Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Novo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ! Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-Z-24 Štev. 50 (404) LETO VIII. NOVO MESTO, 11. DECEMBRA 1957 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« v Ljubljani Črnomelj za Dan JLA Odbor za pnos.lavo 22. decembra — Dneva JLA — v Crmonv lju se trudi, da bi biil,o praznovanje tega praznika kar naj-boJj svečano. 'V tednu pred praznikom bodo različne športne igre: tekme v strelj-amju in odbojki, kjer bodo sodelovala moštva gamizonov :iz Črnomlja in Otovca ter TVD Partizana it Črnomlja im DFD Svobode Htf Kanižarice; dailje bo šahovski dvoboj med moštvoma SD Črnomelj in JLA. Na predvečer praznika bo v Prosvetnem domu svečama akademija s pestrim sporedom. Na praznik pa bodo pionirji in mladima ter predstavniki oblast, ustanov in podjetij obiskali vojake i-n jih obdaroval: s primernimi darili. Pri proslavi bo sodeloval tudi odred predvojaške vzgoje. Šmarješke Toplice dobile kredit Republiški odbor- za posojila pni Jugoslovanski investicijski banki je na 17. redni seji med drugim odobril tudi investicijski kredit Zdravilišču Šmarješke Toplice. Zdravilišče je dobilo 22 milijonov 414.000 din za dozidavo trakta v kleti do tretjega nadstropja, za urediitev sedanjih kletnih in pritličnih prostorov in nakup opreme za kuhinjo. Prav tako je dobilo 1,800.000 dinarjev za povečanje obratnih sredstev. Kredit je odobren za dobo 10 let s 4 odst. obrestmi in z udeležbo pni investicijskih stroških v znesku 9,606.000 din. Z dozidavo bo zdravilišče pridobilo 36 novih ležišč, novo restavracijo z 210 sedeži, bife s 30-timi mesti in novo kuhinjo s pritiklinami. GRADNJA CESTE RAD0-H0VA VAS—ŠENTL0VRENC Z deli na gradnji ceste Rado-hova vas—Šentlovrenc po dolini Temenice so začasno prenehali, sedaj pa jih spet nadaljujejo. Cesta bo sicer ozka, široka la tri metre, vendar bo velikega pomena za ves ta okoliš in tudi za vozovni ter kolesarski promet Radohova vas—Štefan. Upajo, da z deli ne bodo več prenehali in da bo cesta kmalu gotova. Prvi sneg V preteklem tednu J* živo srebro padlo precej pod ničlo in vse je kazalo, da bo zima vsak čas pritisnila. V sredo zjutraj, 4. decembra, je prva snežena odeja res prekrila pokraj ino'ob Krki, sneg pa »e je obdržal tudi še naslednje dni, čeprav kakega posebnega mraza ni bilo več. Huje je na jugu države, kjer so mnoge bosenske, srbske in črnogorske planine pokrite s poldrugi meter debelim sneženim plaščem- V Beogradu Je bilo v preteklem tednu tudi 12 stopinj pod ničlo. Materialni pogoji naših sol Leta 1945 se je bila končno tudi Dolenjska osvobodila stoletnih domačih in tujih zatiralcev in izkoriščevalcev, ki so jo tlačili v tla In ovirali njen kulturni in gospodarski napredek. Druga svetovna vojna je pa razdejala Se tisto malo gospodarstva, kolikor ga je Dolenjska imela. Tako je stopila v osvoboditev z neobdelano zemljo in ruševinami. In med temi ruševinami je bilo tudi vse polno šol. Vsakemu je bilo jasno, da je treba najprej dati vsa sredstva in žrtvovati vse sile za obnovo gospodarstva. Kajti šele na tem temelja je bilo mogoče graditi industrijo, promet pa tudi Šolstvo in prosveto. Navzlic tej prvenstveni nalogi — obnovi gospodarstva — smo pa vendar že takoj spočetka začeli obnavljati šolstvo in šole. Krajevni ljudski odbori, množične organizacije, učiteljstvo, pionirji, skratka ljudstvo in njegova oblast, vsi so krepko poprijeti za delo pa pomagali obnavljati porušene šole in gradili nove, zavedajoč se, kako nujno potrebno je dati mladini čimveč z vsemi silami obnavljali in gradili novo šolstvo v korist delovnih ljudi. ZDAJ POTREBUJE ŠOLSTVO VEC P0M0CI Da bi vsaj nekoliko omilili pomanjkanje šolskih prostorov in čimprej nadomestili zaradi vojne zamujeno izobrazbo naše mladine, smo že takoj po vojni delno razširili mrežo šoL Nastale težkih materialnih pogojih takoj po osvoboditvi dala kar zadovoljive uspehe. Danes pa, ko načrtno uvajamo reformo šolstva, ko naše gospodarstvo potrebuje temeljito izobraženih kadrov, moramo mrežo in vsebino naših šol prilagoditi rasti našega gospodarstva. Po osvoboditvi začasno ustanovljene šole bo treba sedaj v korist naše mladine ukiniti. Kajti popolna osemletke morajo biti deležni prav vsi naši otroci. To načelo mora biti obvezno za nas vse in napeti moramo vse sile, da priskrbimo našemu šolstvu nujne materialne pogoje. Za boljše razumevanje teh zadev je prav, da «i vsaj na kratko ogledamo današnje materialno stanje obveznega šolanja v našem okraju. Pri tem se mo- od 95 šol jih je bilo 29 požga-nih in porušenih, 11 težko, poškodovanih, 28 vsaj za silo ohranjenih, 7 šolskih stavb je bilo starih in skoraj neuporabnih, 18 šol je pa imelo svoje prostore v privatnih zgradbah. Takoj smo začeli obnavljati tiste Šolske stavbe, ki so bile vsaj delno ohranile nosilne zidove. Le ponekod so še dobre zidove šol porušili, naivno upajoč, da jim bo nova, komaj rojena Jugoslavija lahko kar čez n«č postavila novo šolo. Tako je propadlo še dobro šolsko zidovje v Šentjerneju, Zameškem in v Skocjanu, obnovljene pa so bile šole v Birčni vasi, na Dolžu, v Gaber-ju. Malem Slalniku, Novem mestu, Stopičah, Smarjeti, Oreho-vicl. Ajdovcu, na Dvoru, v Žužemberku, Črnomlju, Adlešičih, Stari Lipi, v Štrekljevcu, na Su-horju, Radovicl, Mirni in v Pod-boč.iu. Obenem smo uredili poškodovane šole v Brusnicah, Karteljevem, Mirni peči, T*od-gradu. Beli cerkvi, v* Dobr-nlču, Semiču, Crmošnjicah, Cer-neči vasi, na Lazah in v Poljanah. t Nove šole smo začeli graditi v Globodolu, Šmarjeških Toplicah, Zameškem, na Čatežu, v Pre-volah, Lakencu, na Vinici, v Zilju in Sentrupertu. Za šolske namene so bila zasilno urejena še nekatera poslopja, ki pa so seveda le začasna, tako v Šentjerneju, Skocjanu, Malem Lipju, na Trebelnem in v Jelševcu. OSNOVNI POGOJI ZA UREDITEV OSEMLETK Število šoloobveznih otrok je raslo iz leta v leto. Učilnice so postajale premajhne. Organizirali smo pouk na nekaterih šolah celo v treh izmenah, skoraj povsod je pa bil pouk v dveh izmenah. Kakšni so učni in sanitarni pogoji v tako prenatrpanih šolah, si lahko misli vsak sam. Ze v letu 1958 bomo v nekaterih krajih organizacijsko utrdili osemletno šolo, zato bo treba prav v teh krajih urediti osnovne pogoje, da bo šolanje potekalo vsaj normalno, če Že ne dobro. (Nadaljevanje na 4. strani) V nedeljo popoldne je v Ljubljani nenadoma preminul podpredsednik Ljudske skupščine LRS, tovariš dr. Ferdo Kozak. Slovenci srn« z njim izgubili velikega človeka in vsestranskega ustvarjalca, katerega pomen bo ostal v našem političnem, družbenem in kulturnem življenju trajno zapisan. Slava spominu tovariša dr. Ferda Kazaka! Pomembna zdravstvena pridobitev L januarja 1958 - onkološki disp anzer v Novem mestu Pogled na novozgrajeno šolo v Prevolab (občina Žužemberk) izobrazbe. Pouk za vsako ceno! To vodilo je usmerjalo naše šolnike, iz te zavesti so črpali energijo in v svobodni domovini so šole v privatnih zgradbah, da smo tako reševali nujne naloge opismenjevanja. To je bila za-6asna rešitev, ki pa je v tistih ramo ozreti tudi na prva leta po osvoboditvi. Stanje šolskih prostorov 1945 je bilo takole: leta S prvim januarjem 1958 bo pričel poslovati v Novem mestu dispanzer za odkrivanje in preprečevanje raka. To bo okrajna zdravstvena ustanova, posloval pa bo sedaj zaradi pomanjkanja prostorov in strokovnega kadra pri kirurgičnem oddelku splošne bolnišnice v Novem mestu. Število rakastih obolenj je Črnomelj sam ne zmore vsega Vodovod ( in elektrifikacija podeželja sta glavna komunalna problema, s katerima se ubada občinski ljudski odbor. Mimo teh pa je seveda več drugih, Id tudi nujno terjajo rešitve. Vse Obvestilo upokojencem Po dosedanjih časopisnih »n radijskih obvestilih naj bi se uživalcem starostnih In družinskih pokojnin izplačevale pokojnine v novih zneskih že za j a-n u a x 1958. Po brzojavnem sporočilu Zveznega zavoda za socialno zavarovanje se bodo nov* zneski pokojnin izplačevali šele za mesec februar 1958. to pa presega finančno zmogljivost občine in pripravljenost prebivalcev, da podpro izvedibo raznih komunalnih del z lastnim prispevkom. Glaivinii vodovod z zajetjem v Dobličah bo letos dograjen le v prvi etapi. S sredstvi, ki jih je dobil občinski ljudski odbor v ta namen, in s prispevkom prebivalcev, bo iz novega vodovoda dobil vodo le Črnomelj. Nujno je treba pričeti graditi drugi cevovod od zbiralnika na Gniiču čez • Dobliče, Ješelnik, Tušev dol, Otavec do Gornje Pake. S tem bi približali vodo zlasti tl-sjtim va«em, koer je pomanjkanje vode najbolj občutno in jo morajo voziti iz doline. Ta ce- vovod bo stal (po proračunu skupno z nabiralnikom na Gornji Paikd) okoli 26 miilijoroov din. Hkrati bo treba takoj zgraditi stranske odcepe v Dobličah, Je-šelmiku, Tušev era dolu in proti Blatniku. Prav tako je treba zgrad,iti cevovod Kočevje—tovarna BELT—Črnomelj, ki bo pomožni cevovod za oskrbo Črnomlja, ter odcep v Loki. Vsa ta dela so preračunana na okoli 40 miiliflOnov din. čeprav je biLo v občini Crno-mpij po vojni mnogo vasi elekitrifioiranih, je še vedno brez elektrike okoli 30 vasi. To so najbolj oddaOjene in najbolj pasivne vasi, ki pa so med vojne veliko žrtvovale za narodno- N otranje polit i 6 ni teti en s k i pre gle 'd 1 NOVI ZAKONI Zvezni ljudski poslanci so se včeraj ponovno sestali, kajti 23. decembra poteče mandatna doba tega sklica in razpisane bodo nove volitve. Do takrat pa mora Ljudska skupščina sprejeti precej zakonov in še gospodarski načrt za prihodnje leto. Na zasedanju, ki se je začelo včeraj, razpravljajo poslanci med drugim o treh zelo pomembnih zakonskih osnutkih: o prispevku za proračune iz osebnih dohodkov delavcev in nameščencev, o dohodku gospodarskih organizacij in prispevkih, ki jih morajo podjetja odvajati družbi, in o novi razdelitvi pristojnosti med občino in okrajem. Prva dva zakonska osnutka spadata v okvir predpisov, s katerimi bo urejena razdelitev skupnega dohodka gospodarskih organizacij. Zakona o prispevku za proračune in prispevku za družbeno skupnost sta osnova in zato bomo šele prihodnje leto, ko bo izvoljena nova Ljudska skupščina, sprejeli tudi temeljni zakon o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Zakon o prispevku za proračune iz osebnih dohodkov delavcev in nameščencev bo omogočil, da se splošna potrošnja po posameznih občinah, nasloni na ustvarjeni osebni dohodek zaposlenih. Ta zakon bo zagotovil bolj tr'.not In bolj spodbudno osnovo za delo samoupravnih organov v občinah. Načrt Bakona predvideva, da lahko posamez- ne občine predpišejo dopolnilni prispevek za proračune (največ do 10 odstotkov). Ta dopolnilni prispeuek bo v celoti ostal občini, ki ga bo predpisala. Katere občine bodo predpisovale dopolnilne prispevke? Verjetno tiste, ki jim z rednimi prispevki v proračune ne bo zagotovljeno dovolj sredstev za redno poslovanje. Prav bi bilo, če bi se občine posluževale te pravice predvsem tedaj, ko bodo ugotovile, da se osebni dohodki v tem ali drugem podjetju ne oblikujejo na osnovi normalnega poslovanja. Z drugo besedo: občina bi morala predpisati dopolnilne prispevke za proračune v tistih primerih, ko podjetja ustvarjajo dobiček z dviganjem cen in izkoriščanjem položaja na tržišču. Tak predpis bi nam koristil že letos, saj so mnoga podjetja, predvsem trgovinska, delila tudi po dvanajst in več dodatnih plač. To prav gotovo ni bila njihova zasluga in je že zato prav, če si družba pridrži pravico, da, tako zbrana sredstva v takih podjetjih zajame v občinske proračune in jih uporabi za razvoj šolstva, zdravstva in podobne družbene investicije. Drugi zakon predpisuje koliko sredstev morajo podjetja oddeliti za družbo, kajti šele tisto, kar jim ostane, lahko razdele na plače in sklade. Pomeni, da je s tem zakonom določen pojem dohodka ter način in višina, ki ga mora gospodarska organizacija oddeliti za družbene potrebe. Po tem zakonu bodo imela vsa podjetja oziroma vse gospodarske organizacije enake dolžnosti. Višina prispevka, ki ga bodo podjetja vplačevala za pokritje družbenih potreb, bo pa odvisna od višine dohodka, ki ga podjetje ustvarja. Vendar na so predvidene take obveznosti, da bo veliki večini podjetij ostalo za samostojno razpolaganje v prihodnjem letu več sredstev kot letos. Prispevek bodo morala vplačevati šele tista podjetja, ki bodo za 25 odstotkov) presegla dohodek, izračunan na osnovi minimalnih plač. Z drugo besedo: na aedanjo raven plač po tarifnih pravilnikih ne bo treba plačati prispevka po predvideni lestvici. Med drugim predvideva zakon, da bodo manjša podjetja plačevala prispevek za splošne družbene potrebe v pavšalu. V to skupino podjetij naj bi spadale manjše trgovine, ki se ukvarjajo z nakupom in prodajo poljedelskih pridelkov, gostišča, komunalne delavnice itd. Prispevki za splošne družbene potrebe, ki se bodo izdvajali iz dohodka gospodarskih organizacij, bodo razdeljeni med zvezo in politično teritorialne enote, to je okraje in občine. Tretji zakon, ki smo ga omenili v uvodu, pa bo še bolj utrdil občine, snj ,7Jm daje precej novih pravic in s tem tudi nove dolžnosti. Občinski ljudski odbori bodo prevzeli znaten del nalog, ki so jih doslej opravljali okraji. Tako bodo imele občine precej več pravic na področju šolstva (ustanavljanje srednjih šol, strokovnih šol, gledališč itd.), dalje na področju gospodarstva in financ (davek na promet itd.jin končno, prevzele bodo celo vrsto inspekcijskih služb. osvobodilni boj. Ker so vasi v dolini dobile elektriko 6koraj zastonj ali pa zelo poceni, ne bi bilo prav, če bi prepustili preostale vasi same sebi glede napeljave elektrike. Gradnja nove šole v Draga-tušu je tako pereča zadeva, di pestaja čedalje bolj že tudi politično vprašanje. Vsa bivša dragatuška občina je brez šolske stavbe. Šola na Vinici tudi še nI dograjena. Politični problem Je tudi dograditev cesite do mostu v 2u-ričih, kil ne terja večjih sredstev, pač pa nekoliko več razumevanja pri odločujočih činl-teljih. Vaščani so za most, ta ga je zgradila JLA, žrtvovali veliko lesa, voženj in dela ter dali brezplačno tudi svet, po katerem pelje cesta. Skupno s pripadniki JLA so izkopali zemljo, pri denarju, ki je potreben za zaključek del, pa se je vsa ustavilo in stoji že več kot dv# leti. Na hrvatski strani imajo do mostu zgrajeno lepo cesto, na naši strani je pa še ni, zato je promet čez most pravzaprav nemogoč. (Nadaljevanje na 2. strani) PR1CETEK POUKA NA ADMINISTRATIVNI ŠOLI V ponedeljek, 9. decembra, so pričeli s poukom na administrativnu šoli v Novem mestu. V pripravljalni tečaj se je dosedaj vpisalo 28 deklet — otrok padlih borcev. Najtežje vprašanje šole, vprašanje • internata, je okrajni odbor Zveze borcev rešil začasno s postavitvijo barake v Bršljinu. Baraka je sicer urejena kair se najbolj da udobno, vendar je še vedno le baraka. To ponovno opozarja, kako potreben je v Novem mestu dijaški oz. vajeniški internat ali kaj podobnega, kamor bi dostojno namestili mladino, ki obiskuj« tukajšnje šole. VREME za cas od 13. do 22. dec. V dneh do 19. decembra bo nastopil mraz, hkrati bo tudi večkrat snežilo. V. M, v porastu po vsem svetu. Rak je danes mnogo bolj nevarna bolezen kot tuberkuloza. Tudi na kirurgičnem oddelku novomeške bolnišnice imajo na zdiravljenju precej bolnikov s OBVESTILO Zadnja številka lista »KOMUNIST« je izšla v soboto, 7. decembra, In je bila vsem naročnikom razposlana iz Ljubljane. Odslej bo slovensko izdajo ZKJ tiskala tiskarna »Slovenskega poročevalca«. Zaradi tega obveščamo vse politične organizacije, ustanove In podjetja kakor tudi naročnike listov »KOMUNIST« in »NASA SKUPNOST«, da je v Ljubljani, Tomšičeva 1, ustanovljena