pojejo v otroškem zboru, čez nekaj let pa bodo že v odraslem
stoj slovenske narodnostne skupnosti. Nadalje je obljubil, da bo projekt potrebne obnove vrtca v Šentprimožu ob podpori občine podprla tudi dežela, če bo projekt utrezal kriterijem pospeševanja.
Proslava
Izredno uspelo in z veliko ljubeznijo pripravljeno slavnostno prireditev v šentprimoškem
Vojna
v Jugoslaviji^
drugi svetovni vojni. To pomeni, da bo ta kosovski konflikt »zaposloval« še generacije. Duševne škode nihče ne more poplačati, to vemo koroški Slovenci iz Hitlerjevega uničevalnega sistema.
KJE JE LOGIKA? MERODAJNA JE EDINOLE OBLAST!
Hanzi Wieser
Kdo bo vse to plačal?
Kako naj bi se povprečen avstrijski državljan izrekel o konfliktu na Kosovu, in da bi bil tudi prepričan, da je to res. Skušam razmišljati čisto LOGIČNO in dati odgovor na nič-kolikokrat izraženo trditev, koliko da nas ta konflikt »stane«.
I. NATO ima edinole zvišane obratne stroške. Ves uničevalni potencial - rakete, bombe, avioni - so bili proizvedeni pred dalnjim časom. Ljudstvo jih je plačalo in sedaj je priložnost, da se jih NATO znebi. Dodatni stroški so le nadure Soldatov, kerozin, morda kaki tele-
fonski pogovori in končno efektivno delo za »obrambni sistem« in ne le teorija. V ZDA militaristi zahtevajo iz državnega proračuna ca. 500 mio. dolarjev letno za razvoj novih vojaških sistemov pod geslom »čisti vojak«, kar pomeni vojno brez vojakov, le s computerjem. To pomeni, da je ves današnji uničevalni sistem zastarel.
2. Vso gmotno škodo, ki je in ki bo nastala v Jugoslaviji, bodo morali nositi narodi Jugoslavije sami, kajti tudi Združeni narodi bodo Jugoslavijo obsodili za glavnega kriv-
ZBORNIK S SIMPOZIJA 0 JANKU MESSNERJU
Vsebina je oblika
K la koncu zapisa o doku-IM mentaciji avtorjevega delovanja naj omenim še kratek povzetek Zakasnelega pisma Cirila Kovača ob Messnerjevem simpoziju. Ob izidu Messnerjeve knjige Zasramovanci, združite se leta 1971 je napisal o njej esej in ga poslal v uredništvo Dela, kjer so mu razpravo pohvalili, a obenem zavrnili, češ da je preobširna. Nato je tekst poslal še na dve revialni uredništvi, vendar ni bil objavljen in kljub prošnjam za vrnitev - ne vrnjen. Kovačev esej poudarja Messnerjev temeljni pogled na literaturo in literarno vedo ter realizem, s katerim je nasprotoval zagovornikom »modernizma«, reizma, ludizma in literarnemu sporočilu, ki naj bi bilo »osredotočeno samo na sebe«, poetiki, ki »izgovarja samo sebe ob poeziji«. Debato je sprožil Messnerjev nastop v razpravi na zborovanju z naslovom »Humanizem in nehumanizem v slovenski literaturi«, v Štatenbergu 1. 1971. To problematiko pa je še poudarila knjiga »Zasramovanci, združite se! (1974). V teh razpravah je Messner eden najpomembnejših kritikov posteksistencialističnega nihilizma v slovenski literaturi, saj pristaši te struje zavračajo prikaz notranjega, psihološkega ali
3
PIŠE ŽELJKO KUMAR
socialnega in zgodovinskega sveta in seveda tudi eksistenč-no-socialno funkcijo in angažiranost v leposlovju - kajti jezik in forma sta temeljni razsežnosti. Strukturalna poetika pa odreka »tradicionalni« znanosti njeno znanstvenost, jo označuje kot »naivno« in »predznanstve-no« in zahteva matematizacijo in kibemetizacijo v razpravah in vrednotenju. Messner je ostro ugovarjal Pirjevčevim, Kermau-nerjevim in Ruplovim tezam, ki pod okriljem preseganja dosedanje umetnosti uvajajo struktu-ralistično in heideggerjansko misel o koncu metafizike, koncu romana, lirike, humanizma, človeka, zgodovine, naroda itd. Tako so vse dosedanje pisatelje, od Flauberta do Kafke, postavili v preteklost, Stendhala, Balsaca in Tolstoja, pa celo h kriminalkam, detektivkam in pornografiji (Evropski roman, 552). Nepoznavanje razmer koroških Slovencev (kulturno in politično tlačenje) in opustitev obravnave ter razmer v po,:»iki in literaturi prizadevata koroške za-
mejce. Kovač meni, da je Messnerjeva drama Vrnitev upodobljena stvarnost in ne fikcija, je opora za koroške rojake in ne »hudodelstvo nad bivajočim«. Ta umetniško upodobljena stvarnost je bila tudi kriterij, da so mu na mednarodnem televizijskem festivalu leta 1977 podelili nagrado Zlata Praga, ko so izbirali med 48 tele-drama-mi, poslanimi iz mest od Dublina do Bombaya. Nagrada je tudi potrdila Messnerjeve misli, da se danes filozofi trudijo, da bi pomagali »človeštvu pri iskanju poti, ki naj ne bi vodila v Nič«.
Ludisti so se tako znašli v praznini in spregledali razmere okrog sebe, v našem primeru na Koroškem. Kovač tudi omenja v zvezi s tem ludistično pesem Janka Ferka (Pišem), ki jo je Messner poslal štirim kulturnikom v Sloveniji (Kavčiču, Hartmanu, Paternuju in Kovaču) v oceno, ker je avtor zahteval zaradi parodiranja te pesmi v Mladju 4000 šilingov in zagrozil z odvetnikom. Vsi so pesem ocenili negativno, Kovač: Take
pesmi lahko pišeš serijsko, na tekočem traku, pesem ne pomeni ničesar. Levi-Strauss: proza - brez estetskih emocij.« Kovač omenja, da take pesmi pišejo pri nas že trideset let in govorijo o jeziku-temelju in je-ziku-poeziji, ker niso našli eksistence v svetu (vse je zgolj NIC), so postavili jezik kot ab-solutum, cilj in eksistenco. Svet je le projekcija jezika. Po njihovem moramo misliti strukturalno, sicer je vse le predstava in
Željko Kumar
iluzija. Take pojave lahko označimo kot aleksandrinstvo, bizantinizem, retoriko in inflacijo besed.
Iz Messnerjevega dela je razvidno, da ne gre za areno literature, temveč za areno življenja. Pripoveduje kot odgovoren avtor o svoji eksistenci in življenju koroških Slovencev, o družbi, o ponarejeni in prikriti preteklosti in sedanjosti. Na Messnerjevo pravo pot kaže tudi dejstvo, da sta bila s stališča ludizma in formalizma napadena tudi avtorja kot Prešeren in Cankar. Messnerjevemu zavzetemu nastopu gre zahvala, da to brezglavo opletanje postane razvidno in prepoznavno. Kovač je razgrnil stališča Pirjevca, Kermaunerja in Rupla, da bi prikazal naše kulturne razmere in našo univerzitetno misel, ki so jo študentje prejemali in potrjevali z izpiti, diplomami, magisteriji in doktorati. Kaj se je zgodilo v Štatenbergu leta 1971? Zakaj so Kovačev esej na dveh uredništvih uničili?