posebna uprava teh listov, ki bo skrbela za redno dostavo listov, reševala reklamacije in naročila starih in novih naročnikov ter pobirala naročnino za slovenski izdaji omenjenih listov. »Komunist« — »Naša skupnost« Uredništvo In uprava to nevarno boleznijo, povprečno skoraj' deset odstotkov vseh na tem oddelku. Zato je prišlo do pobude, da bi ustanovili poseben zavod za borbo proti raku. V dispanzerju za odkrivanje in preprečevanje raka bodo predvsem skušali pravočasno odkriti to bolezen ter jo takoj zdraviti. Po izkušnjah j« zdravljenje uspešno, če bolezen pravočasno odkrijemo. Preiskave kot preizkusno zdravljenje bo brezplačno. To bo zlasti ugodno za samoplačnike. Skratka, dispanzer bo pomagal ljudem v borbi proti tej hudi bolezni zastonj. Novomeščane opozarjamo na predavanje o raku In rakastih bo le/ni h, ki ga bo imel priznani specialist-kirurg dr. Oton Baje, primari j kirurgičnega oddelka novomeške bolnišnica, 18. decembra zvečer v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. LETOS ZNOVA RAZPISUJEMO PRILJUBLJENO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE NASE STARE IN NOVE NAROČNIKE. MED GLAVNIMI DOBITKI JE TO POT motorno kolo Z OSTALIMI DOBITKI VAS BOMO SEZNANILI V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH, ZELO DRAGOCENA DARILA SO PRISPEVALA NEKATERA NAJBOLJ ZNANA DOLENJSKA PODJETJA, BO- Za naročnike »Dolenjskega lista" gato zbirko knjižnih daril pa bo prispevala uprava našega lista. med vsemi temi dobitki bo zreb izbral vec ko sto srečnežev izmed vseh naših naročnikov, ki bodo do dneva žrebanja vnaprej poravnali bodisi celoletno ali vsaj polletno naročnino. žrebanje bo prve dni marca 1958, rok za poravnavo naročnine pa je 31. januarja 1958. vse, ki želijo sodelovati v novoletnem nagradnem žrebanju, vabimo, da zasledujejo objave v naslednjih številkah našega tednika. — položnice za poravnavo naročnine bodo priložene v novoletni Številki »dolenjskega lista«. žrebanja se bodo udeležili tudi vsi novi naročniki pod istimi pogoji. seznanite z našim domaČim listom sosede, prijatelje in znance, ce ga še ne prejemajo na svoj naslov! zagotovite si priložnost, da vam žreb nakloni dragoceno darilo — naročite si še danes »dolenjski list«! pripravljamo veliko novoletno nagradno žrebanje ' Strana ' »DOfcBNJSKI ti ST« Stev, 50 (404) ŠIVALNI STROJI V KOČEVJU Le poglejte jih, nasmejane tovarišice iz Kočevja, kako so zadovoljne! Kaj tudi ne bi bile, saj je to že 4. skupina udeleženk krojno - šiviljskega tečaja v Kočevju. Na prošnjo in željo deklet in žena je poslala priznana tovarna šivalnih strojev MIRNA iz Mirne na Dolenjskem v Kočevje to-varišico Fant Adamič, ki vodi tečaje kot predmetna učiteljica. Vse tečajnice so z njo zelo zadovoljne, pravtako pa seveda s stroji, ki jih je dala na razpolago tovarna MIRNA. Tečajnice si same krojijo in šivajo obleke, krpajo in popravljajo, lotile pa so se tudi srajc, kril in podobnih oblačit. Večji obtok denarja Po podatkih Narodne banke FLRJ jo bilo 30.nx>vomibra 1957 v obtoku 128 mllidaird 495 mlli-(jonov dinarjev, to je za 11 (milijard 479 milijonov dinarjev več kot 30. oktobra letos. Lani 30. novembra je znašal promet denarja v naši državi 94 milijard in 4 milijone din. Kaj lahko slišiš med njimi takele pogovore: »Možu bom sešila srajco, to se bo začudil — in še vesel bo, da sem se v tako kratkem času že toliko naučila!* Seveda se je bilo treba učiti; kar udeleženke tečaja znajo, so se naučile po zaslugi učiteljice in vaj na dobrih strojih iz Mirne. Zato bodo s tečaji še nadaljevali. Tečajnice prispevajo manjše zneske za učnimo in material, ki ga potrebujejo. Pouk imajo v po- RNE« »Sinko bo ponosen: ,Mama mi je naredila srajco!'* »Doma so mi obljubili nekaj pomoči, da bom kupila šivalni stroj, saj jih daje tovarna MIRNA tudi na obroke!« »Ceneje bomo shajali, Se bom sama krojila in šivala otrokom perilo ali oblekce!* Ena izmed najmlajših ude* leženk pa je malo tišje pristavila: »Molu bom prinesla. znanje za doto...« Pa recite, če nima vsaka izmed njih prav? ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Trgovsko podjetje »VINO« NOVO MESTO sprejme uslužbenca za materialno knjigovodstvo. Prednost Imajo moški s srednjo šolo in večletno prakso na takem delovnem mestu. Tečajnice 4. skupine krojno-šiviljskega tečaja v Kočevju (Foto Albin Božič) Generalni sekretar Združenih narodov se j« pravkar vrnil s poti po Srednjem vzhodu. Obiskal je Jordanijo, Izrael, Sirijo ln Libanon. Uradno Je bilo znano, da Je prišel osebno na Srednji vzhod zaradi načelnika komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem polkovnika L*aryja, ki ga Jordan-ci dolžljo, da je preveč naklonjen Izraelcem. Drugo vprašanje naj b) bilo svoboden prehod Izraelcev do gore Scopos. Precej mršav razlog za potovanje generalnega sekretarja na Srednji vzhod. Toda to Je le navidezno, ker Ham-marskjoeld gotovo ni potoval kar tako, ker ima na sedežu OZN v New Yorku dovolj dela in se Je že nekajkrat moral odpovedati dopustu, ker n| imel čas« zanj. Če hočemo najti odgovor za pot generalnega sekretarja na Srednji vzhod, se ne smemo dosti ozirati na njegove lastne izjave, zakaj ta je povedal samo to, da Je bila pot »zelo koristna«. Pripomnil Je tudi, da nI storil nobenih korakov za reševanje širših problemov tega dela sveta. Novinarji bi prav toliko vedeli, če bi vprašali delfijski orakelj. Hammarskjoeld Je eden Izmed najbolj zadržanih državnikov pri dajanju iejav- To Je razumljivo, saj je generalni sekretar organizacije, ki vključuje 82 držav. In mora dobro premisliti, kaj Izjavi, da ne bi užalil ene ali druge Izmed teh držav. Toda ne gre samo «a to. Kadar gre on na pot, nI nobenega bobnanja In nobenih senzacij, zakaj Hammarskjoeld Je človek, ki predvsem posluša. Nekateri njegovi prija- telji na Švedskem so ga imenovali »brezosebneža«, toda to ne drži. Ob napadu Velike Britanije in Francije na Egipt, se je zaprl v svojo pisarno in v njej skrušen prebedel noč. Naslednjega dne Je prebral izjavo, ki je pravzaprav pomnila odstop. Toda vsi, vštevftl ZDA, SZ In celo Britanijo in Francijo, so ga prosili, naj ostane- Tudi to pot ni bilo bobnanja, ko s« Je Hammarskjoeld vrnil s Srednjega PO OBISKU vzhoda. In ker J« bil tako molčeč, lahko s precejšnjo gotovostjo domnevamo, da so govorili tudi o drugih vprašanjih, predvsem 0 palestinskih beguncih. Ti begunci so Arabci, ki so Jlh pregnali zmagoviti Izraelci leta 1948. Razporejeni] so v loku vzdolž izraelskih meja na ozemlju Egipta (okrog Gaze), Jordanije, Sirije In Libanona. Ze devet let vztrajajo ln upajo, da 6e bodo nekoč vrnili na svoje domove, ki jih pa ni več- Njihov obstoj zagotavlja kakih 60 milijonov dolarjev, ki jih na leto zberejo zahodne države, posebno ZDA. Te države pri vsej zadevi nimajo najbolj mirne vesti so vsa ta leta dajale denar In ga še dajejo- Zdaj pa so se raznesli glasovi, da se je Zahod naveličal dajati to pomoč. Tako bfl prisilil arabske države, da bi te begunce odselile oziroma razsellle po notranjosti Iraka, Sirije, Egipta ln Jor- danije. Politično bi bil ta ukrep zelo nepriljubljen, zakaj Arabci 8e Be danes ne morejo sprijazniti s dejstvom« da se ne bodo vrnili v Izrael oziroma v Palestino. Dokler so begunci na meji« je to nekakšno opozorilo svetu: glejte, kakšna krivica se nam je zgodila in se nam še godi. Toda hkrati Je tudi res, da so t} begunci dinamit na meji, ki lahko spet zažge kakšen spopad. . Ko ne bi bilo več zahodne pomoči, bi se morali begunci odseliti, ker nobena arabska država in niti vse skupaj najbrž ne bi bile pripravljene dajati 60 milijonov dolarjev na leto zanje. Zahod bi torej dosegel svoje, toda za ceno — arabskega sovraštva« Strogo vzeto, Hammarskjoeld ne zastopa zahodnih držav, ampak Združene narode. Toda vse, kar Je v zvezi s temi begunci, je tudi močno v zvezi z mirom na Srednjem vzhodu. In za mir so Združeni narodi zainteresirani. Zato se vsiljuje domneva, da Je Hammarskjoeld moral vsaj mimogrede govoriti tudi o beguncih. Kako bodo ta problem rešili, je negotovo- Brez dvoma bodo zahodne države — tudi če mislijo ustaviti pomoč — predlagale, da one plačajo stroške preselitve in naselitve teh beguncev. Pri tej delikatni operaciji pa bi bile usluge Združenh narodov neprecenljive vTed-nos.il. Toda treba je ukrepati počasi in preudarno. Hammarskjoeld je sam nekoč dejal: »Verujem v možnost postopnega napredka v smeri reševanja težavnih vpraSanj in to Je zame razlog, da sem optimist« poldanskih urah v osnovni io-li nasproti pošte. »Znanje je pač najdragocenejše bogastvo« pravijo -udeleženke tečaja, med katerimi smo slišali tudi takele ugotovitve in mnenja: »Mož bo vesel, da mu ne bo treba odpirati denarnice, saj je večkrat suha... Komunalni problemi občine Črnomelj OPOZORILO STARŠEM IN ŠOLAM Ob nastopu poledice Je Olepševalno društvo v Novem mestu poskrbelo za posipanje pločnikov in prehodov za pešce. To pri-zadevanje za varno hojo pa je skoraj brez haska, ker se otroci drsajo prav povsod ter odstranijo pesek. Društvo opozarja, da je strogo prepovedano drsanje in sankanje po pločnikih, hodnikih in prehodih za pešce. Ker opozorila otrokom ne zaležejo, je društvo prisiljeno posebej opozoriti starše, da so odgovorni za početje svojih otrok. Hkrati prosimo vse šole, da otroke stalno opominjajo, kaj smejo in kaj ne smejo. V Novem mestu in okolici jc dovolj primernih krajev za drsanje in sankanje, kjer otroci ne bodo ogrožali prometa. Potrebno je še poudariti, da je v mestu nekaj mladine, ki si dovoli mnogo preveč in dela veliko škodo na nasadih In v parkih. Mestni vrtnar si zaman prizadeva, da bi onemogočil teptanje nasadov in urejenih gred. Tudi zabiti klini in žica ne zaležejo, ker tudi to otroci odstranijo. Nedavno tega so v večernih urah navezali žico čez leseni most na Loki. Le previdnosti nekega pešca se je zahvaliti, da je bila žica pravočasno odkrita ln ni prišlo do kake nesreče. Mladi nepridipravi, ki so to napravili, so bili odkriti in bodo starši zanje odgovarjali. Rh, te cene (Prenos s L strani) V gozdovih nad Tančo goro propada stotisoče knibikov bukovega lesa. Brez zgraditve cest* Grič—Vrh gora—Dalnje njive je rešitev tega lesa, ki predstavlja veliko vrednost, nemogoča. Načrt zia gradnjo te gozdne in turistične ceste je narejen, čaka le uresničitve. Bukov les v teh gozdovih pa ne čaka, pati pa izgublja vrednost iz leta v leto. Težko je verjeti, vendar t« res, da leži na stanovanjskem uradu v Črnomlju 120 prošenj za družlnsksf stanovanja. Podjetja v Črnomlju potrebujejo strokovnjake. Nekaj bi jih dobili, če bi jim lahko nudili stanovanja. Tako pa se vsak obrne. ko pride v Črnomelj in vidi, da nimajo stanovanj. Občinski stanovanjski sklad doseže letno komaj 20 milijonov, to je za fl do 7 novih stanovanj. Samo s tem skladom ne bodo nikoli rešili stanovanjskega problema ali ga vsaj omilili. Mimo omenjenih zadev je v občini še polno drugih manjših komunalnih vprašanj, ki terjajo rešitve. Med te spada javna razsvetljava v večjih krajih, ureditev pokopališč, zlasti d> t artizamskih grobišč, občinska pota in ceste, kanalizacija gornjega dela Črnomlja, dokončanje spomenika na Gričku in ša kaj. Koliko vprašanj bo lahko re» sli občinski ljudski odbor • svojimi sredstvi, si lahko predstavljamo, če vemo, da je imel letos za vsa komunalna dela le dva milijona din! Res je tu še prispevek ljudil, ki so pripravljeni marsikaj datt za napredek svojega kraja, vse to pa Je z ozirom na velike potrebe vendarle bore malo. Splošni gospodarski napredek in višja življenjska raven ter vsaj približno enak ali vzporeden razvoj vseh krajev naše domovin« v duhu socialistične demokracije terja reševanje takih problemov v posameznih občinah Iz širšega, splošno družbenega vidika. Iz Trebnega nam pišejo PORAST ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV V NOVEMBRU Eva, že spet razmetavaš denar! (Po jezu) V primerjavi z oktobrom so se življenjski stroški v novembru povečali za skoraj 2 odstotka, računano za vso državo. Podražilo se je tole blaSo: ril za 2,4%, goveje meso za l,9°/o, svinjsko meso za 0,7°/o, jajca za 7,8%, fižol za l,3°/o, jabolka za 37«/», rečne ribe za 1,9%. Pocenilo se je ovčje meso za l,8°/o, krompir za 11%, korenje za 40% in zelje za 42%. Alkoholne pijače se razen vina niso podražile. Cene kruha, moke, masti, olja in sladkorja so ostale na isti višini kot prejšnji mesec- Zelo fto 69 podražile obrtne Z NOVOMEŠKEGA SEJMIŠČA V ponedeljek, fl. decembra so na sejmišče pripeljali nekoliko manj prašičev, zato Je cena takoj narasla. Naprodaj Je bilo •78 prašičev, prodali pa so jih 74T. Cena malim, od S do 10 tednov starim prašičkom je bila od 4.ono do 6.000 din, večji (od 3 do 7 mesecev stari) pa so bili od 6.000 do 14.000 din. DUH ? uslug© — v enem letu kar za 12 odstotkov. V novembru so zvišali usluge Oirivoi in krojaiči, podražili so se tudi ženski in moški čevlji od 0,3 do 0,8%, oprema pa za en odstotek. Nasprotno pa -so znižali cene moških in otroških bombažnih nogavic za 1,6 odstotka. Delo pri kanalizaciji je teklo bolje kot so pričakovali. Pri tem imajo zasluge tudi prebivalci, ki so pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom ali a prispevkom v denarju. Prispevali so tudi tisti, ki Imajo hiš« nižje od glavnega kanala ln tako od Btčanje kanalizacije ne bodo imeli koristi. Trebanjcl so zlas'J zato pomagali graditi kanalizacijo, ker se je uprava za ceste vedno Izgovarjala, da ne more asfaltirati ceste skozi vas, dokler ni urejena kanalizacija. Trebanjcl pa si že dolgo žele, da bi se iznebili neznosnega prahu poleti in blata v jeseni in pozimi. Izgovor na kanalizacijo Je sedaj odpadel, zato upajo, da bodo prihodnje leto le imeli urejeno cesto RAZPIS za novi tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 6. februarja do 31. junija 1958) Tečaj Politične šole Je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji In kmetijstvu, ki so se že uveljavili v organih delavskega In družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije ln znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah ln družbenih organih pošljite najkasneje do 10. Januarja 1938 na upravo Politične šole prt CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 ln tudi na tvoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in v Internat, ki Je pri Politični šoli, bo rsak posameznik pismeno obveščen, ln sicer najmanj 14 dni pred pri četkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi lole, oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Zdaj Je zgrajen glavni kanal do Starega, trga, v gradnji pa so stranski odcepi. S tem bo prvi del gradnje končan. V drugem delu bo zgrajena kanalizacija še za vas Stari trg. Pod vasjo bo čistilnik, prek katerega bo tekla odpadna voda v Temenico. Občinski ljudski odbor, ki gradi kanalizacijo v lastni režiji, Je prihranil znatna sredstva tudi s tem. da izdeluje cevi doma, saj so za polovico cenejše kot če bi jih kupili. Požar v Mali vasi V torek 3. decembra popoldne Je nastal požar v hiši splošnega ljudskega imetja v Mali vasi pri Knežji vasi blizu šole. K sreči Je stavba na samem in tako niso bile ogrožene druge domačije. Požar je nastal zaradi slabega dimnika, zaradi česar se je vnela krma na podstrešju. Mestni zavod »SNAGA« - LJUBLJANA sprejme takoj v zaposlitev večje števild DELAVCEV Hrana in stanovanje preskrbljena. IZ RAZNIH STRANI • Po večkratnih napovedih in odgodiiitvah so Američani naposled skušali spraviti v ve-vesolje svoj prvi umetni satelit. Toda poskus se je žalostno izjalovil — kot so napovedovali sami znanstveniki. Raketa se je dvignila samo en meter visoko, nato pa se Je vse skupaj sesulo v ognju m dimu. Ta neuspeh Je močno razočaral Američane, ameriški m znanstvenikom pa Je to potrdilo, da so Imeli prav, ko so zatrjevali, da pri teli rečeh ne gre prehitevati priprav in razvoja. • Raketa, ki Je ponesla prvi umetni sovjetski satelit v vesolje, Je padla na zemljo, in to nekje na Aljaski. Tako vsaj trdi prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev ln drugI sovjetski znanstveniki. Američani pa po zadnjih poročilih zanikajo, da bi kaj podobnega padlo na njihovo ozemlje. Težko Je ugotoviti, kdo ima prav, pač pa drži, da bi vsak ostanek rakete nudil znanstvenikom dragocen material za proučevanje lastnosti kovin pod doslej neznanimi pogoji in pa »navade« meteorjev. G Indonezija Je storila vrsto ostrih ukrepov proti indonezijskemu kapitalu in nizozemskemu političnemu vplivu. Vse nizozemske banke so prišle pod Indonezijsko vojaško nadzorstvo, nizozemski državljani se bodo morali izseliti lz države. Vse nizozemske konzulate so zaprli in najbrž n! daleč čas, ko bo Indonezija tudi uradno prekinila vse diplomatske stike z Nizozemsko. • Maroška vlada Je protestirala pri Špansiki vladi v Madridu proti navzočnosti Španskih vojnih ladij v maroških teritorialnih vodah. Hkrati so maroški uporniki na področju Ifnlja sporočili, da Je v zadnjih dneh v bojih padlo kakih 180 španskih vojakov ln da Je bilo 19 ujetih. Maroški kralj Mohamed V. pa Je pozval Maročane po radiu, naj ohranijo hladno kri, ker bo vlada storila vse, da zavaruje maroške Interese. • Sest ameriških in nekaj britanskih petrolejskih družb Je zaprosilo francosko vlado za dovoljenje, da bi smele vrtati za nafto v Sahari. Francoska vlada je prošnji ustregla ln tudi določila področje v puščavi, kjer bodo te družbe lahko Iskale nafto. Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča: leležba državljanov v sodstvu n. V obdobju narodnoosvobodilne vojne je nastala flova ljudska oblast, kL ni bila ustvarjena z dekreti, ampak si jo je ljudstvo samo zgradilo. Vzporedno s tem je bila odpravljena tudi zakonodaja in praivni sistem stare Jugoslavije. Vzpostavljena so bila nova ljudska sodišča, ki &o postala organi za varstvo pridobitev revolucije, za varstvo koristi delovnih množic in zgraditev socializma v državi. , 2e v najzgodnejšem obdobju narodnoosvobodilne vojne so bili posamezni partizanski oddelki in štabi postavljen; pred nalogo, da sodijo storilcem kaznivih dejanj, tako tudi ujetim gestapovcem in drugim vojnim zločincem. Na področju Slovenije je bil začetek ljudskega sodstvi v taki obliki, da ie politični komisar pred zbrano četo obrazložil kazensko zadevo in je nato vsa četa odločala o krin'd'1 ln kazni- Sodbe so bile izrečene po pravnem občutku partizanskih enot, z ozirom na potrebe narodnoosvobodilne vojne. Jasno je, da takratni položaj — razbiti sistem odredov — nI dopuščal še organizacije posebnih m »talnih sodnih organov. Toda že v letu 1943 — na Slovenskem tik pred italijansko kapitulacijo — so začela delovati stalna vojaška sodišča brigad, odredov in bataljonov. V Sloveniji so poleg vojaških sodišč opravljali sodstvo v omejenem obsegu tudi terenski odbori OF, In to za kazenske zadeve, ki niso spadala pred vojaiško sodišče, civilne zadeve pa, v kol".kor so se stranke sporazumno obrnile na terenski odbor. Po II. zasedanju AVNOJ nastaja od narodnoosvobodilnih odborov ločen in neodvisen sodni aparat. Po odločbi predsedstva SNOS o začasnih ljudskih sodiščih In ljudskih sodnikih (z dne 3. 9. 1944) je bU v Slove-nii storjen prehod na višjo stopnjo sodne organizacije z osnovnimi načeli neodvisnosti sodnikov 'n zbornega sojenja in s tem, da sodnike volijo narodnoosvobodilni odbori. S tem je biila dejansko odvzeta vsem terenskim odborom OF in ostalim narodnoosvobodilnim odborom sodna pristojnost. Ta predpis je ostal v veljavi vse do zveznega zakona o ureditvi ljudskih sodišč, ki ga Je sprejela začasna narodna skupščina v avgustu 1945. 111. Takoj po osvoboditvi smo dobili na vsem ozemlju države novo ljudsko sodstvo kot del enotnega državnega sistema, ki je bil zgrajen že med vojno in > revolucijo. Po ustavi FLRJ .pripada vsa oblast ljudstvu in izhaja iz ljudstva. Tudi splošni zakon o ljudskih odborih, kot drugi najvažnejši predpis o izgradnji ljudske oblasti, nagla-šuje neposredno udeležbo ljudstva ter potrebo, da se ljudski odbori morajo pri svojem delu opirati na. udeležbo ljudskih množic. Taka določila so dobila nujen odraz v zakonu 0 ureditvi ljudskih sodišč z dne 26- 8 1945 z vsemi nadaljnimj spremembami, ter končno z zakonom o sodiščih z dne 5. 7. 1954. Člen 11. navedenega zakona določa, da sodelujejo pri sojenju stalni sodniki jn občasni sodniki (sodniki porotniki), ki so pri sojenju enakopravni. Razlika med stalnim sodnikom in sodnikom porotnikom se ne tiče pnavic pri udeležbi ln odločanju, ampak v glavnem samo v traja-nju sodniško službe ter v pro-cesuBlnem vodstvu, ki ga upravlja stalni sodnik. Določeno Je tudi, da stalne in občasne sod- nike volijo in razrešujejo ljudske skupščine in ljudski odbori. Medtem ko republiške ljudske skupščine volijo in razrešujejo sodnike vrhovnih in okrožnih sodišč, volijo in razrešujejo ljudski odbori stalne sodnike okrajnih sodišč ter sodnike porotnike okrožnih in okrajnih sodišč. Prepričan sem, da ni treba Se posebej zavračati sedaj že redke ugovore in pomisleke proti institutu sodnikov porotnikov, saj se je ta ustanova nedvomno izkazala kot utemeljenja in potrebna. Najčešći ugovor — češ da so sodniki porotniki često nesamostojni, da ne Jemljejo svoje funkcije dovolj resno, da se težko znajdejo v kompliciranih procesih in da so bolj podvrženi raizmim zunanjim vplivom, kot stalni sodniki — lahko zavračamo s tem, da Je ta ugovor podan bolj zoper nepravilno izbiro porotnikov, kakor pa v načelu zoper ustanovo naših porotnih sodišč. Ne bo pa odveč, če tudi v tem sestavku nakažem prednosti in podčrtam pomen udeležbe državljanov v sodstvu. a) Pri upravljanju države sodeluje ljudstvo kot (Odločujoč činitelj tudi v najvažnejših državnih poslih. Ce tedaj odloča ljudstvo, zastopano po svojih predstavnikih — ljudskih poslancih, v zakonodaji, se mu načeloma ne more kratiti pravica, da odloča še pri uporabi zakonov, ki jih Je samo izglasovalo. Zato mora Imeti v demokratični državi ljudstvo po svojih iz- voljenih predstavnikih svoje mesto tudi za sodniško mizo. b) 2e zgodovinski razvoj Je pokazal, da udeležba ljudstva Ptri sojenju krepi zaupanje ljudstva v sodstvo, a tem pa odpadejo razlogi za sumničenja o neobjektivnosti ln podkupljivosti. c) Laični element v sodstvu približa ljudstvu sodstvo in to ne samo v tehničnem aH tzra-zoslovnem pomenu, ampak se s tem v ljudeh tudi razvija In utrjuje čut zakonitosti; to «e torej pokaže kot pravna šola državljanov, »aj »sodeluje letno na vseh jugoslovanskih sodiščih preko 10000 sodnikov porotnikov. č) S pravilno izbiro sodnikov porotnikov se morejo pritegniti k sojenju državljani, ki lahko s svojim strokovnim znanjem mnogo doprinesejo k razčišče-nju zadeve, zlasti tam, kjer Je potrebno posebno strokovno znanje, n. pr. na področju gospodarstva, v računskih pravdah itd. Člen 415. zakona o kazenskem postopku celo izrecno predpisuje, da s« določajo sodniki porotniki v kazenskih zadevah mladoletnikov izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev ali drugih oseb, krt imajo izkušnje z vzgojo mladoletnikov. Namen tega določila je jasen, kajti kako bi še sicer poglobila v dušo mladoletnih storilcev oseba, ki nI nikdar imela posla z vzgojo otrok in kako naj bi taka oseba, vedela, kakšni ukrepi bi bili potrebni, da se privede mladoletnika na pravo pot. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ Komisija za likvidacijo Zadružnega trgovskega podjetja ČRNOMELJ PRODAJA tovorni avtomobil »OM«, 5-tonski, v dobrem stanju, z dvema novima gumama in štirimi 50% izrabljenimi t motorja na bencinski pogon »Savica«, 5—6 KS, nova 1 motor »Ford« V 8, generalno popravljen 1 plug — dvobrazdnl «a »Unlmog«, nov 2 stiskalnici za seno, novi 8 reporeznlce, nove 1 tortimik za krompir ter razno embalažo za sifon In iabeso: 80 zabojev za šabeso 19 zabojev za pokalice 736 steklenic za šabeso 417 steklenic za pokalico 129 steklenic ra sifon (2 lit.) 42 zabojev za sifon (1 lit.) 240 steklenic za sifon (1 lit.) 40 zabojev za sifon (% litra) 803 steklenic za sifon {.% litra) 24 steklenic brez glav (2 lit.) 1398 steklenic brez glav (8 del) 302 elfonskih glav, novih 286 sifonskih glav, starih Vsi Interesenti na] se osebno aH pismeno ijlase na oddelku za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru Črnomelj. 8t»V. BO (404) »DOLENJSKI LIST« StrBn 3 MIZARSTVO - OPREMAL Podjetje, ki je lahko za zgled vsem podobnim v okraju — Do decembra prihodnjega leta imajo že zdaj vso proizvodnjo prodano! — Kolektiv je delil prvikrat dobiček šele po desetletnem trdem delu, prej pa ga je sproti porabil za modernizacijo obrata Novomeško »Mizarstvo« je dobro znano doma in po vsej Jugoslaviji. Ob deseti obletnici obstoja je zaradi specializirane dejavnosti spremenilo naziv podjetja v »Opremales — Novo mesto«. Iz majhnega obrtnega podjetja s 5 delavci se je razvilo v soliden industrijski obrat. Ko so se bili preselili z Ra-govske ceste na Cesto komandanta Staneta, sO zaposlili že pet pomočnikov in sedem vajencev ter se postopoma začeli razvijati. Z mizarskim, tapetniškim, kolarskim in sodarskim oddelkom so skuSali zadostiti vsem potrebam mesta po stavbenih, pohištvenih ln drugih Izdelkih. Nudili so celo uslužnostno žaganje drv po ulicah. Po prehodnem obdobju okrog leta 1951 so pričeli misliti na enotnejšo obliko dejavnosti in ko je 1953 podtaknjen požar pospešil selitev podjetja v nove prostore, ki so jih zgradili na Trdinovi cesti, se je delo lahko bolj razmahnilo. Takrat majhno podjetje, ki je dosegalo komaj tolikšen promet, kot je znašal investicijski kredit, si je naprtilo breme plačevanja anuitet, za katere je bilo splošno mnenje, da Jih ne bo moglo prenesti. Res, v vseh desetih letih podjetje nI delilo nikakršnih presežkov plač in šele letos je delavski svet določil odstotek, ki naj bi bil delno povračilo kolektivu za skrb in trud, ki ga je vložilo v podjetje v tem času. Podjetje je vseskozi skrbelo za svoj ugled in je eno izmed redkih, ki je izpolnjevalo dolžnosti in obveznosti do države, razen tega pa Še pomagalo ustanoviti samostojen tapetniški oddelek in »Mizarstvo« na Brodu z brezplačnim prenosom osnovnih in obratnih sredstev. Od leta 1954, ko delajo v novih prostorih, delavci »Mizarstva« stalno dvigajo storilnost in kakovost. Brutto produkt na enega zaposlenega so v tem času zvišali za več kot sto odstotkov. S pravilno organizacijo proizvodnje so državno povprečje pri industrijskih podjetjih te stroke prekoračili že za 29%. Tako imajo za leto 1958 resne skrbi, kako doseči še višjo storilnost. Dobavili bodo še nekaj novih strojev in naprav za mehanizacijo posameznih faz dela, če pa bo kaj boljša električna napetost, bodo uvedli v vseh oddelkih dve izmeni, S temi ukrepi upajo doseči porast proizvodnje za novih 35%. Več pa pri sedanjem obsegu obrata najbrže res ne bodo zmogli. Obstoječe kapacitete bodo izkoristili Čim bolj temeljito, nato pa bodo skušali razširiti podjetje. V kolektivu so nekateri delavci že od ustanovitve podjetja. Eden od njih je tudi tovariš Franc Bajer, ki mu v kvaliteti dela ni para. Po zaslugi takih imajo izdelki podjetja dober glas po vsej državi. Letos so opremili tri reprezentančne hotele v Beogradu s skupno 300 ležišči in izdelali kompletno opremo za več trgovskih lokalov po lastni zamisli. Njihova glavna odjemalca sta, »Lesnina« LJubljana in »Slove- nija les«. V prihodnjem letu bodo razen drugega po že sklenjenih pogodbah izdelali dnevno po eno fino spalnico in eno dnevno sobo. Modeli so po njihovih načrtih ter pri potrošnikih zelo iskani. Do decembra 1958 imajo že zdaj vso proizvodnjo prodano! Letošnji proizvodni plan bodo znatno presegli. K desetletnici obstoja podjetja čestitajo delovnemu kolektivu »Mizarstva« v Gotnl vasi delavci in uslužbenci dolenjskih podjetij, mi pa jim želimo kar največ novih uspehovl ta boj za življenje in smrt ter dali svoj delež za osvoboditev. 25 borcev, padtlih v brigadah, in 7 žrtev fašističnega teror j i izpolnjena želja je znašal njih krvni davek v letih 1941—1945. 2elja po postavitvi spominske plošče padlim je bila pri ljudeh iz dneva v dan večja. Končno se jim je izpolnila. V petek, 29. novembra, so slavili dvojno praznovanje: 14. obletnico II. zasedanja AVNOJ in odkritje spominska plošče na osnovni šoli v Strek- bližnje in daljnje okolice semi-ške občine, med njimi tudi svojci padlih, katerih imena so vklesana na plošči. Ploščo je po krajšem govoru odkril tov. 2an Skrinj ar, član občinskega ljv^d-skega odbora in jo izročil v varstvo ObLO Semič. Tov. Franc Kapš, predsednik ObLO, ki i o je prevzel, je zaupal čuvan;s plošče kiajevnemu odboru ZB Strckljevec. Kulturni spored so pripravili učenci osnovne šole in mladinke pod vodstvor* uč'-teljstva. Gorjan Z mladinske konference v Črnomlju V nedeljo, 8. deoeniora je bila v Črnomlju mladinska konferenca črnomaljske občine. Razen delegatov iz vseh organiza- ijevcu, kot osrednji zgradbi tega d j sta se je udeležila tudi člani- Narodnoosvobodilna borba je leta 1941 zajela tudi vasi na območju krajevnega odbora Zveze borcev v Strekljevcu. Tudi tukajšnji ljudje so se vključili v območja. Zahvala za to gre predvsem nekaterim članom odbora in vsem tistim posameznikom in podjetjem, fel so kakorkoli pripomogli k postavitvi spomenika. Odkritju je priso- ca predsedstva CK LMS Cvetka Kučan in sekretar okr. odbora SZDL Martin Zugelj- Po poročilu predsednika obČ., komiteja LMS Franca Hočevarja se je razvila razgibana dn plodna Zgleden primer »BELOKRANJKE« Po preselitvi bivše »Belo-krajnke« iz Črnomlja v Metliko je ostal le napis podjetja na prvi steni stavbe in nekaj očr-nelUi ih okrašenih prostorov. Utesnjeno »PLilNINil« V Črnomlju Se vsa leta po vcjml posluje čevljarsko podjetje- »Planina«, ki se je uveljavilo na trgu s kakovostnimi izdelki. Podjetje bi lahko že davno prešlo na industrijsko proizvodnjo in se razširilo, pa nLma prostorov. 2 e vsa leta pO vojni obratuje v stanovanjskih prostorih In tako nehote povečuje stanovanjsko stisko v Čr- nomlju. Zdaj ima svoje prostor« v dvostanovanjski hiši, ki niso niti malo primerni za tako podjetje. Zaposluje 30 ljudi, lahko bi jih pa veliko več, če bi imeio večje prostore. Podjetje Ima pripravljene načrte za gradnjo novih prostorov ln nakup strojev. Oboje je pogoj za razširitev podjetja in povečanje proizvodnje. Ce bodo dobili potrebni kredit, bodo pričeli graditi takoj spomladi. Vendar so na občini sklenili, da prav tu spet osnujejo podobno podjetje. To težavno nalogo je občina poverila Zvonetu Mihe-liču z dvema milijonoma investicijskega kredita. To niti za en stroj nI dovolj, vendar... Težko je opisati, kako so zbirali dele strojev ln kje vse so jih dobili. In ravno ko so zbra'i nekaj strojev, je požar uničil ostrešje stavbe, kjer imajo svoje prostore. To je bilo v jeseni,. 19E.5. Pa danes? Stavba je povsem obnovljena M povečana. Stroji brne že v dveh i'/menali. Petindvajset ljudi ima zcslužek v podjetju, v dobrem mesecu pa jih bodo zaposlili Ve 20! V skladišču ni nobenih izdelkov, vse gre sproti v promet Naročili so še šest pletilnih strojev za volneno robo. Če ne bodo dobili kredita, bo šlo sicer težje, vendar trdno upajo, da Vinica potrebujte večje obrtno podjetie Partizanski pohod Družine zelenih otokov, članov Rodu gor-jansklh tabornikov, ki so šli 29. in 30. novembra Iz Straže na Mirno goro. Na planoti pod kočevskim Rogom so pri Gričlcah, 800 metrov nad morjem, ob lovskem opazovallšču malo počivali. Vinica v Bell krajini je bre« podjetij, čeprav Je bil to včasih man obrtniški kraj. Prav gotovo pa so tu dobri pogoji za neka] obrtnih podjetij. Čeprav oddaljena od železnice, je Vinica pomembno središče, vendar v gospodarskem pogledu po vojni ni napravila niti koraka naprej. Proste delovne sile Je pa ▼ kraju več kot dovolj. Občinski ljudski odbor Črnomelj si prizadeva, da dvigne gospodarstvo tudi tega okoliša. V pripravi eo načrti za organi-žarijo večjega miza rsko-kov a -škc-kolarskega podjetja. Mizarsko podjetje sicer že obstoja nekaj let, toda ne more se razviti, ker nima prostorov. Podjetje obratuje v dveh malih sobah. Za novo kombinirano podjetje, ki ima najboljše pogoje za razvoj, so potrebni predvsem prostori ln nekaj strojev. Za to ]• potrebno nekaj Investicij, brez katerih nI mogoč začetek. Dovolj imamo dokazov, da so tpka manjša obrtna podjetja zelo koristna za maše gospodarstvo in za zaposlitev odvečne delovne sile, zato Je treba dodeliti kre- Spomenlk zboru volivcev Res nevsakdanji spomenik, glatovo prvi v Jugoslaviji, je postavila vas Vrhovina (Hrvatska). To je apominsika plošča zboru volivcev. Plošča je vzidana pri vhodu na pokopališče, ki so ga volivci z velikim trudom in stroški lepo uredili ln tako zaslužoli to nenavadno pohvalo. dirte predvsem za osnovanje takih obrtnih podjetij v krajih, kjer so za to najboljši pogoji. Na Vinici taki pogoji so, prav tako pa tudi potreba po socialistični obrti. todo tudi z lastnimi sredstvi povečali podjetje in proizvodnjo. V lastni mehanični delavnic] še naprej izdelujejo člene ra pogonske verige pletilnih strojev, ki smo jih đosedaj uvažili. Njihov izdelek je prav tako dober kot uvožen, samo cenejši je. Naročila zanje imajo od največjih pletlljskih podjetij t državi. Tako je nastalo v dveh letih donosno podjetje, ki že misli na znatno razširitev z lastnimi sredstvi. Razumljivo, k tema dvema milijonoma, začetnega in edinega kredita, je treba prišteti znaten delež kolektiva in direktorja v obliki vztrajne borbe za ustanovitev ln organizacijo podjetja ter njegovo uveljavljenjo na trgu. Prizadevnost kolektiva potrjuje tudi storilnost: sedmim strojem streže le ena delavka, izpod rok šivilje pa pride v osmih urah okoli sto kosov trikotažnega perila! Pri tem je trtba poudariti res socialističen odnos večjih sorodnih podjetij, k< so z razumevanjem pomagala is nič nastajajočemu podjetju nove »Belokrajnke« pri njeni lasti v Črnomlju. • NAROČAJTE » IIN ŠIRITE • DOLENJSKI LISTI stvovalo lepo število ljudi iz dveurna diskusija. Delegati so —————————poročali o uspehih organizacije, ki je v zadnjem letu dosegla precejšen napredek. Zlasti Je mladina povsod nosilec kultur-noprosvetnega dela na vasi. Slabost v delu skoraj vseh organizacij pa je, da so premalo v stikih z ostalimi družbenim" organizaciiiami. M. K. 100 koles na dan Tovarna koles »Rog« v Ljubljani iz leta v leto povečava proizvodnjo, pa vendar še ne more ustreči potrošnji. Lani Je tovarna izdelala 17.800 koles ali povprečno 59 na dan. Letošnja proizvodnja bo pa okrog 28.000 koles, kar pomeni 100 koles na dan. Kres na Gorjancih V taborniškem klubu Strela iz RGT je že tradicija, da počaste Dan republike z izletom na Gorjance in s kresom zvečer pred tem velikim praznikom. Lani Jim je kurjenje preprečil hud snežni metež in zameti do pasu, letos 28. novembra pa je na pobočju nad Rutami točno ob 19. uri zagorel velik kres in so zasiikale pod nebo bleščeče rakete. Taborniki so izkoristili izlet tudi za priprave na zimski Vibor. ki ga hod-* Januarls ic"?t< že tretjič postavili na bazi 826,5 deset minut od koče proti 'tovarni. MIZARJEM naj bi se Se kdo pridružil Gradaškp mizarsko podjetje, slopja nasproti osnovne šole. V je bilo ustanovljeno pred dvema letoma. Močneje se J« pričelo razvijati letos in ima zdaj 100 ljudi. Čeprav je podjetje majhno, se je že uveljavilo pri naročnikih izven naše republike. Naroči imajo dovolj, ker polagajo vso pažnjo kakovosti izdelkov. Pravkar si urejajo nove prostore v pritličju grajskega gospodarskega po- novili prostorih bodo imeli boljše pogoje za razvoj. Ureditev novih prostorov jnm je omogočil občinski ljudski odbor. Prav bi bilo, da bi v Grada-cu ustanovili še več obrtnih podjetij, 6aJ je potreba velika, ljudi za delo pa tudi ne manjka. Pirazn'1 prostori v gradu čakajo, da jih bo kdo Izkoristil v prid skupnosti. Gradaški grad ima dovolj primernih prostorov za obrtne «n druge delavnice. Prav lahko bi zraslo tudi tu kakšno podjetje aH stranski obrat večjega kolektiva iz mest, ki so prenasičena s tovarnami in velikimi podjetji. » NAGRADNO ZBIRANJE NAROČNIKOV V osmem letu izhaJon|a tiskamo zdaj vsak teden 10,800 izvodov "Dolenjskega lista«, pokrajinskega časnika SZDL novomeškega okraja, ki ga bero tudi Številni Dolenjci po vseh krajih naše domovine in mnogi izseljenci na vseh kontinentih sveta. Da bi povečala naklado lista in zagotovila redno branje domačega tednika v vsaki hiši na Dolenjskem, razpisuje uprava »Dolenjskega lista« visoke nagrade za vse one, ki bodo v decembru 1957 in v januarju 1958 pridobili določeno število novih stalnih naročnikov našega lista. Nagrade so naslednje: 1.000 din za 20 novih naročnikov 30 novih naročnikov 50 novih naročnikov 10.000 din za 100 novih naročnikov 15.000 din (ena nagrada) za zbiralca, ki bo pridobit največ novih naročnikov, vendar s pogojem, da jih zbere najmanj 150. 2.000 din za 4.000 din za Novi naročniki morajo ob naročilu poravnati s čekovno položnico vsaj polletno naročnino (240 dinarjev). PISMONOŠE, INKASANTI ELEKTRIKE, DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA, V0DMINE iN PODOBNIH SLUŽB, UPOKOJENCI IN VSI DRUGI PRIJATELJI »DOLENJSKEGA LISTA«, KI STE PRIPRAVLJENI ZBIRATI NOVE NAROČNIKE: prosimo, da nam takoj sporočite, koliko naročilnic potrebujete za vaš okoliš. Oglasite se v naši upravi aH pa nam sporočite svoj naslov, da vas podrobneje seznanimo s pogoji nagradnega zbiranja novih naročnikov, V VSAKO HI50: »DOLENJSKI LIST«t w __^ ■ 01C3tOiOiaiOiOiOiOiCDiCDlOOMO»Oi01CD«0 Zgodaj zjutraj so hitele protf kolodvoru cesto; pa nič zaito. Pri Poljanah na« je čakalo temine postave z velikimi nahrbtniki na dvoje presenečenj• najprej nas Je potni znak opozoril na zanimiv naravni pojav — podzemeljski tok vode, do katerega Je sredi vasi speljano stopnišče, nato pa ob koncu vasi — zaseda, ki nas je pošteno presenetila. Vsii bi talili mrtvi, če bi Slo zares. Vod Jelen je to- godaj zjutraj so hitele protl'kolodivoru temne postave z velikimi nahrbtniki na plečih. Na peronu jiih prešteva načelnik Rlavc. »Ravno Vinikota še ni in ves sir ima on,« pripomni zaskrbljeno. Prometnik pa že prihaja na peron z znakom za odhod. V da-Ijavi se zdajci začuje klic: »Počakajte!« dn nekaj sekund nato se zasopljen prikaže zamudnik. Loveč sapo se vzpne v vagon, se se-6ede na klop, in že se vlak premakne. Šlo je res za sekunde. Ko se malo umiri, pove da je zaspal in šele četrt ure pred odhodom vlaka i° Je v pravem »krosu« ucvrl z Grma skozi Novo mesto na postajo v Bršlijin.. In Še težak nahrbtnik povrhu — saj je bilo sa-r mo sira v njem okoli 3 kg- »Je bil pač dober trening,« je starcJkovmjaiSko pripomnil vodnik Jože. »Stroga pripravljenost,« gre od ust do ust v koloni, ki se pomika po kolovozu od Ru-manje vas*, proti Toplicam. Vsi utihnejo. »•Prva dva v patrolo izvidnicol Ce je pot preko sedla prosta, dva kratka žvižga-« Ne-slllšno izgineta v temi, ostali pa mirno čakajo. Opazujejo temno nebo, prisluškujejo ln razmišljajo — kdo ve, kaj jim roji po glavi. Tako dolgo se vsem zdi to čakanje Napeto tišino prekineta i^ daljave dva ostra žvižga. Kolona nadaljuje pot proti Toplicam ln kmalu prestopi cesto, V jutranjem mraku se lepo vidi Prostor, kjer je pred petim; leti stoti-BO&gDava množica proslavljala desetletnico ustanovitve prvih slovenskih partizanskih briigad- Začudeno opazuje pometač tiho koHono, ki brez besede hiti mimo zdravilišča, v katerem fp Vse počiva. Le po kmečkih domovih že sveti luč v ' hlevih. Ob prvem razrootlju kratek posvet. »Smer proti k>gu po kolovo-«u,« odfločl načeln'k. »Zigublli se boste,« pripomni staira ženica, ki gre ravno mimo. Imamo karto ln kompas,« strokovnjasko pojasni eden iz koflone. Zagubili se res nismo, vendar msHo prezgodaj smo prisil na trdo rei dobro opravil svojo nalogo. Dolina se je zožila v sotesko, po kateri šumi potok rnimo porušenih hiš. »StaTe žage« so nas opomnile na čase, ko so v njih partizani izdelovali in popravljali orožje, (Eno t&h Po enourni hoji preko teh eenožetl ln po gozdnem kolovozu smo nenadoma zagledali pred seboj jaso. popolnoma podobno oni za Domom na Mirni gori- Zdelo se ml je celo, da se za Je*o vidijo zidovi. »Saj smo že na cilju,« gem neprevidno vzkliknil in mlajši so se pognali naprej, da bi prvi dospeli na cilj. Bi pa je le privid — prava »fata morgana.« Pred nami se je po nekaj korakih razgrinjala prostrana kotanja s velikim senikom na sredi. Dospeli smo do Ponikev, katerih razvaline so stale ob južnem robu kotanje. Vi- K> STOPINJAH eCR Je ohranjeno v Dolenjskem muzeju v Novem mestu). Kako lep je pogled na velik tolmun ob sotočju dveh potokov. Mostu ob tolmunu se še pozna, da je bil med vojno porušen-Soteska se je spet razširila v prostrano dolino. Bili smo na ciilju prve etape pohoda ~ v Črmošnjicah. V gostišču so nas prijazno sprejeli in nam pripravili vrelo vodo, ki Jo je naš ekonom hitro spremenil v okusen čaj iz poprove mete. Krepko smo tudi založili želodce, saj nas Je v drugem delu pohoda Čakal še naporen vzpon. Po posvetu s prijaznim domačinom smo se odločili za smer proti Grlčlcam, ki leže nad dn]ino v višini 700 m, V začetku položno pobočje postaja vedno bo Materialni pogoji naših šol (Prenos s 1. strani) V občini Novo mesto bomo z ozirom na zemljepisni položaj, naseljenost, promet in gospodarsko razvitost organizirali 6 popolnih osemletk. V samem Novem mestu bodo 3 popolne osemletke. Da bo občina lahko to izvedla, mora dobiti primerne prostore za vajensko šolo raznih strok in za šolo trgovskih vajencev, ki sedaj uporablja prostore, namenjene obveznemu šolanju. Prostorov ni, zatorej je novo poslopje za vajenske šole nujno! Sola Smihel ima tri učil- zneje so s prezidavami dobili še dve. Stavba ne ustreza. Da pouk lahko poteka, sta dve učilnici v privatni stavbi. Prostor za novo stavbo je določen, pripraviti je treba načrte za etapno gradnjo. Občina Črnomelj naj bi imela 3 popolne osemletke. V mestu Črnomlju ne bo bistvenih težav, na Vinici je treba dokončati novo stavbo, v Dragatušu pa začeti zidati. Občina Kostanjevlca-Podbočje bo imela dve popolni osemletki. V Kostanjevici je treba dozidati prostor za vrtec, telovadnico in treba dozidati dve učilnici, kabinet in stanovanje za učitelj-stvo. V Sentrupertu pa je treba dokončati novo poslopje. Občina Mokronog- bo Imela eno popolno osemletko. Šolska stavba za sedaj še ustreza. Občana Semič bo imela eno popolno osemletko. Šolska stavba je priimema. Občina Straža-Toplice bo Imela dve popolni osemletki. V Dolenjskih Toplieah je potrebna dozidava ali pa nova šola. Lokacija sedanje šole je neprimerna, ker je ob glavni cesti, na nasprotni strani pa tik ob zdravilišču. V VavtI vasi bo treba dozidati eno učilnico, zbornico in pisarno. Občina Šentjernej bo Imela dve popolni osemletki. V Šentjerneju sedanji šolski prostori v privatnih zgradbah ne ustrezajo. V Skocjanu je za sedaj še primerna stavba »Metelkovina«, ki so jo uredili za šolo, nujno pa je, da končajo obnovitvena dela. 100 LET STARE ŠOLE SO D0SLUŽ1LE Občina Trebnje bo imela dve popolni osemletki. Sola v Trebnjem je tudi stara preko 100 let, zato prostorno ln sanitarno ne ustreza. Treba je zidati novo Šolsko zgradbo v etapah. Prostor je izbran, idejni načrt je izgo-tovljen, napraviti je treba glavni načrt. Pri šoli Veliki Gaber naj se dosedanje upraviteljsko stanovanje preuredi v učilnico, dozidati pa je treba zbornico, kabinet, pisarno in stanovanje. Občina Žužemberk bo Imela dve popolni osemletki. V obnovljeni šoli Žužemberk naj bi stanovanje šolskega upravitelja preuredili v učilnico. Zgradili naj bi tudi posebno stavbo za stanovanje prosvetnih delavcev. Nova Šola v Prevolah naj se dokonča. Ce bi našteta dela v posameznih občinah izvršili, bi v glavnem ustvarili pogoje za pouk v dveh izmenah. To so najskrom-nejše zahteve za reformo našega šolstva. Šolski odbori, sveti a Šolstvo in učiteljski kolektivi naj dokončno pripravijo predlog za posamezne popolne osemletke in jih naj dajo občinskim ljudskim odborom v obravnavo. Razen naštetih problemov v posameznih občinah pa so še problemi ostalih šol, ki imajo zasilne prostore v zidanicah, nad kletmi, v barakah itd. VELIKE, A PREP0TREBNE INVESTICIJE Iz preglednice »Učilnice, oprema in ostali nujni prostori« je razvidno, da moramo z vso resnostjo obravnavati investicije za gradnjo šolskih prostorov in njih opremo. Zgraditi moramo 145 učilnic. Povprečno stane učilnica 10,000.000 din, kar znese 1.450,000.000 din. Kupiti moramo opremo "za 193 učilnic. Oprema za eno učilnico stane 250.000 din, skupno torej 48,250.000 din. Urejeni šolski telovadnici imamo samo v Novem mestu, ostale tri so provizoriji. Ce bi Imela vsaka popolna osemletka svojo telovadnico, bi torej morali zgraditi 21 telovadnic, kar bi stalo 420,000.000 din, če računamo, da stane opremljena telovadnica 20,000.000 din. Ne bi našteval dalje. Iz priložene preglednice je razvidno, kaj Imamo in kaj potrebujemo. Učilnice, oprema in ostali nujni prostori Sol v novomeškem okraju NE POZABIMO, KAKO ŽALOSTNO DEJDSČINO SMO DOBILI LETA 1945 OB KONCU VOJNE V ŠOLAH IN NJIHOVI OPREMI! TAKALE JE BILA OSNOVNA SOLA NA DOLŽU nlce, treba je dozidati vsaj 1 Učilnico, zbornico in kabinet. Sola v Mirni peči je stara preko 100 let. Prvotno je imela samo eno učilnico, pozneje pa so iz stanovanjskih prostorov in dveh kleti za silo uredili še 4 učilnice. Stavba ne ustreza. Sola ima že primeren načrt in parcelo za zidanje. Gradnja naj bi potekala v etapah, staro šolsko poslopje pa bi preuredili za stanovanja. Šolska stavba v Stopičah naj gradnja že od leta 1947. Tudi šola v Smarjeti je stara se dokončno dogradi, saj teče nad 100 let. Ta šola je imela prvotno samo eno učilnico, po- šolsko kuhinjo. V Podbočju je šola obnovljena. Občina Metlika bo Imela 3 popolne osemletke. V Metliki ima šola že prostore v gradu, Treba bo misliti na novo stavbo ali pa grad urediti tako, da bo primeren za šolske namene. Na šoli Suhor je treba dozidati sanitarne prostore, učilnico, zbornico, kabinet in pisarno. Sola Podzemelj ima dve zastareli stavbi, izbrati bi bilo treba novo lokacijo in sezidati novo šolsko poslopje, stari stavbi pa urediti za upravne in stanovanjske prostore. Občina Mirna bo Imela dve popolni osemletki. V Mirni je Učilnice i m amo Občina 1*1 Stev. šol 1 o > tn i i ! $ Nujno potrebujemo Ustreza Ne ustreza Sezidati Kupiti novo opremo Telovadnic Delavnic Kabinetov •a cd g Šolskih vrtov Šolskih kuhinj Črnomelj 19 1711 63 56 30 9 26 39 mmm _ 6 mmm 9 _ Kostanjevlca- Podbočje 4 697 25 16 13 1 3 11 1 1 2 2 2 — Metlika 9 1078 40 34 17 4 17 22 - 1 1 — 3 — Mirna 2 623 23 15 13 0 2 2 - — 2 2 2 — Mokronog 5 692 24 ia 7 2 11 15 — — 1 — 1 — Novo mesto 18 2973 102 73 42 7 31 37 4 — 4 7 14 2 Semič 7 518 20 16 10 2 6 10 — 1 3 — 3 1 Straža-Toplice 7 760 27 22 11 4 ■11. 11 — — 3 1 5 — Šentjernej 8 1205 39 24 5 15 19 19 — — 3 2 4 1 Trebnje 8 1248 43 30 18 8 12 17 — — 1 2 4 1 Žužemberk 8 907 33 24 17 2 7 10 — — 3 1 4 — 95 12412 439 328 183 52 145 193 3 3 29 17 51 5 Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucije Celo klerikalne »Dolenjske novice« so 8. maja 1919 morale priznati: »Praznik 1. maja s« je obhajal v Novem mestu v prav slovesni obliki kakor še nikdar poprej. Vse prodajalne so bile zaprte cel dan, Obrt je počivala, gostilne in kavarne so bile odprte le od 12. do 14. ure in zvečer od 19. ure dalje. Tudi gimnazija in ljudske šole so praznovale 1. maj, s pouka prostim dnevom. Raz hiš so plapolale zastave. Vreme je bilo lepo in gorko. Nerednosti ni bilo nikjer opaziti.