Janko Messner: Vsebina je oblika; zbornik - simpozij o njegovi trijezični literaturi na celovški univerzi, 5./6. 12. 1996, izd.: Janez Strutz in Jozej Strutz, Celovec 1998, str. 295
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi
1 /preteklosti učne težave otrok V niso pritegnile pozornosti strokovnjakov predvsem zato, ker so bile zahteve glede šolanja in šolskega znanja bistveno manjše kot v zadnjih desetletjih. Če otrok ni bil uspešen, je opustil šolanje; zaradi svoje neuspešnosti ni doživljal niti v šoli niti v družini posebnih pritiskov. V današnjem času pa se zahtevnost šole iz leta v leto veča, zaradi česar se je povečala tudi neuspešnost učencev s specifičnimi učnimi težavami. Tako ti učenci prav v obdobju obveznega šolanja doživljajo hude pritiske zaradi svoje neuspešnosti in disciplinskih problemov - le-ti so predvsem posledica otrokovega pomanjkljivega in težavnega učenja. Starši in pedagogi največkrat ne vemo za vzroke otrokovih šolskih težav, zato mu tudi ne znamo pravilno pomagati. Ugotavljamo, da je otrok sicer bister in je v nekaterih predmetih uspešen, medtem ko pri drugih odpoveduje. Zdi se nam, da se mu ne ljubi potruditi pri branju ali pisanju. So dnevi, ko je otrok zelo zbran in aktiven, nato pa pridejo dnevi, ko je nemiren, nezbran, ne zdrži več pri učenju, njegovi izdelki so površni, slabi. Ker vemo za velika nihanja v ravni aktivnosti, pozornosti in delovni učni aktivnosti otroka s specifičnimi učnimi težavami, sklepamo, da dela takrat, ko se mu ljubi. Zato ga včasih zmerjamo, da je len, površen, nereden in nanj izvajamo pritiske: Otroka s takim ravnanjem pehamo v hude stiske; ne zna si pomagati, postane čustveno moten in sčasoma vedenjsko problematičen in v razredu moteč, v družini pa nemogoč.
Posledice zmotnega ravnanja so danes več kot očitne. Vedno več otrok v razredih je neuspešnih, nediscipliniranih, motečih in agresivnih. Upirajo se šolskemu delu, neredno hodijo v šolo, bežijo od doma in se vključujejo v deviantne problemske skupine.
Sodobna šola postavlja pred otroka s specifičnimi učnimi
težavami posebne probleme, ker je dokaj zahtevna in je znotraj šolske inštitucije malo možnosti za pomoč otrokom z različnimi posebnostmi ali motnjami, ki otežujejo učenje ob standardnih pedagoških prijemih. Sodobna družba ceni razumno, obvladano osebnost, ki se zlahka vključuje v institucionalne sisteme ter s svojimi individu-lanimi posebnostmi ne moti delovanja v le-teh.
Otroci z vedenjskimi ali odzivnimi posebnostmi in z učnimi težavami motijo ustaljene oblike vzgojnega in izobraževalnega dela v šoli in tako povzročajo več problemov v družini in v šoli. Močno so izpostavljeni posebnim socializacijskim pritiskom. Togo opredeljeni standardi normalnosti, nekritična raba tradicionalnih pravil, uniformni in nediferencirani vzgojni prijemi, neprožne vzgojne metode pa so glavni dejavniki za nastanek deviantnosti otrok. Otroke s specifičnimi učnimi težavami je zelo težko razpoznati, saj so največkrat povprečno ali nadpovprečno inteligentni, ki pa imajo nekatere blažje ali hujše učne in vedenjske motnje. Le-te so nev-rofiziološkega izvora in se kažejo v različnih kombinacijah motenj (koncep-tualizacija govora, spomina, kontrole impulzov in kontrole motoričnih reakcij). Za uspešno šolanje potrebujejo ti otroci diferencirane metode poučevanja in učenja. Motnje so pretežno razvojne narave in se v času biološkega zorenja osrednjega živčevja (nekje do pričetka adolescence) omilijo, nekatere povsem izginejo, pri nekaterih pa
ostajajo in so ovira pri prilagajanju zahtevam tehnizirane družbe in bralne kulture.
Med specifičnimi učnimi težavami so najbolj pomembne motnje branja in pisanja. Branje pa je osnova za napredovanje v šoli, za pridobivanje informacij in pomembna možnost za orientacijo v sodobnem življenju. Pri mnogih otrocih so te motnje dedno pogojene. Drugi vzrok za specifične učne težave so minimalne cerebralne disfunkcije (MCD), ki so največkrat posledica neugodnih bioloških okoliščin, v katerih se je otrok razvijal med nosečnostjo, porodnih komplikacij ali obolenj, ki so prizadele osrednje živčevje v prvih letih otrokovega življenja. Pri nastanku specifičnih učnih težav je treba upoštevati tudi vlogo kulturnih in socialnih dejavnikov. Huda kaotičnost okolja, v katerem otrok preživi prva leta življenja, protislovnost informacij, ki jih sprejema, pomanjkanje strukturnih vplivov potrebnih za tvorbo shem, imajo lahko sorodne učinke na per-ceptualno organizacijo in sposobnost koncentracije kot iz blažje oškodovanosti osrednjega živčevja izvirajoče cerebralne disfunkcije. Razmere sodobnega življenja, nagli življenjski tempo, velika delovna obremenitev staršev, stanovanjska stiska, nevrotičnost, razpuščenost družine, šolska zahtevnost obremnjujejo otroka s specifičnimi učnimi težavami.
Takemu otroku je treba pomagati pri šolskih težavah, po-
iskati strokovno pomoč zanj. In ravno pomanjkanje časa in energije staršev za ukvarjanje z otrokom, ravnodušnost do njegovih razvojnih odklonov in šolskih problemov, slabe ekonomske okoliščine so dejavniki, zaradi katerih so otroci prikrajšani za vrsto spodbud, priložnosti in možnosti za učenje. Zadnje čase je vzporedno z naraščanjem učencev s specifičnimi učnimi težavami naraslo tudi zanimanje za strokovno pomoč le-tem. Specifične učne težave pri otroku zavzeteje ugotavljajo v šoli in v psiholoških ustanovah. Diagnostika se je izpopolnila, toda možnosti za korekciijo teh motenj so majhne. Odrasli - starši in učitelji, so do otroka s specifičnimi učnimi težavami bolj razumevajoči in strpni, a še vedno ni ustreznih sistematičnih pomoči znotraj šolskega sistema. Sistematična pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami je možna šele v fazi, ko redni ljudskošolski sistem vgradi v svojo dejavnost individualizirane oblike dela, prilagojene tem otrokom. Šele ko bo tem otrokom zagotovljena strokovna pomoč znotraj šole in s strani učiteljev in staršev, lahko rečemo, da smo jim kot sodobna družba resnično pomagali pri premagovanju specifičnih učnih težav.
Kavčič Meda, vzgojiteljica v Mladinskem domu
Literatura - Meta Budnar, Marija Dolničar, Marija Skalar: Otroci s specifičnimi učnimi težavami v sodobni družbi.
Učenje je lahko zanimivo ali pa mučno. Pravilna radovednost pa nikoli ne škodi!
WOLFSBERG
Kulturni teden kot startni kapital
1 / torek se je končal 7. Kultur-V ni teden koroških Slovencev v Wolfsbergu. Udeležba na prireditvah je sicer nekoliko nihala, toda navdušenje med obiskovalci je bilo veliko, je v pogovoru za SV dejala dr. Maria Novak-Trampusch, vodja Biroja za slovensko narodno skupnost pri Uradu koroške deželne vlade. Vedno so se ljudje še pozno v noč med seboj pogovarjali, slišati pa je bilo tudi pripombo, da so si prireditve prehitro sledile. Zato v biroju že razmišljajo o tem, da bi prireditve
Nina Maria Popotnig je ob odprtju kulturnega tedna očarala občinstvo
ob kulturnem tednu v prihodnje morda pripravili s še večjim časovnim razmikom.
Mesto Wolfsberg se je izkazalo kot posebno gostoljubno. »Zelo odprto so nas sprejeli, in imeli smo občutek, da občina stoji za tem«, povzema dr. No-vak-Trampuscheva svoje izkušnje. Največ obiskovalcev je prišlo iz Wolfsberga in okolice. Odločitev, da nosilce kulture in javnega mnenja pravočasno obvestijo, se je očitno obrestovala. Že v naprej so tako regionalni
kot koroški časopisi in slovenski mediji obširno poročali o prireditvi. »S celotnim potekom kulturnega tedna smo zelo zadovoljni«, je slišati iz Biroja za slovensko narodno skupnost. Po interni oceni pa bodo poskušali v naslednjem letu popraviti tudi še morebitne šibkosti.
Polemike ob robu
O pomenu kulturnega tedna za sožitje in dialog med narodnima skupnostma v deželi so si na strani prirediteljev in mest gostiteljev enotni. Nekoliko drugače pa to vidi Kärntner Heimatdienst, ki je v tiskovni izjavi menil, da prireditev v Wolfsbergu ne prispeva k mirnemu sožitju in napadel kritični prispevek Karla Bertrama Steinerja o kulturi na Koroškem. Obenem pa je KHD spet kritiziral baje visoke subvencije slovenskim kulturnim društvom. Dr. Novak-Tram-puscheva se sicer noče spuščati v ideološki prepir med KHD in Steinerjem, ocenjuje pa, da v tej izjavi ne gre toliko za Steinerjev govor. Bistveno sporočilo izjave je trditev da slovenska kulturna društva dobijo preveč javnih subvencij. »Bojim se, da bo to postal nek mit. Lahko se zgodi, da se bodo spet spravili na slovenska kulturna društva. Sprašujem se, zakaj društva in osrednji kulturni organizaciji ne zavzamejo jasnega stališča do teh očitkov«. Sicer pa je dr. Marija Novak-Trampusch vesela, da so za odprtje kulturnega ted-
na pridobili strokovnjaka kot je Karl Bertram Steiner in da je ta govoril o splošni podobi kulture na Koroškem. »Živimo v državi, kjer je je izražanje mnenja in umetnost svobodna,« zavrača očitke in pristavi, da ne bodo nikomur predpisovali, kaj naj govori, ker da se govorniki sami zavedajo svoje odgovornosti.
Leta 2000 v Šmohor
Naslednji Kulturni teden koroških Slovencev bo v Šmohorju. Občina je že dala zeleno luč in v naslednjih tednih bodo začeli z izdelavo vsebinskga koncepta. S Šmohorjem se kulturni teden vrača na zahodni predel Koroške in nekako zaključuje krog, ki se je pred sedmimi leti začel v Spit-talu. »Posebnost« okraja Šmohor je, da tam živijo tudi koroški Slovenci. Prvotna zamisel Kul-tunega tedna koroških Slovencev, da predstavijo slovensko kulturo zunaj slovenskega naselitvenega območja, se torej nekoliko spreminja. »Morda bo kulturni teden kdaj tudi na primer v Velikovcu«, razmišlja dr. Novak-Trampuscheva o prihodnosti, tudi na dvojezičnem ozemlju da je kulturna izmenjava zaželena in potrebna, a stvari še niso dorečene.
Vsekakor bo pomoč obeh osrednjih kulturnih organizacij tudi v prihodnje važen steber kulturnega tedna. Predvsem Nužeju Tolmajerju in dr. Janku Malleju gre tudi letos velika zasluga za kakovost programa kulturnega tedna. »Njima in občini Wolfsberg bi se na tem mestu izrecno zahvalila,« pravi dr. Marija Novak-Trampusch. Izraža pa tudi željo, da bi se srečanja med kulturnimi skupinami tudi sicer nadaljevala. Urad koroške deželne vlade jim poskuša s kulturnimi tedni dati startni kapital.
Andrej Leben
DJEKŠE
Na koncertu vonj po vigredi
Vigredni koncert velikovškega PD »Lipa« je za Djekše in okolico postal že stalnica prosvetne ponudbe, ki se ji nihče noče ali ne želi odreči. Tega ne potrjuje le vsakoleten množičen obisk, ampak tudi niz nastopajočih. Med njimi pa predvsem izstopa Lipin naraščaj, »Lipov cvet«, kije pod taktirko Mili Kunčičeve in Magde Kamarjeve kar prerasel dobo cveta in že krepko gre v sad. Letošnji vigredni koncert na Djekšah je bil 2. maja, minulo nedeljo po maši. Kako priljubljen je med tem postal pri ljudeh, ponazarja dejstvo, da je le malokdo zavil mimo šole. Glavnina je šla na koncert. Po pozdravnih besedah predsednice »Lipe« Zalke Kuchlingove seje v avli ljudske šole zvrstil
Otroški zbor »Lipov cvet«
pester pevski in glasbeni spored. Pričel in zaključil gaje domači harmonikar Franc Kassl. Vmes pa je Martin Kuchling prebiral svoje pesmice, so peli Vokalna skupina »Lipa«, ki jo vodi Zalka Kuchling, otroška skupina »Lipov cvet« ter Oktet Hodiše pod vodstvom Pepija Čimžarja. Hodišani so ta dopoldan imeli za sabo že dolgo rajžo, saj so se vračal iz Varaž-
dina, kjer so peli na neki poroki. A navdušen pevec očitno nikdar ni tako zmučen, da ne bi mogel peti. Medžimursko vino, tako vsaj so vedeli povedati Hodišani, je rujno, sladko in sploh zelo dobro. Med poslušalci je bila tudi vrsta narodno- in kulturnopolitičnih gostov s krajevnim slovenskim občinskim odbornikom Filipom Wa-raschen na čelu.	F. W.
Neobičajne perspektive. Še do 28. maja
UNIKUM/K&K ŠENTJANŽ
Za prvi maj druga naklada
Vreme jim sicer ni docela prizanašalo, toda udeleženci prvomajskega pohoda iz Žih-polj do k & k centra v Šentjanžu so si ohranili dovolj dobre volje in moči, da so si zvečer ogledali še fotografsko razstavo na prostem in nato prisluhnili branju in jazzovski glasbi. Povod za vse to: praznik dela prvi maj in seveda popotniška knjiga »Kärnten. Unten durch«, ki jo je lani v založbi Drava izdal Univerzitetni kulturni cerfter UNIKUM.
Knjiga se je izkazala kot uspešnica v več pogledih.