« Proces se pripravlja Med tem pa so se nadaljevala priiprave za sodno obravnavo proti organizatorjem in udeležencem kandijske revolucije. Državno pravdništvo je 11. aprila 1910 vložilo pri okrožnem sodišču v Novem mestu obtožnico proti Jožetu Pirnarju in devetim soobtožencem. Ustavilo je edino preganjanje Franca Avsca in tovarišev zaradi nastopa pred sodiščem v Novem mestu 1. januarja 19 W. Dr. Milan Korun, zagovornik Jožeta Pirnarja in Janeza Flor-jamčiča, je 2. maja 1919 predlagal, naj se razprava ne vrši pred novomeškim okrožnim sodiščem, ker so med stalnimi gosti v Zurčevi gostilni tudi sodniki novomeškega okrožnega sodišča. Kandijski dogodki, ki so »vzbudili senzacijo po ce!i Sloveniji«, saj so »vsi časopisi pisali o »boljševikih« v Smihel-sko-stopiški občini in govorilo so je vse mogoče in nemogoče« imajo »eminentno politično obeležje«. Ker pa so novomeški sodniki tudi Zurčevi osebni in politični prijatelji, zato je »oelo novomeško okrožno sodišče za razsojo predmetne kazenske zadeve polno predsodkov.« Državno pravdništvo je 10. maja 1919 sporočilo okrožnemu sodišču, da se strinja »s predlogom, dia se deleguje drug sodni dvor... Iz pričevanja Josipa Zurca... je razvidno, da je ljudstvo mnenja, da sodniki drže z njim.« Predvsem pa »z ozirom na razburjenost, ki se med ljudstvom še ni polegla, ni pričakovati mirnega in treznega razpravljanja pred tem sodiščem.« Višje deželno sodišče je sprejelo ta predlog in sodni spis odkiazailo deželnemu sodišču v Ljubljani. Tone Pirnar je bil spomladi 1919 v etapnem vodu Slovenskega planinskega polka pri Pli-berku. Tam je doživel avstrijsko ofenzivo od 2. do 5. maja 1919. V noči na 5. maj so Avstrijci pri Velikovcu brez borbe prekoračili Dravo. Po majhnem puškar-jenju je majhna avstrijska skupina prišla skozi slovenske položaje in zavzela Plifoerfc. Slovenske ediniee so se popolnoma razsule. Vse je brez reda bežalo preko Prevalj in Raven, deloma pa preko planin proti! Dravogradu in Slovenjgradcu. (Vojne akcije u Koruškoj, Beograd 1950, ftr 59.) Kot mnogi drugi se je tudi Tone Pirnar 7. maja 1919 po begu na Koroškem vrnil domov na Brod ln o razpadu fronte na Koroškem povedal bratu Jožetu Pirnarju, ta? pa drugim. Ko so to zvedeli orožniki, so oba 9. maja 1919 ovadili državnemu pravdništvu in vojaškemu sodišču: »... Jože Pirnar z Broda... je pravil, da je prišel dne 7. t. m. zvečer s Koroške fronte njegov brat Anton Pirnar domov in mu povedal, da je koroška fronta uničena, ker jih je general izdal, da so bili pred Nemci kakih petdeset korakov oddaljeni in ko so ti začeli s strojnicami nanje streljati, so zbežali nazaj. Nadalje je Pirnar Jože... poudari al, da bi bil vsak neumen, če bi bil šel naravnost pod meč. Je bolje, da nobeden noter ne gre. Tudi se je Pirnar... izrazil, da bo šel na kolodvor dn tam vojakom, ki bi imeli iti k orožnim vajam, odsvetoval, da jim ni treba nikamor iti... Jože Pirnar zanika, da bi bil proti kaki osebi govoril, kakor je zgoraj navedeno. Tudi ne prizna, da bi bil rekel, da bo obveznikom odsvetoval odriniti k vojakom. Anton Pirnar se je tudi napram patrulji stražmojstra Loza rja in orožnikoma izrazil, da so bili na fronti izdani, da »o časniki dva dni prej zbežali iz bojne črte in potem šele vojaki, Tudi navaja primer, da jih Je neka ženska obvestila, da gradijo Nemci most čez Dravo in vendar se ni proti temu ničesar ukrenilo, akoravno so bili strojnice na razpolago in pri rokah. Nadalje se je izrazil Anton Pirnar, da so vojaki zaradi tega izgubljali ves pogum dn veseije ter da nimajo v časnike nikake-ga zaupanja, ker ti med seboj govorijo le nemško In jih izdajajo. Tudi je rekel Pirnar, da od teh, ki so pobegnili s koroške fronte, se ne vrne nikdo več nazaj, ker pod vodstvom nemških jun nemčurskih častnikov nočejo služiti, da bi jih uničevali. Pirnar ne drži teh svojih Izvajanj za nikako tajnost in bo to brez dvomno razširjal med ljudstvom...« Jožeta Pirnarja znova aretirajo Naslednjega dne — 10. maja, ob 6. uri zjutraj je sedem orožnikov obkolilo Pirnarjevo hišo. O aretaciji Jožeta Pirnarja je orožniški stražmojster Lozar dejal pred sodiščem: »Ko sem ga potem drugI dan na povelje aretiral, je med aretacijo reik^el: »Bo kmalu preobrat In potem bodete pa vi šli, pa še drugače kakor mi sedaj!« Te besedo sem si nalašč zapisal. Govoril je še druge stvari.. . Ko sem aretiral oba Pirnarja, nas je bilo sedem orožnikov zaradi morebitnega upora.Prejš-nji dan mi je namreč rekel, da se sploh ne da več zapreti.« Toneta Pirnarja so kot vojaškega dezerterja orožniki poslali v njegovo vojaško enoto, kjer ga Je vojaško sodišče obtožilo dezerterstva in razširjanja govoric, ki pa so bile popolnoma lesnične. Jožeta Pirnarja pa so 23. maja spustili iz novomeškega zapora. Nato so ga mobilizirali in poslali za topnlčarja v Celje, da je bil kot vojak priveden na sodno obravnavo zaradi »hudodelstva javne nasilnosti« V Kandiji 27. decembra 1919. Kakšne »tolovaje« so postavili pred sodišče, je najbolj razvidno Še isti dan sem zved-at,- da sa al postavili tikaj župana v osebi^Alo£2iJ a Volka, ki Je prisal sedaj od voJakov,kllučaTii-čarja in posestnika iz Gotnevasi, bivšega odbornika. Odstavili sami občinskega redarja Petriča ter v njegovo obleka oblekli tako) brata kolovodje Pr*nar.1a al.. Nato Je zaklenil zvečer občinsko pisarno kolovodja Pirnar in odjjel iz pisarne, fiul sem 3anes» da Je zajahal konja Pirnar mlaja! ter flah hodi-^koli ln prieovarja ljudstvu, da naj bo na njegovi strani. Ker Je Pirnar v stanu pregovoriti ljudi, hujskače, katerih se veliko nahaja v nasi občijii, da bodo planili z . z orožje« ali/drugimi sredstvi na mojo hlso., kar sen cul včeraj zvečer« prosi*, da se ga takoj privede v zapor. Pr.pr. . Posnetek originalnega pričevanja Josipa Zurca-Stemburja pred novomeškim okrožnim sodiščem lz odgovorov na vprašalnih pola/h za glavna obtoženca. Orožni-ška postaja Ruperčvrh je 11. maja 1919 o Jožetu Pirnarju na posamezna vprašanja takole odgovorila: »9. Kako se je imenovana oseba dozdiaj obnašala? Se peča že nekaj let s politiko. 10. Ali ljudje o imenovani osebi dobro govorijo? Da, dobro. 11. Se ji mora oponašati razuzdanost, pijančevanje, nedelavnost ali nagnjenost k prisilnosti? Se mu ne more ničesar slabega oponašati.« O Janezu Florjan-čiču pa je orožniška postaja v Novem mestu odgovorila: 9. ... Se precej dobro, vendar je precej razburljiv in nezadovoljne! prve vrste. 10. ... Ni ničesar slabega slišati o njem. 11. ... Je delaven, pijanec ni.« Pred deželnim ' sodiščem v Ljubljani Je bila 23. julija 1919 razprava proti Jožetu Pirnarju in devetim soobtoženim. Sodišče je edino Janeza Florjamčiča obsodilo na tri mesece težke ječe, zaradi groženj, ki jih je izretel proti odbornikoma Vrtačiču in Medvedu, ostale obtožence pa le popolnoma oprostilo vseh obtoženih dejanj. Sodni zbor Je namreč prišel do prepričanja, da »niso delali sile v svrho, da prevzame župan vojno posojilo nase in odstopi od županstva«. Pirnar »ni mislil na kak preobrat s silo, marveč da je imel pred očmi postaven razvoj potom volitev«. In končno je sodišče menilo, da »je rabil Florjan-Čič le izraz »graščine je treba razdeliti«, v tem pa ni videlo ničesar protizakonitega, ker ravno v tem času je v delu agrarna reforma, ki naj bi vele-posestva razdelila«. Za razpravo je tedaj bilo veliko zanimanje. Klerikalni »Slovenec« je na celi strani objavil poročilo z naslovom »Izgredi v Kandiji pred sodiščem«. V njem je pisal, da se obtoženci niso imeli za krive, »ker niso nič hudega storili«. O Florjančiču se je predsednik izrazil, da Je »največji grešnik«, Florjančič pa je dejal: »Ker je moral cesar odmiarširati, sem mislil, da lahko tudi Zure odmaršira.« Socialistični »Naprej« je 24. julija 1919, v poročilu »Novomeški boljševiki« kratko javljal o razpravi. Obširneje je poročal le o zagovoru dr. Koruna, ki Je sodišču med drugim rekel: »Ce jih obsodite, bodo se razburili ti in 290 občanov, ki so tudi krivi. Predlagam oprostitev obtožencev.« »Ljudski glas« pa je 1. avgusta 1919 objavil krajše poročilo pod naslovom »Klerikalci pred ljudsko sodbo«. Niso pa bili povsod tako srečni, da bi jim že v prvih povojnih letih mogli obnoviti med vojno porušene aH požgane šole, kot je bilo to na Malem Slatniku, kjer je spet zrasla iz ruševin prostorna ln svetla šola. Samo učilnice, oprema in telovadnice bi stale skoraj 2 milijardi dinarjev. V dvanajstih letih po osvoboditvi se je mnogo storilo za šolstvo. Naš okrajni ljudski odbor ima razumevanje za te probleme, toda če ni, ni! Nam je po- trebna krepka pomoč tako z dodelitvijo potrebnih investicij, kakor z graditvijo Industrije. Dolenjski rezervoar delovne sile naj dobi zaslužek doma, petem bomo lahko tudi naše šolstvo uspešno reševali. Lojze Kastello Plodno delo kanižarske SVUB0DE V športnem parku v Kaniža-rici je letos zrasel nov objekt, ki z rdečo streho opozarja nase. V prvi fazi je bilo namreč izgrajeno novo enostezno kegljišče, ki bo nudilo mnogo razvedrila rudarjem in okoličanom. Z dograditvijo tega objekta se bo v Kanižanici razvila nova veja društvenega udejstvcuvanja. Pri gradnja sta »Svobodi« pomagala rudnik in sindikalna podružnica, vsak po svojih možnostih. Prostovoljnega dela je bilo opravljenega 741 delovnih ur, pri čemer so sodelovali v glavnem rudarji sami, nekaj ur pa so prispevali tudi črnomaljski nogometaši. Rudarji so povsem upravičeno ponosni na svoj športni park, saj so vsi do danes izgrajeni objekti plod dela pridnih rok in velike požrtvovalnosti. Ss leta 1954 je na temu prostoru bil travnik, porasel e starimi sadnimi drevesi in s grmičevjem. Marsikatera pikra je padla na račun upravnega odbora »Svobode« tedaj, ko je sklenil očistiti to zemljište in na njem zgradtiiti Igrišča. Začetne težav« so bile hitro premagane. Leti 1955 je bilo zgrajeno igrišče za odbojko in ograja okoli igrišča,-lami igrišče za balinanje in utiica za tiste starejše, ki so jim najbolj pri srcu karte, letos pa betonska plošča za plesišče In delno kegljišče. Z dograditvijo kegljišča dela še ne bodo zaključena, kajti rudarji imajo v načrtu še izgradnjo igrišč za mali rokomet, košarko in tenis. Razen tega pa članstvo prav resno razmišlja o začetku gradnje svojega rudarskega doma, kjer naj bi bilo kulturnoprosvet-no središče delavskega fn oko* llškega kmečkega življa. Načrte ?a novi dom, ki so eno redkih tovrstnih del pokojnega arhitekta Plečnika, je revizijska komisija že odobrila. Nujnost izgradnje tega doma so rudarji potrdili na letošnji letni skupščini sindikalne podružnice in prav nič nas ne bo začudilo, če bomo prihodnje leto videli pridne roke vihteti krampe in lopate ter zidati temelje novega rudarskega doma. vasi so se že pomenili (KONEC) Nekaj let, do lani, je prosvetno društvo v Birčni vasi le životarilo, čeprav je pokazalo takoj po vojni precej živahno dejavnost. No, v letu 1957 je društvo znova oživilo dve sekciji: knjižnico, ki jo vodi učiteljica Danica Bunc, dn moški pevski zbor, ki ga vodi učitelj Ludvik Ahačič. Knjižnica Je poslovala redno vse leto in šteje okoli 150 knjig, kar je vsekakor malo, zato so sklenili, da bodo nabavili letos nekaj novih. Pevski zbor je imel 35 vaj, katerih so se pevci redno udeleževali. Naštudirall so kar lep spored, s katerim so nastopili na proslavi 8. marca v Novem mestu v Domu JLA, na Crešnjevcu pri Semiču in na zaključni proslavi ob koncu šolskega leta v Birčni vasi. -Istega dne so imeli v Birčni vasi tudi samostojni koncert, peli pa so tudi na Ru-perč vrhu pri odkritju spomenika padlim borcem in pri prekopu posmrtnih ostankov borcev iz NOB. Posebno priznanje In nagrada« za uspeh zbora gre pevcema Francu Bartlju in Štefanu Surll, ki sta kljub oddaljenosti (doma sta iz Lakovnic) redno prihajala k pevskim vajam, ne oziraje se na delo in vreme. Občni zbor ju Je predlagal za nagrado Sveta svobod In prosvetnih društev. Občni zbor je izrekel pohvalo tudi dosedanjemu predsedniku Martinu Rozmanu ln pevovodji Ludviku Ahačiču, k! sta veliko pripomogla k uspehu pevskega zbora. Blagajnik je poročal o denarnih zadevah društva, ki Je finančno zelo šibko. Denar bi potrebovali predvsem za popravilo harmonija in za knjige. V petek zvečei občni zborPD DUŠAN JEREB Prosvetno društvo Dušan Jereb bo imelo v petek zvečer 13. decembra ob 19. url v dvorani novomeškega Sindikalnega doma redni letni občni »bor. Vsi člani in prijatelji društva vabljeni! Pred občnim zborom bo skupna proslava 40-letnice Oktobrske revolucije za člane PD Dušan Jereb, DPD SVOBODA Bršilijin, PD »Janez Trdina« Smihel, DPD obrtnikov SVOBODA In MKUD Oton Zupančič z gimnazije. Na sporedu bo kratek film, nastop pevcev in podobno. V a^b 1 j e n i I Na občnem zboru je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Martinom Rozmanom. Za tajnika je bil izvoljen Karlo Rožem-berger, za blagajnika pa Alojz Boltar. Za delegata za občinsko skupščino sta bila izvoljena Franc Bartoli in Bogomil Lilija, za delegata za okrajno skupščino pa so izvolili tovariša Martina Rozmana, Alojzija Boltar j a ia Ivana Surlo. V sezoni 1957-58 bo društvo delalo po načrtu, ki je bil sprejet na občnem zboru. Organiziralo bo proslave ob naslednjih dnevih: 29. novembra za Dan republike, za Novoletno jelko, za Prešernov dan 8. februarja, za 8. marec, za 1. maj, za 25. maj (15-letnica pionirske organizacije), za 4. julij (Dan borcev) ln za 29. oktober — občinski praznik. -bi.- 111? «••••.••> ••••••••• .»..»M Z Vinice KUD Oton Zupančič na Vinici Je imelo pretekli petek občni zbor. V novi odbor so bili Izvoljeni tovariši: Matija Žalec, Fanlka Su-šteršič, Julij MUUer, Peter Zunlč in Pavla Pust. Zbor je sklenil po-večatt število članstva. V društvo bodo vključili pionirske sekcije, ki delajo na šoli. V letošnji sezoni bodo naštudirall dve dramski deli. Linhartovega Matička že vadijo. Pripravili bodo tudi različne proslave, uredili oder in poživili delo tamburaškega zbora. Na Dan republike Je bilo na Vinici šahovsko tekmovanj« pionirjev. Prvo mesto Je dosegel Janko Karln, učenec I. r. gimn. — 9 točk. Naslednja mesta si delijo z S točkami Drago Barlčevlč, Mijo Sta-neSlč ln Jure Karln, dijaki Hl.r. gimnazije. Peto mesto je zasedel Marjan Trempus s 7 točkami. Pionirji pridno vadijo dalje ln se pripravljajo za pionirsko šahovsko prvenstvo za leto 1958. R. St. Čebelarski jubilej 1 Ob 20-letnici dela svoje organizacije so čebelarji iz stiske okolice preteklo nedeljo pripravili vrsto strokovnih predavanj, podelili diplome zaslužnim čla-i nom in predvajali film ia Kaljenja čebel. V Titovem domu v Ivančni gorici, kjer *o bila vse prireditve, so popoldan tudi igrali »Cebelairsko visoko šolo v Stični«, na zabavi pa f» prodajali med drugim med, m«. diCQ in, medeno pecivo. Stev. BO dO« »DOLENJSKI CIST« Stran 5 1 Priprave na prihod Dedka Mraza v Beli krajini Pod 'Okriljema Društva prijateljev mladine v Črnomlju se ustanove in podjetja že pripravljajo za čim lepši sprejem Dedka Mraza. KUD Mirana Jarca iz Črnomlja pripravlja otroško pravljično igro »Princeska in pastirček«. Dedek Mraz bo s spremstvom obiskal dn ■ obdaroval malčke v 22 naseljih in podjetjih črnomaljske občine. Posebni odbor se trudi in zbira sredstva, da bi bila vsebina dair.il kar najbolj bogata. Rudarji bodo tudi letos uredili v Kanižarici pravljično vasico, kjer bodo otroci imeli na razpolago več. zabavnih igrišč, Dedek Mraz pa s svojo živalsko druščino primeren prostor, da bo zbral okoli sebe cicibane ln. pionirje iz bližnje in daljne okolice. Krvodajalci tudi v Suhi krajini .., Jutri bodo v Zdravstvenem domu v 2užemberku jemali kri prostovoljnim krvodajalcem. Odborniki Rdečega križa, zdravstveni in prosvetni delavci se trudijo, da bi zbrali tim večje število ljudi, ki bi bili pripravljeni dati kri za potrebe novomeške bolnišnice. Marsikomu Je že zaradi nesreče ali oslabelosti edino zdrava kri spet vlila novih moči za življenje. Pri akciji pomagajo po svojih močeh tudi pionitrji — podmlad-kiarji, ki so lahko za vzgled vsem starejšim. Prevoz oddaljenih prijavljencev v Žužemberk in nazaj bo z avtobusi. Po metliški občini »Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane so 24. novembra razveselili Metličane s svojim veselim večerom oziroma popoldnevom. Nabito polna kino dvorana ni mogla sprejeti vseh, ki so jim pri srcu lahka godba in vesele šale. Štiri dni kasneje je v proslavo Dneva republike domači orkester z mešanim pevskim zborom ln solisti izvedel lep program in požel pri poslušalstvu mnogo priznanja. Vse točke z orkestrom, zborom in solisti je naštudiral kapelnik Silvo Mi-helčič. V metliški tekstilni tovarni »Beti« je bila letos poleti osnovana prostovoljna gasilska četa, ki ji načeluje mehanik Lojze Stampfel. Šteje 25 članov; s svojo desetino pa je v avgustu že nastopila na gasilskem festivalu v Novem mestu. Člani se na rednih mesečnih vajah vadijo tudi v gašenju z Minlmaxom. Na Debravlcah pri Metliki so 24. novembra slovesno odprli nov vodnjak. Studenec ob vaški poti med Gornjo in Dolnjo Lokvico so zaprli z betonsko ploščo in postavili črpalko, ki dviga vodo v obe koriti za pranje ln za napajanje živine. Spomladi nameravajo ob vodnjaku odkriti še spominsko ploščo z imeni Dobravičanov, ki so padli v zadnji vojni. 