Izšla je že v drugi nakladi. Soavtorjema Gerhardu Pilgramu in Wilhelmu Bergerju pa je uspelo privabiti popotnike, da skupaj prehodijo del opisanih poti. Za zaključek dneva sta v skorajda premajhnem prostoru v k & k centru še brala poučne in zabavne odlomke iz knjige.
Komur ni do dolgih pešpoti ne do pretiranega branja, a bi se vseeno rad seznanil z bizarnimi potmi med Dravogradom in Trbižem, se lahko še odloči za obisk razstave fotografij Gerharda Mauererja na travniku v k & k.	A. L.
HODIŠE
Nova zbirka Janka Messnerja
Občina Hodiše in prosvetno društvo »Zvezda« sta preteklo soboto vabila v Hodiški grad na prvo avstrijsko predstavitev nove pesniške zbirke Janka Messnerja »Bäsne • Pesmi • Poems«. Knjiga, ki je izšla v založbi Norea, prinaša 27 večinoma že objavljenih pesmi v češkem, slovenskem in angleškem jeziku in je posrečen izbor avtorjeve ljubezenske, družbenokritične in politične poezije. Posrečen zato, ker kažejo te pesmi s svojim nezamenljivim mes-snersko-koroškim koloritom močno osebno čustveno plat, a se obenem razširijo v obče (pris-)podobe ljudi in sveta.
Pesniška zbirka je sicer »samo« trijezična, za predstavitev v Hodišah pa so organizatorji jezikovno mnogoli-
Janko Messner po branju
kost razširili kar na šest jezike. Avtor sam je bral v slovenščini, posamezni interpreti pa prevode v nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino in češčino.
Večer je pokazal, kako plodno je lahko sodelovanje domačih občin s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci. Le škoda, da je zven Messnerjeve poezije robato prekinjala glasbena spremljava, pa naj si je še tako prizadevala za kritične prizvoke.	A. L.
»Foltej Hartman« v Izoli
V soboto, 10. aprila 1999, je degli Ughi«. »Koncert prija-MoPZ »Foltej Hartman« - teljstva« se opravi vsako leto, SPD »Edinost« v Pliberku sooblikuje pa ga Š£ Mešani pod vodstvom Dominika komorni zbor Celje.
Hudla gostoval v Izoli, kjer se Pevci so si gledali še mesto je dvanajstič srečal s tamkaj- Koper in njeno RTV hišo, ki šnjimi pevci MePZ - Coro oddaja v slovenščini in itali-misto »Haliaetum« skupnosti janščini. Prihodnje srečanje Italijanov »Pasquale Besenghi bo v Celju	J. H.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 6. 5._________________
GRADEC, Klub KSŠŠG
20.00	Dia-predavanje Taše Mathans »Izrael«
PETEK, 7. 5.___________________
TINJE, v domu - Sodalitas
10.00	Dopoldan s slovenščino. Organizatoija: dr. Miha Vrbinc in Martin Pandel
BOROVLJE, Glavni trg
14.00	Kmečki trg
CELOVEC, Mozarthof
18.30	»LIVE Concert '99«
CELOVEC, Mohorjeva LŠ
20.00	Spomladansko srečanje. Predstavitev knjige: Svet v miru igra: Duo Peugeot
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Andrea Händler: »Auszeit«
ŠMIHEL, v farni dvorani
20.30	Predstavitev zgoščenke MePZ Gorotan
SOBOTA, 8. 5.__________________
SINČA VAS, v glavni šoli -Katoliški dom Sodalitas
09.30	Tečaj za računalnik za začetnike.
TINJE, v domu - Sodalitas
09.30	Tečaj za oblikovanje keramike: »Objekti za razsvetljavo«. Voditeljica: Nežika A. Novak
PODEN, v gostišču Lausegger
16.00	Otvoritev razstav: »Soteska Čepa nekoč in danes« in »Kmečko orodje za zimo«
DOBRLA VAS, kulturni dom -SPD Srce
17.00	Materinska proslava.
ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana -SPD Zarja
19.00	Materinska proslava
ŠENTPRIMOŽ , kulturni dom Danica - Slovenska sekcija KPÖ
19.30	»Vojne nikar« s koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora
ŠKOFIČE, ljudska šola - SPD Edinost
20.00	Klavirski koncert Tonija Kernjaka
ŽITARA VAS, Kumst - SPD Trta
20.00	Vigredni koncert.
NEDELJA, 9. 5._________________
SELE-KOT, v šoli -SPD Herman Velik
14.00	Materinska proslava
SVEČE, Galerija Gorše -SPD Kočna, K KZ
19.30	Večer petja.
PONEDELJEK, 10. 5.
CELOVEC, Zv. gimn. za Slovence
19.00	10 let Dober dan, Koroška. Glasbeni okvir: Mlada Podjuna, MoPZ Valentin Polanšek, A Capella z Dobrle vasi, Nina Popotnig
TINJE, v domu - Sodalitas
20.00	Odprtje razstave Kristijana Sadnikarja: »Barva in čopič«.
SREDA, 12. 5.__________________
BOROVLJE, v posojilnici
18.00	»Selški dnevi«
GRADEC, Klub KSŠŠG
20.00	Predavanje o Kosovu.
TINJE, Dom v Tinjah - Sodalitas
20.00	Predavanje: »Razpad Jugoslavije in slovenska osamosvojitev«.
ČETRTEK, 13. 5.________________
REBRCA, Mladinski center
10.30	Otroški dan
»Selški dnevi« Posojilnica-Bank Borovlje
sreda, 12. 5. 1999, 18.00 Slavnostna otvoritev v kletni dvorani in v poslovnih prostorih Posojilnice-Bank Borovlje
Sodelujoči: Mešani pevski zbor »PD Sele«, Mladinska skupina SPD »Herman Velik«, KPD Planina, Šolski zbor ljudske šole Sele-Fara, domači vižarji, Glasbena šola Sele, Interesna skupnost
selskih kmetov, Požarna bramba Sele-Fara, Požarna bramba Sele-Borovnica
Razstava od 12. 5. do 8. 6.1999 Razstavljajo: Franci Čertov, dipl. inž Hanzi Čertov, Marica Čertov, Klara Dovjak, mag. Martin Dovjak, Toni Mak, Zdravko Mlečnik, Toni Orasche ml., Bernd Svetnik, Albin Travnik.
MICHAEL ERIAN PETER HERBERT PETER MADSEN ALEX DEUTSCH PRIMUS SIHER
JAZZCONCERT
Pet. 14.5. ’99 • 29.39
KULTURNI DOM ŠENTJAKOB
Prireditelia: SPD ~R0Ž«, SPZ Predprodaja .00.-, blagajna 120,-
VABIMO NA RAZSTAVI
■	prof. inž. Hans M. Tuschar
»Soteska Čepa nekoč in danes«
■	dr. Herta Maurer-Lausegger
»Kmečko orodje za zimo«
Sobota, 8. maj, ob 16. uri
v gostišču Andrej Lausegger v Podnu
Otvoritev:
boroveljski župan dr. H. Krainer Glasba: domači pevci
PRIMUS SITTER
Obvestilo
Za tradicionalno majniško potovanje v spomin Janeza Weissa na Madžarsko so še prosta mesta!
Informacije prejmete pri Milki Kokot, tel.: 0463/514300-20
Območni odbor Zveze borcev in udeležencev NOB Mežiške doline vabi na spominsko slovesnost na Poljani
v nedeljo, 16. maja 1999, ob 11. uri. Počastili bomo spomin na zadnje boje II. svetovne vojne v Evropi, ki so bili na Poljani nad Prevaljami. Po slovesnosti bo tradicionalno srečanje »Pod kozolcem« z Božankovimi muzikanti.
PRAZNUJEJO! Frida Ra-docha z Blata - 70. rojstni dan; Mimi Woschank iz Železne Kaple - rojstni dan;
Mici Ettinger z Žoprač - rojstni dan; Mici Knafl iz Šentjakoba - rojstni dan; Hanzi Kropivnik iz Podsinje vasi - rojstni dan; Jurij Ojster z Obir-skega - dvojni praznik; Marta Schaffer s Suške gore - rojstni dan; Ferdinand Kopeinig in Ana Kassl iz Štriholč - rojstni dan; dr. Franci Zwitter z Dunaja -rojstni dan; Rado Janežič iz Celovca -
PETEK, 14. 5._________________
BILČ0VS, Pri Miklavžu -SPD Celovec, SPD Bilka 20.00 Dia-predavanje Tonija Valentiniča: »30 let Koče nad Arihovo pečjo«
LJUBLJANA, v stolnici 20.00 Kantata: Žena-mati (Ropitz/Rebula)
TINJE; Dom v Tinjah - Sodalitas 20.00 Predavanje in diskusija: »Soška fronta« 1915-1917.
ŠENTJAKOB, farna dvorana -SPD Rož in SPZ
20.30 Koncert Primus Sitter - five
Zaradi praznika boste prihodnjo izdajo SV prejeli v petek, 14. maja.
Uredništvo
rojstni dan; Ivan P. Lukan iz Vetrinja - rojstni dan; Marko Trampusch ml. z Doba - rojstni dan; Zofi Reinwald iz Lovank - rojstni dan; Alojz Hobel iz Šentprimoža -rojstni dan; Tomi Petek iz Stare vasi -rojstni dan; Florjan Dlopst iz Podgore -91. rojstni dan in god; Anka Zdovc iz Goselne vasi - rojstni dan; Barbara Riedmann iz Ponikve - rojstni dan; Alojz Rosenzopf iz Breške vasi - rojstni dan; Helena Igerc iz Podkraja - rojstni dan; Flori Juch st. in ml. iz Galicije -rojstni dan; Marija Žnidar iz Želuč -70. rojstni dan; Vida in Jokej Logar -rojstvo hčerkice Klare; Renate Traum-pusch iz Dolnje vasi pri Žvabeku - 30. rojstni dan; Marica in Joži Perdacher iz Holbič - 25 let skupnega življenja
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNIKA
dr. Andrej Leben (-34) .........Jože Rovšek (-30)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI-------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
VESTNIK
čestita!
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 6. 5._____________
18.10	Rož - Podjuna - Zilja
PETEK, 7. 5._______________
18.10	Utrip kulture
SOBOTA, 8. 5.______________
18.10	Od pesmi do pesmi -od srca do srca
NEDELJA, 9. 5._____________
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten!
18.00	Z glasbo v konec tedna PONEDELJEK, 10, 4.
18.10	Šmarnice v živo jz cerkve
nasilja v Trnju (Železna Kapla)
TOREK, 11. 5.______________
18.10	Otroška oddaja
SREDA, 12. 5.______________
18.10	Glasbena mavrica 21.04 10 let »Dober dan, koroška« -slavnostna prireditev na slovenski gimnaziji
ČETRTEK, 13. 5.____________
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten morgen, Kärnten
18.00	Praznična (P. Zunder)
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 9. 5._______________
13.30	0RF 2
Šopek, pesmica, otroški obraz nasmejan, najlepša darila za materinski dan. • Na Slovenski gimnaziji pripravljeni za Evropo: s Kugyjevim razredom na nove poti večjezične vzgoje! • Nad 120.000 šilingov za akcijo »Sosed v stiski« na slovenski gimnaziji bodo zbirali še naprej • Švet v miru - knjiga o miru v treh jezikih otrok Mohorjeve LŠ za otroke v Bosni. • V Podgori odločilna tekma DSG Borovlje - Globasnica
PONEDELJEK, 10. 5.___________
3.45 0RF 2 (Ponovitev)
16.30	TV SL01 (Ponovitev)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
6.00	Dobro jutro, sonce
8.00	Domače viže in zborovska glasba
8.30	Živa (do 10.00)
14.00	V taberni
16.00	Od štirih do šestih -
informacije o dnevnih dogodkih NEDELJA_________________________
8.00	Zajtrk s profilom
15.30	Voščila
RADIO AGORA
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
OD PONEDELJKA DO PETKA:
10.00	Kalejdoskop
11.30	Infoteka
12.00	Poročila BBC
12.10	Divan (glasba)
13.00	Magazin PO: Alpe-Adria, TO: V pogovoru, SR: Po Koroškem, ČE; Radio Aktiv, PE: Kultura, SO:
Die Welt ein. Dorf _
18.00	PO: CD tedna, TO: Šport, SR: V pogovoru, OSTALI DNEVI: Glasba.
18.45 Poročila BBC
19.00	Otroški kotiček
19.15 vsako drugo sredo: stay tuned
20.00	Glasba
SOBOTA
10.00	Forum
11.30	Campus radio (štirinajstdnevno)
18.00	100 decibelov
20.00	glasba
NEDELJA
10.00	Evropa v enem tednu (BBC)
11.00	Literarna kavarna (pon. TO 22.00)
20.00	Sunday Loops
22.00	For Those About To Rock
ZA NAŠE PLANINCE
Pred 100 leti
1/ okviru 100-letnice Sloven-V skega planinskega društva, ki bo prihodnje leto, bomo vso letošnjo dejavnost posvetili temu pomembnemu dogodku. Pred nedavnim smo v Slovenskem vestniku že poročali o ustanovnem občnem zboru Slovenskega planinskega društva, tokrat pa vas želimo seznaniti z dogajanji, ki so privedli do ustanovitve tega društva oziroma Ziljske podružnice 11. januarja leta 1900.
Z ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva v Ljubljani leta 1893 se je zanimanje za planinstvo začelo širiti po vsem slovenskem ozemlju. Na Koroškem so se prvi planinci včlanili v to osrednje društvo leta 1898. Povod za to so bile razne dejavnosti na območju Višarij v Kanalski dolini. Tako je jeseni leta 1898 dal župnik Ebner v Žabnicah na svoje stroške napraviti pot na Višarski vrh (2079 m), ki so jo naslednje leto po zaslugi višarskega gostilničarja Blaža Lakote podaljšali še v znamenito dolino Zaj-zero. Obe novi poti so opremili s slovensko-nemškimi napisi. Meseca julija 1889 je bila slovesna otvoritev lepo urejene planinske sobe na Višarjah, ki jo je Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani dal na razpolago dekan Simon Inzko iz Zabnic. Slovesnosti se je ude-
ležilo preko 30 planincev z načelnikom osrednjega Slovenskega planinskega društva prof. Francetom Orožnom na čelu.