6. in 6. decembra je v Metliki 280 krvodajalcev dalo svojo kri za bližnjega. Največji odziv je bil med delavci in kmeti s Su-horja, iz Bušinje vasi, Radovi-ce, Podzemlja in Krasinca. V Metliki sami je bil odziv slabši. Med krvodajalci so prevladovale ženske. — Vseh prijavljencev je bilo v občini 330. * Na Jugorju pod Gorjanci so sklenili, da bodo napeljali s Su-horja do svoje vasi telefon. Drogove bodo prispevali vaščani, žico in izolatorje uprava pošte, pomagali pa bosta še gozdna uprava jn metliška občina. * V Belokranjskem muzeju bo vključno do nedelje. 15, decembra odprta razstava originalnih slik ln grafik partizanskih umetnikov. Dela je iz svoje umetnostne zbirke posodila uprava Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Razstavljena so dela 17 umetnikov, in sicer Marjana Bohinca, Alenke Gerlovičeve, Vita GloboČnika, Božidarja Jak-ca, Vlada Jordana, Doreta Kle-menčiča-Maja, Vlada Lamuta, Lojzeta Lavriča, Franceta Mi-heliča, Ivana Miklavca, Boža Pengova, Dušana Petriča, Nikolaja Pirnata, Ivana Seljaka-Co-piČa. Franceta Slane, Iveta Su-bica in Draga Vidmarja. Vabimo Belokranjce, da Izkoristijo še zadnje dneve in si razstavo ogledajo. • V četrtek, 12. decembra bo ob sedmih zvečer v metliški osnovni šoli redni letni občni zbor Prosvetnega društva »Janez Ma-rentič«. Vsi člani ln prijatelji ljudskoprosvetriega dela lepo vabljeni. * Tekstilna tovarna »Beti« bo priredila v soboto, 14. decembra prvo modno revijo v Metliki. Za prireditev, ki bo združena z veselico, na kateri bo igral Go-ričanov kvintet iz Tržiča, je med Metličani in okoličani veliko zanimanja, -ar DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC Rdeči križ v Žužemberku Prvi taborniški dom v Sloveniji Taborniki Družine treh smrek lz Sevnice so na dan republike odprli taborniški dom. povabili so tudi Novomeščane in Družina Jutranje zarje lz Rodu gorjanskih tabornikov ]e poslala v Sevnico 23 članic. Sevniška družina Je najstarejša enota v Združenju tabornikov Slovenije. Ze leta 1953 smo bili z njimi sosedje na taboru na Otočcu. Spet smo se srečali na Okrog-lici, na Ostrožnem, r Ljubljani na zletu, lani v Kumrovcu in seveda letos na Palah pri Sarajevu. Čeprav Jih Je le 75, bo si postavili prijeten dom za kopitarno v Sevnici blizu ceste, pa vendar ne ob njej ob robu gozdnatega hriba in ob vodi. tako da je po dolini navzgor lep pogled na Lisco in njeno kočo, pred domom pa še prostor za športne igre. Kaj bi si človek želel lepšega! Straža za 29. november Kot v vseh krajih Jugoslavije, smo tudi v Strati praznovali in proslavili dan republike — 29. november s svečano proslavo. Dvorana Je bila lepo okrašena In polna domačinov. Govor je imel tov. Stok. Nazorno nam Je prikazal zgodovino in pomen tega tako velikega praznika. Ves spored Je bU zelo skrbno pripravljen. Nastopil je moški pevski zbor »Svobode« ln zapel nekaj lepih partizanskih pesmi. Recitirali so člani in članica »Svobode« ter član ZB. Tudi mladinci In mladinke TVD Partizan so se nam predstavili z vajo na orodju in s talno telovadbo, mladinke pa s prosto zletno vajo. Prav prisrčni pa so bili nastopi učencev osnovne iole Vavta vas. Nastopili so z zborovskimi recitacijami in s pevsko točko.. Za zaključek pa so učenci 4. razreda zaigrali prizor lz mladinske igre »Tinče in Binče«. Am. Dom Je že danes vreden 1,200.000 dinarjev. Kako so sevnlškl taborniki to zmogli? Bili so pridni, požrtvovalni, vztrajni in tako premagali vse težave. Vrednost vseh prostovoljnih ur članov in prijateljev znaša nad 100.000 dinarjev. Izdatno so pomagala podjetja, mala in velika. Kopitarna je dala prostor in prevoze, mizarska delavnica okna in vrata, drugi so podprli gradnjo z denarjem ln ob letu je bil dom gotov. Tako imajo sevnlškj taborniki prvi v Sloveniji svoj dom. Sedaj se bodo, tako so sklenili Še Isti dan na občnem zboru, posvetili predvsem delu z najmlaj- Pred kratkim je biila razširjena seja občinskega odbora RK v Žužemberku. Odbor se zaveda, da j« trenutno najvažnejša akcija krvodajalstvo in je v priprtve zanjo vložil precej truda. Delajo pa seveda na širši fronti. Od zadnjega občnega zbora so uresničili asana-cijska dela v Podšumberku in deloma na Ajdovcu. V Podšum-berku so dobili higiensko urejen vodnjak, ki so ga postavlli vaščani s prostovoljnim delom, črpalko pa jim je oskrbel odbor RK. Na Dvoru in v Žužemberku bi radi uredili per'šča, toda dela ne napredujejo, ker v obeh krajih še čakajo na komisijo, ki bo naredila načrt za ureditev naselij in lokalizirala tudi prepotrebno perišče. Zaradi tega čaka tudi lokalni vodovod v Žužemberku. Rdeči križ nudi vsestransko pomoč šolskim mlečnim kuhinjam- Nekaj je pri tem pomagala tudi občina, ki je odboru RK nakazala manjši znesek in sodelovala pri ureditvi zasilne kuhinje v Žužemberku. Odbor je na seji razpravljal tudi o načinu delitve obleke in kon-denairanega mleka najpotrebnejšim. (MK) Rudarji iz Konižarice so obiskali Stari trg Šinil, ki so že med delovnimi akcijami za dom prihajali in se po svojih močeh vključevali v delo. Manjka Jim sicer vodnikov zanje, prav tako za dekleta; prosvetni kader stoji ob strani in ne kaže PTavega razumevanja za taborniško organizacijo. Dom so odprli zelo slovesno In razen tabornikov in prijateljev narave so bili navzoči tudi krajevni funkcionarji. Čestitamo Sev-nlCanom ob njihovem uspehu in se jim iskreno zahvaljujemo za lep sprejem in pogostitev. Kličemo jim srečno ln na svidenje na republiškem mnogoboju na Otočcu, čez kaki dve leti pa na otvoritvi našega doma t Učka Preteklo nedeljo je skupina DPD Svobode iz Kanižanice obiskala Stari trg ob Kolpi in »e predstavila tamkajšnjemu prebivalstvu z veselim programom. Predgrad ob Kolpi Tako lepe proslave, kot Je bila v počastitev dneva republike v Predgrađu, že zlepa ni bilo. Dvorana zadružnega doma je bila polna do zadnjega kotička. Spored so. pripravili šolski otroci z učitelji, pevski zbor in godba na pihala, oba pod vodstvom Jožeta Smailclja, in drugi; o pomenu praznika je govoril učitelj Mirko. Na sporedu Je bil tudi sprejem mladine v pionirsko organiziadlljo. Prosili bi pa starše, naj v bodoče male otroke pustijo doma ali drže v naročju, da ne bodo skakali po stolih, motili prireditev ter delali škodo, saj je to družbeno imetje, ki ga moramo še bolj čuvati. gimnazij ^ V soboto ln nedeljo 23. in 24. novembra je bil v LJubljani dvodnevni dvoboj v atletiki, streljanju odbojki, šahu, rokometu ln namiznem tenisu med najboljšimi Športniki gimnazij Črnomelj proti VII gimnaziji v Ljubljani. V obeh gimnazijskih ekipah so nastopali najboljši slovenski in Jugoslovanski športniki. Za LJubljano Je igral namizni tenis Tomažič, šah Parma, Virk Je tekmoval v atletiki, za Črnomelj pa so nastopili: Raj k v atletiki. Zunič v rokometu in Kastelic v atletiki. V dvodnevnem dvoboju so bili doseženi 6ledečl rezultati: Namizni tenis: VII. glmn. Ljub. : gimn. Črnomelj (moški) 3:0, VII. glmn. Ljub. : gimn. Črnomelj (ženske) 3:0. Streljanje: Ljubljana : Črnomelj (moški) 332:298, ženske 248:153 Odbojka: Črnomelj : Ljubljana (moški) (15:7. 15:0), ženske (17:16, 15:5) 2:0. Sah: Črnomelj : Ljubljana 8.5: 1.5 moSkl, 4:0 ženske. Rokomet: Ljubljana : Črnomelj (moškh 16:12, Črnomelj : LJubljana (ženske) 2:1. Atletika: 100 m; Kastelic (Crn.) 12.0, lOOOm: Virk (LJublj.) 2:03,1, višina: 2uni5 (Crn.) 160cm, skok v daljavo: Rajk (Crn.) 567 cm, krogla: Rajk (Crn.) 13.97 cm. Ženske: 100 m Bevk (Ljub.) 14.1, Carman (Cm.) 14.3, daljina: Strel (Ljub.) 422 cm, višina Zunič (Cm.) 125 cm. rnomelj-Ljubljana Po končanem tekmovanju so si športniki ogledali muzej NOB v LJubljani ln Cankarjevo sobo na Rožniku. Dogovorili so se tudi, da bo spomladi povratni dvoboj v Črnomlju. Predsednik mladinske organizacije na črnomaljski gimnaziji je povabil VII. gimnazijo v LJubljani tudi na tekmovanje v učnem uspehu. Na tem tekmovanju Je črnomaljska gimnazija dosegla precejšen uspeh, saj Je premagala ljubljanske tekmovalce v odbojkt in šahu, kljub temu, da so bili nasprotniki favoriti. m-K V Žužemberku so ustanovili kegljaško društvo Ze ves Čas po vojni so tudi v Žužemberku kazali zanimanje za kegljaški šport, toda šele pred kratkim Je TVD »Partizan« formiralo pripravljalni odbor. V sredo pred praznikom republike so imeli občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predsednik okrajne keglja-ške zveze tovariš Zvone Pere in tovariša Clgoj in Breščak. Prvi Je govoril o pomenu, družabnosti in razvedrilu v kegljaškem športu, tovariš Clgoj pa je pojasnil način kegljanja m tekmovanj. Nekaj tehničnih pojasnil je dal predsednik Partizana, tovariš Vu-te. Prostora Je v spodnjih prostorih novega doma TVI> »Partizan« za dvostezno kegljišče, za začetek pa si bodo skušali urediti eno asfaltno stezo. Pomoč bo nudila okrajna zveza, nekaj morda občina, veliko pa bo treba napraviti s prostovoljnim delom. Za predsednika društva je bil izvoljen veterinar Martin Hribar, za tajnika pa Slavko Vute. Na občnem Rukometašice TVD PARTIZAN Črnomelj so letos osvojile drugo mesto v malem rokometu. Od leve proti 'desni stoje: Rajgelj, 2unič M., Carman, Dacar, Lozar, Lakner, Furlan, Vldic, Zunič A., BižalJ in trener Moljk. (Foto: Jože Skof) zboru so si izbrali tehničnega vodjo ln se dogovorili za začetek prostovoljnega dela. Društvo ima ob ustanovitvi 50 članov. m. k. Tek 29. novembra v Črnomlju Telesnovzgojno društvo Partizan Črnomelj Je v počastitev dneva republike organiziralo 29. novembra tek po Črnomlju. Udeležba Je bila zadovoljiva in tekmovanje je uspelo. Posebno zanimiv je bil tek na 1200 m, pri katerem so tekmovali in dosegli najboljše rezultate: Klopčar (gimnazija) 3:43,1. Mohor-ko (vajeniška šola) 3:44,3, DJoklč (JLA Otovec). Vseh tekmovalcev je bilo 19. Na 2500 m dolgi progi je tekmovalo 10 tekačev. Z velikim naskokom Je zmagal Ljublčifi (JLA Črnomelj), za njim Lovrifi ln Mlakar (oba JLA Otovec). Pr-voplasiranl so prejeli pokale, najboljši pa tudi praktična darila. Tudi znani metalec kopja Ivan Rajk se Je dobro odrezal na teku, saj Je tekmoval na obeh progah 1200 m ln 2500 m in zasedel na obeh častno četrto mesto. Skupno je tekmovalo 35 tekmovalcev. m—k Avtomoto društvo s 6 krožki Avto-moto društvo Šentvid pri Stični ima že šest krožkov na območju občine Ivancna gorica: v Šentvidu, Stični, Višnji gori,. Za-gradcu, Radohovl vasi in Biču. Krožek v Biču je bil ustanovljen 15. novembra sporazumno z gradbenim podjetjem »Slovenija ceste«, gradbišče Avto cesta LJubljana—Zagreb v Biču. V ta krožek se Je vpisalo 86 novih članov. Tečaji so enkrat na teden o poznavanju motorjev in prometnih predpisov. Vozila za praktično usposabljanje kandidatov bo dalo na razpolago podjetje. Kandidati bodo pokazali strokovno znanje pred republiško izpitno komisijo okrog 15. decembra. Letos Je uspešno opravilo izpite že 115 članov za voznike amaterje A ln B kategorije. Društveni odbor se trudi, da bi dal čimveč strokovnega znanja delavcem ln kmetom, ki so v Šentviški okolici pokazali veliko zanimanje za razvoj motorlzacije na vasi. Jole Plut Vrstile so se vokalne in pevske točke, vmes pa veseli prizori. Posebej za to priložnost so pripravili popevko, v kateri so zajeli vsa važnejša dejstva, ki najbolj teže prebivalstvo Starega trga iin okolice. Zlasti ta popevka je naletela ha nerazumevanje in povzročila spotiki j aj v sosednjem naselju. Rudarjev pa prav nič ne motijo živčni izpadi nekaterih prenapetežev in pravijo: Resnica pač v oči bode! Se poseben poudarek tej prireditvi, ki se je odvijala v nabito polni šolski sobi, je dalo slavje, ko je ta dan v Starem trgu prvič zasvetila električna razsvetljava. Rudarji so prebivalstvu izredno hvaležni za topel prijateljski sprejem ter jih bodo v kratkem ponovno obiskali. Odločili so se, da bodo ob obisku dedka Mraza v Kanižs-rici zadržali tega ljubljenca cicibanov in pionirjev skupaj s spremstvom za eno popoldne v svoji sredi ter ga popeljali tudi v Stari trg, kjer bo ' s svojo navzočnostjo razveselil mlade in stare. Pb Zakaj tako? Prejšnji teden »mo srečevali v mestu ljudi, ki so kritizirali, b&ntili in bili upravičeno slabe volje. To so bili lastniki psov iz oddaljenih vasi pod Gorjanci. Pse so pripeljali v Novo mesto na cepljenje, mnogi od njiih po 10 do 15 km daleč; da Je biila pot še daljša, je bilo cepišče na sejmišču. Ali ne bi bilo bolj primerno, da bi tako kot vedno doslej uredili cepišča v večjih krajih za tamošnjo okolico? Ali ne b* lalže šel ce pileč v vasi, kot da Je desetine ljudi vodilo pse ure in ure daleč do cepišča? Ljudje bi radi plačili §e tiste 'Stroške za prevoz veterinarja. Upamo, da ni tako kot je rekel neki lastnik psa, Češ»da je verjetno zmanjkalo bencina za službene vožnje, ker se ga za privatne preveč porabi«? Prav bi bilo, da bi kdo pojasnil, 'kako je bilo s to zadevo in zakaj ni bilo več cepišč za pse. P. mm sah mu JENKO PRESENEČA Na letošnjem osmem posamičnem prvenstvu Novega mesta v šahu so doslej odigrali tri kola. Največje presenečenje je pripravil Jenko, ki igra nepričakovano dobro in Je doslej premagal vse tri nasprotnike — Saranovlča, Ing. Koširja in Ajdiča. Sodeč po rezultatih prvih treh kol je Jenko razen Bartolja ln še nekaterih med naj resnejšimi kandidati za prva mesta. Popustil je tokrat Sarano-vić, kl ima že dva poraza. Stanje po tretjem kolu: Jenko 8 točke, BartolJ ln prof. Dobovšek 2 (1 odložena), Fink 2, Gajskl 1 in pol (l), Avsec ln Cujnik l (1), ing. Košir } točko itd. Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA! Sreda 11. decembra — Danijel Četrtek 12. decembra — Aljoša Petek 13. decembra — Lucija Sobota 14. decembra — Vojmlr Nedelja 15. decembra — Kristina Ponedeljek 16. decembra — Albina Torek 17. decembra — Lazar »Krka« — Novo mesto: od 10. do 12. decembia ameriški film »Spi-Jonskj. lov«. Od ia. do 16. decembra ameriški barvni oinemascop-ski film »Dolina nasilja«. Dom JLA — Novo mesto: od 13. do 16. decembra italijanski film »Hči polka«. »Jadran« — Kočevje: od U. do 12. decembra francoski film »Otroci ljubezni«. Od 13. do 15. decembra ameriški barvni film »Trobente opoldne«. Črnomelj: 13. in 15. decembra amenškl film »Dimni signal«. Metlika: 11. decembra ameriški film »V dolini bobrov«. 