V zvezi z izgradnjo poti na Višarski vrh in v Zajzero je tedanji koroški slovenski časopis Mir med drugim zapisal, daje ta dejavnost prav gotovo pripomogla Višarjem ohraniti slovenski značaj in pozval koroške Slovence, naj v čim večjem šte-
li ilinulo nedeljo, 2. maja, je IVI bil pri Voglu v Šentprimo-žu redni občni zbor podjunskega društva upokojencev. Udeležba je bila zelo dobra, k dobremu vzdušju pa sta svoje prispevala prijeten ambient domače Voglo-ve gostilne in zavest, da je društvo v svoji minuli mandatni dobi dobro delalo. To je bilo razvidno iz poročila predsednika Martina Komarja in »finančnega ministra« Petra Šterna.
Društvo podjunskih upokojencev obstaja enajst let in združuje
vilu pristopijo k Slovenskemu planinskemu društvu, ki bo branilo naše planine pred navalom tujstva.
V tedanjem času se je nem-ško-avstrijsko planinsko društvo z vso silo prizadevalo južni Koroški dati nemški značaj. Prav zaradi tega je slovensko planinstvo v tej dobi imelo pomembne narodnoobrambne naloge in je bilo delo SPD sestav-
Odbor društva upokojencev Podjuna
Qo prvomajskih kresovanjih I na predvečer praznika dela so se tudi v občinskih središčih Koroške krajine, na že ustaljenih krajih, prvega maja dopoldne zbirali številni udeleženci. Za občane Dravograda je to pla-
ni del borbe za ohranitev slovenstva na Koroškem. Čeprav je Koroška gorata dežela z lepimi pogoji za planinstvo, je bila zadnja med tedanjimi slovenskimi deželami (Kranjska, Štajerska, Primorska, Koroška), ki je ustanovila svojo podružnico, kar opravičuje dejstvo, da je bila Koroška najbolj podvržena nemškemu pritisku. Iz skopih podatkov Planinskega vestnika
nad 250 slovenskih upokojencev iz domala vseh zgomjepodjunskih občin. Društvo tesno sodeluje z upokojenci iz Pliberka in Šentjakoba. Po besedah predsednika Martina Komarja število članov narašča, čeprav društvo ne dela nikakršne reklame. Očitno zadošča zgolj dejstvo, da se člani v društvu dobro počutijo. To dobro počutje pa dvigajo še redne družabne prireditve in izleti.
Za dobro počutje na občnem zboru pa sta poleg odlične postrežbe poskrbela še otroški zbor iz Škocjana pod vodstvom Mirjam Sadnikar in mešani pevski zbor »Danica«, ki ga vodi Stanko Polzer. Škocjanski župan Albert Holzer pa je društvu čestital za njegovo delovanje. F. W.
ninski dom Košenjak (1169 m ) s čudovito okolico in razgledom ter pešpotjo na vrh Košenjaka (1511 m). In številni pohodniki so praznovanje združili s hojo na vrh te svoje najvišje gore. Tokrat so bili še številnejši, saj
in Mira ni razvidno, da bi se Korošci resno prizadevali za ustanovitev lastne podružnice. Šele na srečanju ob otvoritvi sobe za planince na Višarjih junija 1899 ob navzočnosti prof. Franceta Orožna je prišlo do odločitve, da tudi na Koroškem ustanovijo svojo podružnico. Štiri mesece po tem srečanju, 18. januarja 1900, pa je bil že ustanovni občni zbor Ziljske podružnice in tako rojstni dan naše planinske organizacije na Koroškem. Poleg načelnika, poslanca Grafenauerja, so bili izvoljeni namestnik Ivan Milo-nig, pd. Koren, tajnik Alojzij Knafelc ter odbornika Martin Kues in dekan Josip Svaton. O poteku ustanovnega občnega zbora pa smo že poročali.
Popravek
-	30-letnica otvoritve planinske postojanke Koče nad Arihovo pečjo na planini Bleščeči, ki naj bi bila 30. maja, je preložena na poznejši čas.
-	Tudi srečanje slovenskih za-
mejskih planincev, ki bo tokrat na Radišah, ne bo 7. junija, kot smo napačno objavili, marveč 13. junija. Prosimo za razumevanje.	L.U.
so se domačinom pridružili še kolegi iz sosednjih planinskih društev, da so skupaj proslavili tudi 60 let ustanovitve planinskega društva Dravograd.
Naslednja značilnost prazničnega druženja je bilo obsežno sodelovanje predšolskih otrok vrtcev iz Dravograda in iz hribovske Ojstrice v kulturnem programu. Gotovo je bilo dejanje vzpodbujeno z letošnjim sindikalnim motom, da gre za prihodnost otrok! Tudi sicer so ton praznovanju dajale mlade družine s svojimi nadebudneži, kar se je dopolnjevalo z optimizmom prebujene narave na vsakem koraku.
Poetično je izzvenel tudi govor osrednje govornice ob prazniku dela, Dravograjčanke Jožice Heber, ko je razmišljala o razvoju in pomenu praznovanj, kjer je pogosto vpletena narava s svojimi pojavi. Spomnila je, da se tudi praznik dela spreminja; namesto protestov proti brezpravju delavcev pred leti v Chicagu, se sedaj srečujemo s stotisoč brezposelnimi, ki bi večidel raje zamenjali s kolegi, ki imajo delo, čeprav je slabo plačano in so pravice pogosto zlorabljene. Kot kažejo izkušnje, je stvari mogoče in potrebno spreminjati na bolje, vendar le skupno in solidarno. Takšne skupnosti ne ustvariš na ukaz; dobrodošle so spodbude, tudi takšne kot je današnje druženje, je menila govornica.
Praznovanje bi bilo seveda skromnejše, če ga ne bi materialno podprle nekatere gospodarske družbe v občini. Razpoloženje, ki ga praviloma ustvarijo planine same, pa so podpirali še pevci, muzikantje ter gostinci.	S. Š.
ŠD ZAHOMC
Ob 45-letnici vrnitev v svetovni vrh skakalcev
Iz leve: predsednik Martin Wiegele, Stefan Kaiser, podpredsednik dr. Ludvik Druml, Franc Wiegele, Janko Zwitter
/^bčni zbor ŠD Zahomc pretekli petek zvečer v gostilni Wedam v Gorjanah je potekal v znamenju treh pomembnih dogodkov: 45-letni-ce delovanja najuspešnejšega koroškega kluba smučarskih skakalcev, počastitve novega moštvenega svetovnega prvaka juniorjev Stefana Kaiserja ter kandidature treh dežel za ZOI 2006.
Vnovič soglasno izvoljeni predsednik ŠD Zahomc Martin Wiegele je ob posebni počastitvi Stefana Kaiserja poleg številnih članov društva lahko pozdravil vrsto častnih gostov, med njimi deželnega sekretarja za šport Stefana Genserja, koroškega generalnega sekretarja kandidature treh dežel Dieterja Janža, predstavnika ASKÖ Giinther-ja Leikama, poslovodečega tajnika SŠZ Ivana Lukana ter župana občin Straja vas in Bistrica Josefa Tschikofa in Josefa Wiesfleckerja.
Izpostavil je, da se je ŠD Zahomc s svojimi mladimi skakalci po skoraj 20 letih spet vrnilo v svetovni vrh skakalcev. 16-letni Stefan Kaiserje na svetovnem prvenstvu juni-
orjev v Saalfeldnu v moštveni konkurenci osvojil zlato, pri posameznikih pa še srebro. Nadalje so mladi člani kluba osvojili še vrsto drugih uspehov na mednarodnih in nacionalnih tekmovanjih, mdr. je Martin Kuglitsch zaključil sezono z zmago v Austria-Cupu ter na avstrijskem prvenstvu na Pre-darlskem osvojil naslov avstrijskega prvaka v svoji skupini. Na deželnem prvenstvu 1999 pa so Zahomčani bili daleč najuspešnejši klub. Častni govorniki so prav tako izpostavili
vnovičen velik podvig mladih zahomških skakalcev in izrekli priznanje vodstvu društva, še posebej pa športnim delavcem na čelu s trenerjem Francijem Wiegelejem. Predsednik športnega odbora občine Straja vas Janko Zwitter pa je uspeh Kaiserja pri mladincih primerjal z uspehi Martina Schmitta pri odraslih. Dejal je, da so mladi zahomški skakalci v starosti, ki daje upanje na uspešne nastope oz. celo osvojitev kolajn na zimskih olimpijskih igrah leta 2006. Predsednik Wiegele je v
svojem poročilu o dejavnosti društva v zadnjih treh letih poleg uspehov na športnem področju izpostavil tudi gradnjo novega večnamenskega doma v Zahomcu, s katerim bo društvo predvidoma leta 2000 končno dobilo lastne prostore. Nadalje je sporočil, da je Franc Millonig uspešno opravil izpit za sodnika FIS, Janko Zwitter ml. in Martin Wiegele ml. pa sta opravila trenerski izpit, slednji celo državni. Franc Wiegele ml. je učitelj za smučarske skoke in smučarski tek.
V okviru počastitve svetovnega prvaka Stefana Kaiserja in državnega prvaka Martina Kuglitscha je SD Zahomc odlikovalo še tri zaslužne funkcionarje kluba: Ignaca Wiege-leja, Valentina Hebeina in Johanna Mörtla.
Pri volitvah društvenega odbora so bili izvoljeni za dobo treh let: Martin Wiegele za predsednika, dr. Ludvik Druml za podpredsednika, Franc Wiegele ml. za tajnika in Judit Scheria za blagajničarko. Ostali člani odbora so: Hans Wallner, Vroni Wall-ner, Franc Wiegele, Franc Millonig, Alois Rausch, Martin Kaiser, Janko Zwitter ml. in Ignac Wiegele.
I. L.
ŠENTPRIMOŽ
Upokojenci zadovoljni z delom
DRAVOGRAD / PLANINSKO PRAZNOVANJE L MAJA
Praznik dela pomemben za brezposelne
NOGOMET/REGIONALNA LIGA
SAK se je pokazal z najmočnejše strani
Končno spet je Slovenski atletski klub lahko slavil razveseljiv uspeh. V tekmi proti tretjemu na lestvici Gratkornu je bila ekipa prepričljivo močnejša na igrišču in zasluženo odnesla tri točke.
Vrabac v individualni akciji prevaral nasprotno obrambo in končno tudi vratarja Gratkoma Schwarza - 1 : 0 za SAK!
V drugem polčasu se slika ni spremenila. Obramba SAK je pod režijo Simona Sadjaka igrala
Predvsem v prvem polčasu brez napak in zaradi tega so gosti je ekipa SAK pokazala izredno tudi šele kratko pred koncem tek-lepe akcije. Eberhard in Pajant- me prišli do prve resne možnosti, schisch, ki je zadel le prečko, Mallegg in Zanki pa sta rešila sta zapravila najboljši možnosti svoje moštvo pred izenačenjem v začetni fazi tekme. Toda v 27. in tako bila bistveno zaslužna za minuti je igralec-trener Dinko pridobljene 3 točke.
SAK je zdaj na 7. mestu in ima nekaj distance do konca lestvice. V naslednjem krogu bo ekipa nastopila v Voitsbergu (sobota, 8. maja ob 16.30).
Tudi Pliberk je v tem 20. krogu na domačem terenu dosegel remi, in ta je tem bolj važen, ker je uspel proti drugemu na lestvici Paschingu. Gosti so povedli v 15. minuti z zadetkom Huspeka, toda že v 34. minuti je Lutnik z lepim strelom iz distance poskrbel za končni rezultat 1:1.
Ostali rezultati: Šentvid -Leibnitz 1:1, LUV Graz -Hartberg 0 : 0, WAC - Wels 0 : 2, Grieskirchen - Lienz 2 : 2, St. Florian - Voitsberg 1 : 2 21. krog (8./9. 5.): Voitsberg -SAK, SVR Lienz - LUV Graz, Wels - Leibnitz, Hartberg -Pliberk, Pasching - St. Florian, Gratkorn - WAC, Šentvid -Grieskirchen
REGIONALNA LIGA
1.	Hartberg	19	14	4	1	38:7	46
2.	Pasching	20	10	7	3	30:13	37
3.	Gratkorn	20	10	5	5	36:22	35
4.	Wels	20	8	9	3	25:15	33
5.	Šentvid	20	5	12	3	21:17	27
6.	SVR Lienz	19	6	7	6	20:24	25
7.	SAK	20	6	7	7	23:30	25
8.	WAC	20	6	6	8	29:28	24
9.	Voitsberg	20	6	6	8	24:27	24
10.	Leibnitz	20	4	11	5	16:19	23
11.	Pliberk	20	5	8	7	24:29	23
12.	St Florian	20	4	7	9	27:37	19
13.	Graz	20	4	5	11	21:43	17
14.	Grieskirchen	20	2	4	14	21:44	10
Alexander Lessnigg v dvoboju z obrambnim igralcem Gratkorna
KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO 1999
SŠZ/Zveza Bank I izpadla iz podlige
Qahisti Slovenske športne zve-Jze/Zveza Bank I so izpadli iz koroške podlige! V zadnjem krogu play-off-tekmovanja za obstanek v drugi najvišji koroški šahovski ligi so izgubili odločilen dvoboj s prvo ekipo z Bistrice v Dravski dolini (SK Feistritz-Patemion-Weißenstein) s 3 : 5.
Na prvi deski sta si po napeti igri delila točko mladi Žiga Zvan (Elo 2080) in slovenski Fide-mojster Rudolf Osterman (Elo 2880), ki že dolga leta igra za Bistrico. Edino zmago za SŠZ je dosegel mag. Gorazd Živkovič, remizirali pa so Dunja in Aleksander Lukan ter Robert Hedenik.
Razplet tekme je bil izredno dramatičen, saj so bili slovenski šahisti celo na poti do zmage. Pri stanju 1,5 : 2,5 so Arnold Hattenberger, Gorazd Živkovič, Joži Amrusch in Ivko Ferm imeli jasno dobljene partije, toda samo Živkoviču je uspelo prednost tudi realizirati. Ostali trije so partije celo izgubili.
Za obstanek v podligi bi slovenskim šahistom zadostoval že neodločen rezultat 4 : 4, saj je ekipa Celovec-vzhod I presenetljivo premagala moštvo SG Die Klagenfurter/KSV s 5 : 3.
Rezultati 5. kroga:
SŠZ/Zveza Bank 1 - SK FPW I 3 : 5, IBS Celovec vzhod I -
SG Die Klagenfurter/KSV 5 : 3, ASKÖ Admira Beljak II -SV Rapid Feffemitz 4,5 : 3,5
Zaključna lestvica po 5. krogu:
1. SK FPW 122,5,2. SV Rapid Feffernitz I 20,5, 3. Admira Beljak II 20,5, 4. IBS Celovec vzhod 19,5, 5. SŠZ/Zveza Bank I 18,5, 6. Die Klagenfurter/ KSV II 18,5 točk
Iz podlige sta izpadla SSZ/Zveza Bank in SG Die Klagenfurter/KSV.