14. Ln 15. decembra ameriški barvna film »Ljubim Melvlna«. Kostanjevica: 15. decembra ameriški film »Nesmrtna garnlzl-Ja«. • , Dolenjske Toplice: 14. ln 15. decembra ameriški barvni film »Daljni horizonti«. Straža: 14. m 15. decembra sovjetski barvni film »Cvrček«. 15. decembra ob 20. uri ameriški vi-stavisiion film »Daljni horizonti«. Trebnje: 14. in 15. decembra ameriški barvni film »Vojna svetov«. Predstava v nedeljo ob 14. in 16 uri. Žužemberk; 15. decembra ameriški film »Umor v pariški četrti.« POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Nasilje« v četrtek 12. decembra ob IS. urt v Gaberju; v petek 13. decembra ob 18. uri v Gor. Sušicah; v soboto 14. decembra ob 18. uri v Birčni vasi; v nedeljo 15. decembra ob 15. uri v Bell cerkvi, ob 18. uri v Otočcu. Prodam takoj vseljivo, podkle- teno hišo z lokalom, primernim za vsako ročno obrt (dimenzije lokala 8X4.40), ob državni cesti blizu novomeške postaje. Prodam tudi ločeno lokal in stanovanje ter trgovski inventar in računski stroj. Naslov v upravi Usta (652—57). Prodamo hišo na Mirni s približno 3.60 ha zemlje, gozdom, travnikom, pašnikom ln njivami. Vse je ob glavni cesti. Prodamo skupaj ali posamezno. Vprašati pri Smalc, Novo mesto — Glavni trg 17. Tovorni in avtobusni promet »Gorjanci« Novo mesto obvešča cenjene potnike o spremembi voz« nega reda na avtobusni progi Novo mesto—Dobrepolje. Od vključno 15. t. m. bo vozil avtobus po zimskem voznem redu tudi ob nedeljah in praznikih ter ob delavnikih z odhodom iz Novega mesta ob 13.15 uri In prihodom v Dobrepolje ob 15.45 uri. Uprava za ceste LRS — tehnična sekcija Novo mesto sprejme v službo strojepisko z dovršenimi vsaj štirimi razredi srednje šol«. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Nastop službe takoj. Za pitanje goveje živine sklepamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine ln močnih krmil. Najboljše rejce pitane živine bomo nagradili. Kmetijska zadruga Žužemberk. UČITELJIŠČE V NOVEM MESTU V nedeljo 15. decembra: ob 10. ln 11. uri predstava »Carovni klobuk«. Vstopnina običajna. HISO 7. ZEMLJIŠČEM v Črnomlju pocc.ni prodam. Informacije v trgovrnt Planiha, Črnomelj.' Gospodinjsko pomočnico, mirno, pridno In polteno, sprejme tričlanska družina. Plača dobra. Nastop službe po dogovoru. Naslov v upravi lista (God-57). Visoko nagrado nudim osebi, ki ml preskrbi družinsko stanovanje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (650—57). 26. novembra sem pozabila modro žensko jopico v otroškem dispanzerju v Novem mestu. Najditelja prosim naj jo odda v upravo Dol. lista. Interesente za stavbne parcele ln njive obveščamo, da so naprodaj stavbne parcele In njive v Novem mestu na Ragovski cesti. Interesenti naj se javijo v Muzejski 3. Prodam skoraj nov srednle težak voz. Bartol Jože. Gor. Težka voda 14. p. Stopiče. NOVO MESTO V času od 28. novembra do 7. decembia Je bilo rojenih 10 dečkov in 10 deklic. Poročila sta se: RlfelJ Franc, delavec s Trške gore in Suhi Ana. delavka iz Novega mesta. Umrli so: Mihelič Janez, osebni upokojenec lz Dol. Brige star 75 let; Dulmin Ivan. invalidski upokojenec 1% Dol. Brige, star 60 let; Gazvoda Franc, poljski delavec iz Plemberka star 26 let; Obštetar Anton, posestnik iz Goriške vasi. star 58 let. Črnomelj Novembra sta bila rojena dva dečka ln dve deklici. Poročili se se: Morvln Vinko, delavec s Stražnjega vrha ln Krušec Marija, delavka iz Črnomlja; Rom Jakob, delavec z Griča in Kapš Lucija, delavka lz Starega trga. Horvat rvan. vrtalec iz Hotize pri Murski Soboti in Vrščaj Marija, krojaška pomočnica iz Črnomlja; Senica Matija, šofer iz Gor. Straže in Stariha Ivana, uslužbenka |I Črnomlja; Wediss Jožef, gozdarski tehnik iz Svlbraika in Zupanič Štefanija, krojaška pomočnica dz Črnomlja; Mlketič Vinko, čevljar iz Loke in Cvltkovič Alojzija, delavka iz LJubljane; Muren Alojz, s Tanče gore m Tomanič Jožefa, delavka z Griča; Kolbezen Kazimir, avto-mehaniik iz Loke in Cerne Alojzija, natakarica iz Črnomlja: Na-Gode Jakob čevljar 1z Loke ln Rožič Marija, poljedelk.a 1z Loke pri Črnomlju; Pezdlirc Vinko. mi_ zar iz Dolenje vasd ln Zore Ivana, delavka iz LJubljane: GorSe Franc, zidar iz Obrha m Grahek Dragica delavka lz Nakla; Prus-nik Franc, rudar iz Kanižarice ln Grahek Marija, delavka iz Ru-četne vasi; Nikollč Peter, geološki tehnik iz Beograda ln Rošto_ har Mira. medicinska sestra iz Adlešlč. Umrli so: Rožič Janez, kmet 75 let, iz Dol. Pake; PezdilFrc Marila, užitkarica 77 let. lz Vojne vasi: Jerman Katarina, gospodinja. 72 let, iz Loke pri Črnomlju; Grahek Marija, gospodinja, 59 let, iz Petrove vasi; Svajger Jože užitka r. 88 let. lz Loke pri Črnomlju. METLIKA Novembra »ta biili rojeni dve deklici. Poročili so set Svajger Franc IZ Vranovlč ln Tome Anica iz Črnomlja in Bohte Franc iz Pavi-61 č in Kralj Jožica lz GribelJ. Umrle so: Bajuk Ana iz Prim-mostoka, stara 70 let Novak Marija iz Gradaca. stara 68 let ln Ja-klJevlč Bara iz Krasinca. stara 67 let. GOTNA VAS Umri Je Intihar Ignac, upokojenec iz Smihela, star 79 let. PREČNA Rojena Je bila ena deklica. 7z/7lČXk}7fr Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Grandlic Frančiška iz Dol, Dobrave — deklico. Dragman Nežka iz Polhovi-ce — dečka, Vukmanovič Katica iz Novega mesta — deklico. Gri-čar Pavlina iz Mirne — deklico. Vidmar Antonija lz Brc zid — dečka, Valant Justina lz Novega mesta — deklico,. Praznik Ana lz Grmovelj dečka. Zva-b Ljudmi. Ia iz Dolenje vasi — deklico. Prime Jožefa iz Irce vasi — dečka, Dollnar Slavka iz Polhovice — dečka. Brajdič Breda iz Prečne — dečka, Skublc Anica iz Jurke vasi — deklico. Turk Marija iz Dol. Straže — deklico. Bačar Terezija iz Vrha — dečka. Sl.ivšele Terezija lz Senovega — dečka. Franko Ana lz Gaberja — 2 deklici Jeras Angela iz LJubljane — dečka. Antonlč Marija lz Pra-proč — dečka. Medved Jožefa is Mačkovea — deklico. Barbo Ana iz Cešniic — dečka, Gracelj Vida iz Praproč — deklico. Rutar Marija lz KoluderiJ — deklico. Stan. gelj Marija iz Gotne vasi —dečka. Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bol_ nišndci: Tlsovec Franc, blagajnik iz Gor. Straže. Je padel m si poškodoval desno nogo. Glad FrančišKa, žena posestnika iz Dol. Brige. Je na dvorišču padla m si poškodovala desno nogo. Hribar Pavle, delavec lz Kočevja, je padel 8 metrov globoko in sj poškodoval levo nogo. Staja Alojz, delavec tz Dol. Radulje, je padel in si poškodoval desno nogo. Pečaver Peter. dela_ vec iz Črnomlja, si Je s cirkular-jem poškodoval prste leve roke. Miklavčič Ivan. sin zidarja lz Buši nca, se Je z vročo vodo opekel po levi roki. Oberč Mirko, sin posestnika ie Osrečja,'si'je z vejntkom poškodoval desno koleno. Rojanca Albina, sina zidarja lz Gor. Karte-ljevega. Je sestra po nesreči usekala s sekiro v prst desne noge. Mušič Valerija, hči posestnika lz Vel. Nevajca. ie padla I podstrešja na cement n si poškodovala le. vo roko. CIani svetov v Žužemberka 28. novembra so bili izvoljeni novi sveti občinskega ljudskega odbora v Žužemberku. Sest svetov je dokončno sestavljenih, le svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo imel 9 članov, še ni dokončno sestavljen. Verjetno se bo ločil tudi dosedanji svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine, ki ima zdaj 13 članov. Sveti so sestavljeni takole: Svet za splošno upravo in notranje zadeve (7 članov): Slavko Vute, predmetni učitelj, Žužemberk; Gorinšek stane, upokojeni oficir, Žužemberk; Mrvar Ignac, kmet, Smihel pri Žužemberku; Golob Jaka, logar. Građene; Senica Milan, kmetijski tehnik, Dvor; Arko Ludvik, uslužbenec, Dvor; Razpotnik Jože, uslužbenec, Hiinje. Svet za družbeni plan In finance (7 članov); Prušek Jože, 111? Novici iz šmarjete Smarjeta ln okoliške vaisi imajo zelo slabo vodo. Sedaj že polagajo cevi za novi vodovod od zajetja Zaveterce proti prvemu rezervoarju. Graditelji se zahvaljujejo občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto-za že dodeljeni kredit, toda, če hočejo dokončati delo po predvidenem načrtu, bo denarja premalo. Potrebno bo torej še nadaljnje kreditiranje del na vodovodu, da ne bomo ostali sredi poti. Dan republike smo tudi letos v Smarjeti lepo praznovali. Proslava v gasilnem domu je. bila-zelo dobro obiskana. Program j s pripravila šolska mladina s pomočjo .ostalih organizacij. Sedaj se pripravljamo na proslavo dneva Jugoslovanske ljudske armade jn seveda ma Novoletno jelko. Vse povabljene naprošamo za pomoč ln se jim zanjo že vnaprej zahvaljujemo. P. D. uslužbenec, Žužemberk; Smrke Jože, kmet, Žužemberk; Barle Mirko, uslužbenec, Sela-Sum-berk; Skufoa Franc, kmet, Malo Lipje; Pa j k Alojz, uslužbenec, Dvor; Mirf.č Martin, kmet, Brezova reber; Babic Angel, kmet, Hinje. Svet za gospodarstvo (11 članov); Jarc Franc, kmet, Cvl-belj; . Praznik Emeran,. kmet, Vrbovo; Globokar Edvard, obrtnik, Žužemberk; Valant Anton, obrtnik, Žužemberk; perko Jože, kmet, Vrtača; Sad ar Jože, kmet, Klečet; Fabjan Anton, delavec, Malo Lipje; Može Dušan, uslužbenec, Dvor; Mirtič Martin, kmet Brezova reber; Sporar Franc, uslužbenec, Hinje; Boben Julij, kmet, Zvirče. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve (9 članov): Mlakar Franc, uslužbenec, Žužemberk; Roje Jaka, kmet, Žužemberk; Strmec Jože, kmet, Sela-Sumberk; Golob Jaka, logar, Gradenc; Kocjančic Henrik, kmet, Trebča vas; Zupančič Alojz, kmet, Ajdovec; Jaklič Jože, kmet, Lazina; Hribar Jože, delavec, Ratje; Uršič Jože, kmet, Klečet. Svet za golstvo, presveto i« kulturo: Lavrič Franc, Žužemberk; Baškovič Antonija, predmetna učiteljica, Žužemberk; Gorinšek Stane, upokojeni oficir JLA, Žužemberk; Mrvar Franc, upokojenec, Žužemberk; Zupančič Ferdo, delavec, Sela-Sumberk; Fifolt Anica, učiteljica, Smihel pni Žužemberku; Kržan Slavko, učitelj, Dvor; Urhančič Anton, kmet, Srednji Lipovec; Babic Angel,N kmet, Hlnje. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine (13 članov); Lavrič Marija, učiteljica, Žužemberk; Fortuna Alojzija, babica, Žužemberk; dr. Debeljak Franc, zdravnik, Žužemberk; Blatnik Ciril, kmet, Vrh pri Žužemberku; Trlep Franc, kmet, Orlaka; Kutnar Jože, kmet, Smihel pri Žužemberku; Skufca Franc, kmet, Malo Lipje; Konoilija Viktor, delavec, Dol. Kot; Pečaver Franc, uslužbenec, Dvor; Iskra Ančka, gospodinja, Ajdovec; Roje Jože, uslužbenec, Lopata; Novak Franc, kmet, Visejc; Skufoa Cilka, gospodinja, Ratje. M. K. Športne novice Poročali smo Se, da so bili člani novomeškega Partizana — Slmič, Medic in Dolenc izbrani v odbojkarsko reprezentanco Slovenije. Priprave za četveroboj dveh mestnih reprezentanc (Budimpešte in Lodza) ln dveh republiških reprezentanc (Bosne ln Hercegovine ter Slovenije) so bile kratke ln po mnenju naših predstavnikov niso služIle vlgravanju, kar bi bilo v primeru, ko so Igralci zbrani lz različnih klubov, z različnimi načini Igre, najvažnejše. Vse preveč so se posvetili posameznim elementom Igre ln rezultat — izgubili so vse tekme, z reprezentanco Budimpešte predvsem zaradi nevigranosti in neborbenosti. Naša predstavnika v reprezentanci Simlč in Medic (Dolenc se priprav in tekmovanja ni udeležil), sta bila med hajboljšlmi v ekipi. Da je bila nevigranost glavni vzrok poraza, dokazuje tekma med Branikom in Vasasom Iz Budimpešte. Slednji ima v svojih vrstah kompletno A reprezentanco Madžarske (reprezentanca Budimpešte, ki Je nastopila v LJubljani Je bila dejansko mlada — B reprezentanca Madžarske), toda Branik, ki sta ga o!:rep!la Novomeščan SlmiC in Antekolovlč iz Fužlnarja, Je zaigral veliko bolj povezano in le tesno izgubil (1:3, pri tem v nizih 2-krat po 14:16). Tekma je bila na višji ravni kot one v LJubljani, po mnenju opazovalcev pa Je bil najboljši Slmič. Ze zadnjic amo pisali o presenečenju na prvenstvu Novega mesta v namiznem tenisu, ki ga je pripravil pionir Turk. Tokrat, naj povemo še nekaj o republiškem prvenstvu posameznikov, ki ao se ga udeležili tudi štirje člani NTK Elan in sicer mladinci Uhl, Plaveč in Jakše ter pionir Turk. Vsi bo dobro zaigrali, najboljši med mladinci Je bil Jakše, ki je Izpadel šele v osmini finala, pri pionirjih pa Je Turk zasedel častno 6. mesto med 32 pionirji iz vse Slovenije. Tudi mladinski par Uhl-Plavec se je dobro odrezal. Zasedel Je 8. mesto. Omenimo naj le še to, da Je pionir Turk zaigral na prvenstvu Novega mesta mnogo bolje kot v LJubljani in bi bil s prikazano igro med pionirji gotovo v finalu. Res je škoda, da klub nima denarja in zato Turka, ki se Je vestno pripravljal, nI poslal na državno prvenstvo, ki J« bilo v nedeljo v Zagrebu. Turku se Je res lepo obetalo v konkurenci pionirjev. Omenimo naj, da Je drugo mesto na državnem prvenstvu med pionirji osvojil Ljubljančan Grintal. ki ga je Turk 1« premagal. p. m. Stran « »DOLENJSKI LIST« Stev. 50 (404) Nekaj drobnih z vzorne brakade »Na brakadi se strelja divji Prašič, volk, divja mačka, kuna, lisica, zajec. Odstrel j en bo tudi medv ed-rnesar.« Tako je pisai0 med drugim v sporedu vabila, k, ga je poslala Okrajna lovska zveza Novo mesto za proslavo na Frati in za vzorno brakado. Oboje je bilo na Fratii 28. in 29. novembra Tisto o medvedu-mesarju je pogrelo vsakega lovca. Torej bo padel, tako je zapisano. Kakšen neki je ta medved-mesar. kako ga poznajo? Ali ima kal posebnega? Kaj, če j0 primaha k meni? Hu, medved-mesar, s tem pa 6e ni šaliti! Menda je ta navedba v vabilu vplivala, da je bilo na vzorni brakadl več pušk kot lovcev. Mnogi so vzeli po dva pi-halnika. Za vsak primer. Tudi eaioga naibojev v torbicah in žepih je bila večja kot po navadi. Kaj vešl Pri vsakem stojišču ralo čedalje več radovednežev. Med njimi tudi najstarejši dolenjski lovec Jože Dular iz Soteske. Ta je dvomil, da bi ustrelili »Jakoba,« kot on imenuje kosmatinca. Nestrpno so pričakovali lovce ln še bolj plen. Proti drug, uri popoldne so se pričele vračati skupine. Vedno več jih je prihajalo. Pred kočo jim je gospodar novomeške družine Slavko Bele deiil listka z« skupno kosilo. Cakaijoč; so napeto zrli, kjer bodo zagledali kaj »kosmatega.« Nič, Pač, eden je nesel v roki srako. Vsi so bili nekam poklapani, utrujeni. Zjutraj so odhajali z dvignjeno glavo jn kvišku strlečo cevjo, ob povratku pa jim je puška visela malomarno Prek pleč. »Eden pa je le padel« Je pove-'dal nekdo, misleč prj tem medveda. »Lahko je padel, saj je zjuraj drselo,« se je drugi po-norčevaliz novice. Imel je prav. Končno. Neki lovec iz skupine je nesel zajca. Ko je bila zbrana že skoraj vsa zelena bratovščina, ki se je udeležila pogona, je ležalo na travi pred kočo pet zajčkov! Tresla se je gora ... tvo. ne živo. Obsojenec se Je izmuznil in ostal živ. Menda je s celo rodovino vred odšel prav dan prej v zimsko rezidenco na prezimovanje. Sicer pa, kdo more jamčiti, da bi padel ravno »... Pa vendar Je moral en zajček dol' past« poje narodna pesem, kar za zadnji lov na Frati ne drži. Plena je bilo nekaj več. i Fruli »Ampak prašičev Je padlo precej,« spet nekdo pove. Ta »precej« je potem shujšal na eno samo divjo svinjo. Spremstvo na zadnji poti sta ji delala še dva dolgouhca in veverica, katera rep je gledal Iz nahrbtnika nekega lovca. Govorica o medvedu je povsem utihnila. Komentarjev o pogonu pa nič koliko. »Klepetulje, ne pa lovci! Dva sta ves čas debatirala tako na glas, kot da mešetarita za kravo. In to na stojišču! Za kazen b{ jitma naložil, da bi sedaj vsak eno uro pela tu pred kočo,« se je hud oval starejši lovec iz Trebnjega. »Gonjačev in psov Je bilo premalo,« Je menil nekdo. »Dovolj jih je bilo. le gonili so zanič. Pa sirho vodjem pogona zjutraj točno naroČili, kako ln kaj. Se pismeno smo jim dali v roke, oni pa spet po svoje. S pogonom so nehali prej, kot je bil dan znak.