Prva šahovska ekipa Slovenskega športnega kluba »Obir« iz Železne Kaple je v zadnjem krogu play-off tekmovanja za obstanek v 1. razredu vzhod sicer izgubila, kljub temu pa si je le zagotovila obstanek v tretji najvišji koroški šahovski ligi. Dvoboj proti Bla-togradu se je končal s porazom 3 : 5, o obstanku v 1. razredu pa je v prid Kapelčanom odločalo pol točke. Šahisti SŠK »Obir« I so play-off tekmovanje končali na 4. mestu z 20 točkami. I. L.
KOLESARJENJE
»Paco« slavil velik uspeh v Nemčiji
Tradicionalna dirka »Rund um den Henninger Turm« v okolici Frankfurta je najvažnejša kolesarska tekma v Nemčiji in zaradi tega na njej vsako leto tekmuje vsa kolesarska elita.
Eden v tej izbrani skupini je bil v tem letu tudi Peter Wrolich (Gerolsteiner). »Pravzaprav nisem mislil na start in od proge, dolge 220 kilometrov, poznam le posamezne
dele«, je bil Wrolichov komentar pred tekmo.
»Pacu« pa se ni bilo potrebno skriti pred velikimi imeni kot so to Pantani, Ulrich in Camenzind, saj se je kljub padcu v končni fazi dirke uvrstil na odlično 15. mesto. V cilj je privozil celo z istim časom kot zmagovalec Erik Zabel, ki je trenutno najboljši šprinter na svetu.
Nedvomno je bil to doslej naj večji uspeh v karieri Petra Wrolicha, s katerim je pridobil približno 20 UCI-točk.
Od prihodnjega petka naprej pa se bo Wrolich udeležil s svojo ekipo »Dirke miru« (10 dni) po Češkem, Poljskem in vzhodnem delu Nemčije.
PODLIGA-VZHOD	1. RAZRED D
Bilčovščani enostavno nimajo sreče. V tekmi proti Šentpavlu je bil sicer nasprotnik favoriziran, toda to se je izkazalo popolnoma drugače. En bilčovski napad za drugim je ogrožal gol Šentpavla, toda žoga ni in ni hotela v mrežo. 0 : 0 je bil torej precej krivičen rezultat, čeprav seje Bilčovs s tem uvrstil izven cone nevarnosti za izpad na 12. mesto.
V Globasnici pa se širijo glasovi o večjih spremembah v ekipi
-	ponovni poraz, tokrat proti Velikovcu, je pokazal slabosti, ki se jih ne da več prikriti. Številne napake v obrambi in v sredini ter neefektiven napad so najboljši recept za povratek v 1. razred.
Velikovec z bivšim trenerjem Globasnice Wölblom v obrambi je z dvema lepima zadetkoma že v prvem polčasu postavil končni rezultat 2 : 0 zase. Sedaj so Globašani na zadnjem mestu in zmaga proti predzadnjemu, DSG Borovlje, je postala neizogibna dolžnost.
20.	KROG:
Bilčovs - Šentpavel 0:0, Globasnica - Velikovec 0:2, Welzenegg - Gumitz 2:0, ATUS Borovlje
-	ASV 1:1, Vetrinj - Liebenfels 1:3, Žrelec -Mostič 0:0, Pokrče - DSG Borovlje 2:1
21.	KROG (8. 5.):
Bilčovs - Žrelec, DSG Borovlje - Globasnica
Železna Kapla se je z zmago proti Eitwegu (2 : 0) spet približala Šmihelu, ki je podlegel Štebnu/L. z 1 : 2. Žitara vas je jasno (s 4 : 0) dosegla izredno pomembno zmago proti Metlo-vi, saj je sedaj le še za točko oddaljena od 2. mesta, ki bi pomenilo kvalifikacijske tekme za podligo.
21. KROG:
Metlova - Žitara vas 0:4, Šmihel - Šteben 1 : 2, Maria Rojaeh - Rikarja vas 2 :2, Ruda - Labot 1 :2, Klopinj - Vovbre 4:1, Šentlenart -Grebinj 3 :0, Železna Kapla - Eitweg 2 :0
2. RAZRED C
20.	KROG:
SAK II - Šentjakob 0:4, Donau - Sele 2 :3
21.	KROG (8./9. 5.):
Ledince - SAK II, HSV - Sele
2. RAZRED E
20.	KROG:
Djekše - Žvabek 0 :4, Reichenfels - Dobrla vas 2:1
21.	KROG (8./9. 5.):
Žvabek - Galicija, Dobrla vas - Sinča vas
ŽENSKA LIGA
13. KROG:
Sele - Šmarjeta/L. 2 : 0, Spittal - ASK 1:1, SVR Lienz - DSG Borovlje 6:1
NASLEDNJI KROG (8./9. 5.):
DSG Sele - SVR Lienz, Šmarjeta - Spittal, DSG Borovlje - ASK
ODBOJKA
SK Dob spet v 1. zvezni ligi!
V tekmi proti Gleisdorfu so bili Dobljani posebno motivirani, saj bi si v primeru zmage in hkratnem porazu Steyra proti vodečemu Fiirstenfeldu lahko že dokončno zagotovili mesto v 1. zvezni ligi. Ekipa je morala izhajati brez najboljšega napadalca Wolfganga Schmerlaiba, ki se je poškodoval, ko je nesrečno padel čez stopnice.
Toda tudi brez njega tokrat ni bilo kakih težav. Moštvo Gleisdorfa se je moralo »podvreči« lepim napadom in pre-
senetljivim akcijam Doblja-nov, ki so zmagali s 25 : 16, 25 : 22 in 25 : 23.
Fürstenfeld se je izkazal kot prijatelj Doba, saj je premagal edinega še preostalega konkurenta za 2. mesto Steyra s 3 : 0. S tem je zadnja tekma SK Doba na tujem proti Linzu pravzaprav brez pomena -obstoj v 1. zvezni ligi je že zagotovljen.
REZULTATI 9. KROGA:
SK Dob - Gleisdorf/Weiz 3 :0 (16/22/23), ATV Steyr - Fürstenfeld 0:3, Döbling - SL Linz 3:0
1.	Fürstenfeld	9	8	1	25:7	16
2.	SK Dob	9	7	2	23:8	14
3.	ATV Steyr	9	5	4	15:15	10
4.	Döbling	9	4	5	17:20	8
5.	Gleisdorf	9	2	7	10:21	14
ŠAHOVSKI OREH ŠT. 62	Silvo Kovač
Krylov - Bischoff (Ustronj 1994)
Napad belih figur je prisilil črnega kralja na obrambo v kotu šahovnice. Beli, ki je na potezi, ne dovoli črnemu, da
a b c d e f g h
si utrdi obrambo, temveč stopnjuje napad na črnega kralja. Oglejmo si, kako je potekal zaključni obračun s črnim kraljem!
Rešitev št. 61
Pravilna pot do zmage črnega vodi z žrtvijo dame L..Del:!! / seveda ne l...Tc3:? zaradi 2.De8+ z matom /. 2.Dcl: Tc3:! Lep motiv napada na damo, povezanega s skokom črnega skakača na polje e2. 3.Del Tel! Slabost belega na prvi vrsti odloči! 4.Dcl: Se2+ in črni ima prednost figure. Beli seje vdal!