« je z vidno nevoljo godvnđal Slavko Bele. In kaj je bilo z medvedom-mesarjem? Nepotolaženi so ostali številni radovedneži, ki bi radi videli mrcino, seveda mr medved-mesar, če bi bile kosmate mrcine v pogonu? »BOŽJA KAZEN« Za »najstarejšega človeka na svetu« velja zdaj 140-letni Im-kondhlo Nkosi, pripadnik afriškega plemena Svazi. Kot otroka so Nkosija ujeli Zuluji in je pozneje služil v telesni gardi zuluškega kralja Dingana, ki je bil znan po svoji krvoločnosti. Starec je že slep, vendar ima še odličen spomin. Izjavil je, da ga je »bog zato pustil tako dolgo pri življenju, da bi ga kaznoval za neštete umore, ki jih je zagrešil v svoji mladosti.« tudi m primernih dreves in mrcina, tako pravijo, prav izvrstno ple^.a.., »Tu v Globočicah Je medved prav gotovo,« so povedali in s prstom pokazali krog na načrtu pogona. »Tja morajo lovci z najboljšimi karabinkaimi!« Po zboru lovcev, pregledu orožja in Izirebanju oštevilčenih stojišč je odšlo kakšnih 130 lovcev z okoli 140 puškami na položaje- V dolini so se zbrali gonjači s psi. Jutranja slana Je pobelila hrib m breg, nebo brez oblakov pa je kazalo, da bo lep dan. Na dani znak se je pričel pogon. »Hej, haj!« go kričali gonjači. »Hov, hov!« so se oglašali psi. Zdaj tu, zdaj tam je počilo. Tanko, debelo, zateglo — piska-joče- Različni kalibri, različni naboji in puške, valovit svet. Tako je bilo do ene popoldne. Najprej so utihnili gonjači, potem še osi- Pred kočo na Frati se Je zbl- PIONIRJI, PIONIRKE: PREBERITE) ffS£oH Hati naša nova slikanica, je prirejena po povesti Indijskega pisatelja Uhana Gopala Mukerdžija. Njena vsebina je pestro in večno nemirno življenje džungle — indijskega gozda in pragozda. Brali boste, kako se bojujejo živali za svoj obstanek. Junak nove slikanice je mladi slonic Kari. Njegova junaštva vas bodo razveseljevala in zanimala. Doživljaji dečka v mestu in v džungli na hrbtu potrpežljivega Kurija in z opico Kopijem na rami so ie znani našim bralcem po vsem svetu. Indijsko ljudstvo povezuje z živo In mrtvo naravo velika, za nas skoraj nenavadna ljubezen. Indijec čuti utrip zemlje s srcem, ta zemlja mu je bliže kot drugim ljudstvom sveta. Zato bo za vas naša nova slikanica še posebno privlačna. Povest je za slikanico priredil Dušan Mevlja, Ilustrator pa je akad. slikar Branko Zinauer. • DANES! - DANES! - DANES! - DANES! • Rojstvo slovenske televizije Počasi, toda nezadržno prehaja slovenska televizija preko začet, nlh težav. Prve poskusne oddaje, ki jih Je pve-našala zagrebška televizija, so dobro uspele. Zdaj pa posreduje TV oddelek Radia Ljubljane obširen program na četrti mednarodni raz. stavi radia in telekomunikacij, ki bo odprta do IS. decembra na Gospodarskem razstavišču v LJubljani. Oddaje so v večernih urah vsak dan, njihov pomen pa Je zlasti v tein. ker so to prve .slovenske televizijske odaje, kl Jih posredujejo doma izdelani televizijski spre. Jemniki. Le-t*. zdaj že serijsko izdeluje podjetje »Telekomunikacije« lz Pržanja pri Ljubljani. Da povemo mimogrede; podjetje obljublja, da bodo domači televizijski sprejemniki nekoliko cenejši od uvoženih, ne glede na to, da po obliki in kvaliteti povsem dosegajo sprejemnike inozBm-skih tvrdk. Obiskovalci razstave si lahko ogledajo, kako poteka delo v televizijskem studiju, ki je urejen v posebnih prostorih na razstavi. Program, ki ga tu snemajo, prenaša približno šestdeset televizijskih spre, Jemnikov. nameščenih ob obeh straneh tako imenovane »televizijske ceste«, prav toliko televizorjev Je pa postavljenih tudi po vseh večjih ljubljanskih Izložbah. Kakšen Je program? Za t« večere je pripravljen zelo pester program. Uporabljeni sn vsi naMnt T V prenosa In programa, TV priredb dram fm oper, literarnih večerov, dnevnih poro. čil. prenosov športnih tekmovanj, do otroških oddaj z lerlcami in lutkovnimi filmi. Na sporedu Je tudi veseli večer 7, Ježkom in Spelo. Bojanom Adamičem in brati Avsenikl oddaja »Pokaži kaj znaš« ln TV nagradno tekmovanje »Odstopi ali podvoji«. Med te odaje pa so vključen] tudi najbolj tanimivi programi nekaterih tujih televizijskh postaj. Direktor ljubljanske Televizije tov. Lado Fo-har pravi, da bo ta program trda. a koristna preizkušnja slovenske televizije in bo dala gotovo mnogo izkušenj za redne tedenske« oddaje, s katerimi bodo pričeli marca prihodnjega leta. Zanje je že zdaj vse pripravljeno. Čakajo samo še na snemalne aparature, ki so jih naroČili v tujiinl. Do tedaj bodo urejeni tudi dobri prenosi tujih TV postaj in upajo, da se bo potem število televizijskih sprejemnikov, ki .lih je dosedaj v Sloveniji približno 400, močno dvignilo. Na to pa morajo misliti tudi sindikati, podjetja, zadruge, šole in drugI, ki imajo možnost, da si nabavijo televizijski sprejemnik, ki J*, za poedinca še vedno zelo drag. Na razstavi bodo zlahka spoznali, kakšne možnosti Jim nudi televizija tako glede izobrazbe, pouka Jn povezave s svetom, kakor tudi za prijetno razvedrilo svo. jih članov, gostov ali učencev. Na razstavi lahko tudi zahtevajo, da Jim posebni nameščenci praktično demonstrirajo posamezne tipe sprejemnikov. Meu njimi Je ra/slavljena tudi zanimiva novost: televizij skd sprejemnik ui lahko projecira svojo sliko na belo steno ali filmsko platno podobno, kot kinoprojektor. Tu smo vam prikazali samo delček te zanimive in poučne razstave, ki pač zasluži, da si jo ogleda vsak. ki hoče da. nes poznat) razvoj in napredek moderne radijske, elektronske, televizijske in telekomunikacijske tehnike. Jože iMuSift Okrogle TRIJE PREGOVORI O ISTI STVARI 2. »Nimam toliko denarja, da bi Jcupoual poceni stvari (se ne splača, ker premalo časa trajajo).* 2. »Nimam toliko denarja, da bi kupoual poceni stvari, zato uporabim potrošniški kredit.« 3. »Nimam toliko denarja, da bi kupoval poceni stuari — ker jih sploh ni.'« BO USTREŽENO »Lahko noč lepa sobarica. Želim, da me zjutraj zbudi poljub.* »To pa lahko. Bom naročila hlapcu.« IZ LASTNE PRAKSE »Veš, ljubi sinko,* poučuje očka, »nekega dne se boš oženil. Zato je bolje, da se že sedaj navadiš" pojesti vse, kot dobiš na mizo...« »HM...« »Zapomni si, ljubi sinko: za čloueka nI nobena stuar ne-mogoča...« »Hm, očka — kaj pa če je mama blizu?« CIRKUŠKE SPRETNOSTI »Včeraj sem bil v cirkusu, še misliti si ne moreš, kaj vse je neki jezdec počel na konju: zdaj je bil na njegovem hrbtu, zdaj pod trebuhom, pa spet takoj na vratu in na repu.,.* »Prava reč! Ko sem se jaz učil jahati, sem vse to počel že prvi dan .. .« Ljudje stradajo Bivši direktor mednarodne organizacije FAO. dobitnik svetovne nagrade za mir, prof. De Castro, je na konferenci FAO v Rimu povedal nekaj zanimivih podatkov. Na primer: 19 najbogatejših držav, v kateri živi 16 odstotkov vseh prebivalcev na svetu, razpolaga s 70 odstotki vseh dohodkov na svetu. 16 najrevnejših držav, v katerih živi 50 odstotkov ljudi na svetu, razpolaga samo z 10 odstotki svetovnih dohodkov. Zaradi nizke življenjske ravni je povprečna dolgost življenja v Aziji in Afrikj 27 do 30 let, medtem ko je v Severni Ameriki in Evropi 95 let Na svetu živi danes 2 In pol milijarde ljudi. Toda ena milijarda Jn 700 milijonov ljudi še nI rešena kronične lakote. 30 do 40 milijonov ljudi umre vsako leto zaradi podhranjenosti. KONGRES OBSOJENCEV V Indiji, v mestu Lucknow, se je 12. novembra letos začel nenavaden kongres, ki ga je organiziralo indijsko pravosodno ministrstvo. Na kongres je iz Indijskih zaporov odšlo 20 kaznjencev, obsojenh na dosmrtno ječo. in 14 drugih, obsojenih na razne kazni. Na kongresu so obravnavali zaporniški sistem v Indiji. Uvodno besedo na kongresu Je imel pravosodni minister dr. Sarnipumamad. ki je izjavil, da bi razprava o reformi ječ v Indiji bila nekoristna. Če ne b; pri tem sodelovali tudi obsojenci. Za ministrom sta govorila dva delegata, obsojena vsak na 25 let. Vsi delegati so bili gostje države Uttar Pradesh in nastanjeni v najboljših hotelih. V hotelske knjige niso bili vpisani kot zločinci in kaznjenci, ampak kot »udeleženci kongresa«. Vsi obsojenci so pred tem začasnim puščanjem na svobodo dali Častno besedo, da se bodo vrnili v svoje ječe. Moderni oglas »Moški satelit, sijajne zunanjosti, išče primerno spremljevalno raketo za skupno potovanje v vesolje zakonskega iivljenja. Ponudbe pod »Pripravljen za izstrelek*. PRETIRANA VLJUDNOST NOVI NAROČNIKI NAŠEGA LISTA Cerček Zora — Novo mesto Guštdn Karolina — Novo mesto Kopar Tončka — Novo mesto Verderber Anica — Dol Uršič Stane — S en ta Zaletelj Slavka — Ljubljana Zore Janez — Bled Zupančič Janez — Sarajevo Gregorčič Ignac — Velika Gorica Zunič Janez — Belgija Champa Tony — Amerika Novak Tončka — Beograd Cimermančič Frane — Maribor Kržan Marija — Šentjernej Vidmar Stanko — Zagreb Antolič Vlado — Vukovar Ban Anton — Sarajevo Gole Hedvika — Moravska Gora Ker in Alojz — Jesenice Krašoveo Anton — Požare-vac Novak Toni — Knin Nučič JLojze — Pula Pavlovič Ludvik — Jesenice Fugina Peter — Kanada Pleskovec Avgust — Amerika Skochlr Alojz — Canada jožeiiu^žmm • iHMrZGA GROBARJA »Ah, seveda. Včasih so jih pobili tudi po več skupaj. Neko noč celo šestnajst,« je rekla in si popravila črno ruto na glavi. »Človek pri taki moriji ne more natanko vedeti za vsak grob in za vsako ime.« »Pa je vaš menda nekaj le zapisal.« »Je. Še grobe je narisal zraven in pristavil številko, koliko jih leži v vsakem. Tiste papirje pa smo potlej dali Zvezi borcev iz mesta, ker so jih tam potrebovali, ko so nekatere pobite prekopali.« Molčala sva. Veter je rahlo vlekel in bezgovo cvetje, po katerem so šumele čebele in mušice, je sladkobno dišalo. Pod .napuščem hiše so cvrlikale lastovice in v vrhu pritlikave jablane je drobil lišček. »Pravim vam, da sem že veliko pozabila,« je čez čas spet spregovorila ženska. »On bi pa dosti povedal, da ni, revež, tako žalostno končal na Rabu. — Saj je bil zraven. Pokopaval jih je.« »Res, škoda, da ga nI več,« je sočutno rekel Peter. »Saj nekaj je menda še ostalo za njim,« se je nenadno spomnila. »Toda tisto je bilo samo zanj. Na podstrešju je pisal. Nihče ni takrat za to vedel, še jaz ne. Ze po vojski pa je Kristina za škarnico našla škatlo in notri njegovo pisanje. Bog ve, kaj bi še napisal, da ga niso odgnali v internacijo.« »Pa so tisti papirji še kje?« sem vprašal. »Pred leti sem jih še videla, potlej pa jih je hči nekam spravila. — Oh, čakajte no, mogoče jih pa kje najdem,« je čez čas rekla. »Pogledat grem.« Zatesnila si je ruto in počasi odšla proti hiši. Dolgo sva sedela sama. Od tukaj, izpred čebelnjaka rajnega grobarja, je bilo vse čudovito lepo in kot na dlani razgrnjeno pred človekom: široka, pisana preproga kmečkih njiv, v daljavi na rahlo prislonjena ob temno zelenje smrekovih gozdov, svetla reka v dolini, na obeh straneh beli cesti, sadovnjaki in vinogradi, nad njimi pa v rebri mlado bukovje in gabri... Vse polno je bilo življenja naokrog: ptiči, čebele in čmrlji, mušice in mali hrošči, v daljavi zvonki klici otrok in močan glas kmeta, ki je vpil nad voloma, ki sta vlekla zvrhan voz pokošene detelje. Zadnje sonce je metalo dolge, razpotegnjene sence sadnega drevja prav do čebelnjaka, kjer sva sedela s Petrom na nizki klopi. Ta je postajal že nestrpen. »Nič ne bo,« je rekel obžalujoče. »Končno pa, koliko vsega je propadlo v zadnji vojski. Še vse kaj večjega kot neznatni šopi papirja.« Takrat se je na vratih prikazala žena. »Lejta, to je vse, kar je ostalo,« je dejala, ko sva ji stopila naproti. »Mogoče se bo še dalo kaj prebrali Skoda, da se je vse zmočilo, ko je dež namakal streho. Pa še miši so načele papir...« Zvečer, ko sem pri mizi bral te zapiske rajnega grobarja, je nenadno ugasnila električna luč. Nisem čakal; prižgal sem svečo. In v migetajočem plamenu so bile podobe, ki sem jih razbiral s teh krhkih, preperelih in od ostrih mišjih zob obgrizenih listov še vse bridkejše, še vse bolj polne groze in krvi. Takole je stalo z okorno roko zapisano na prvem in vseh naslednjih listih: 13. marca 1942 Nisem mislil pisati, toda moram. V mladih letih mi ni šlo pisanje bogvekaj od rok in ko sem iz Judenburga kot vojak svoji Marjeti pisal, bi rajši devet težkih maršev naredil, ko da sem se usedel za mizo, vzel v roko pero in spravil skupaj tisto pisanje, ki je moji povedalo, da jo imam rad in da zmerom nanjo mislim. Tudi pozneje sem imel prav malokdaj pero ali svinčnik v rokah; števililsem na pamet, Marjeti, ki je moja žena postala, ni bilo treba pisati, drugim, pa tudi ne. V prvi avstrijski vojski se nisem tolkel in mi je bilo tako prihranjeno, da bi moral podpisovati in s fronte domov pošiljati tiste karte, na katerih je bilo v desetih ali koliko jezikih natisnjeno, da »sem zdrav in se mi dobro godi«. Tiste hude čase sem namreč preživel doma, ker mi je trinajstega leta, ko smo gabre nad Strmolami podirali, levo nogo pohabilo in tako, čotavec, nisem bil poraben za soldata. Tega pa mi ni bilo prav nič žal, saj je ta vojna zver v svoje čeljusti samo iz naše vasi celo vrsto fantov in mož pobrala, ki jim zdaj kosti v tuji zemlji trohne. To je tudi zapisano na kameniti plošči za pokopališkim zidom, kjer so vsa njihova imena, njim v spomin, nam pa v opomin, vklesana. V poznejših letih sem veliko bral, od preprostih Mohorjevih bukev pa do tistih učenih o zvezdah, v katarih sem komaj zapopadel, kaj mi pravzaprav pisec hoče povedati. Tudi sam sem potlej včasih prijel za pero in tako na primer popisal, kako se je moj stric v Galiciji proti Rusom tolkel, kar nam je sam pozimi dostikrat pripovedoval. To pisanje pa se je na žalost izgubilo. Zdaj pa sem spet sklenil nekaj zapisati, kajti star sc a že in ne bi rad, da bi vse to, kar se med nami groznega godi, v pozabo prišlo. Hude stvari so namreč prišle nad nas, stokrat, tisočkrat hujše kot v zadnji vojski. Takrat so se naši na frontah tepli proti sovražniku, postavim proti Lahu, Rusu, Francozu in Angležu, zdaj pa je vojska udarila prav med nas. Ta umazana, oborožena laška svo-jat nas je na vsem lepem vzela v svoje kremplje, in kar je še huje, je pri vsem tem podivjal tudi naš človek in je... beseda mi kar ne gre in ne gre na papir... brat bratu nož v hrbet zasadil. Prav zato sem začel pisati, ker je prehudo, da bi vse zase obdržal, čeprav je to v današnjih časih potrebno in koristno. Stene imajo ušesa, najboljši sosed te lahko jutri izda. K sreči imam ušesa in oči tudi jaz; dosti slišim in še več vidim. Zato sem zlezel sem na podstrešje, da tu vse v miru premislim in potlej postavim na papir. Tu sem varen, da me ne bo kdo nepoklican zmotil. Tu je mir, tam spodaj pa je... oh, človeku se zdi, da se je sam vrag utrgal z verige... 1. Slon Kari je bil star pet mesecev, ko so ml ga Izročili v oskrbovanje. Jaz sem Imel takrat devet let in če sem stal na prstih, sem mu segal do hrbta. Skoraj dve leti se mi je zdel vedno enako velik. Najbrž sva rasla skupaj In zato mislim, da tudi nisem mogel nikoli natanko ugotoviti, kolikšen pravzaprav je. Kari je prebival v hlevu, kritem s slamnato streho, ki so jo nosila debela drevesna debla, tako da se nI mogla podreti, če se je Kari med hojo zadeval v opornike. 2. Skoraj vsako jutro sem ga gnal k reki, da se Je okopal. Tam je legel na peščeno obrežje, jaz pa sem ga po celo uro drgnil s čistim rečnim peskom. Potem je šel v vodo in dolgo ležal v njej. Po prihodu iz vode se mu Je koža svetila kakor ebenovina In kar cvilil je od ugodja, ko sera mu drgnil vodo s hrbta. Nato sem ga prijel za uho In odšel % njim na rob džungle, kjer sem ga pustil, sam pa sem odšel v gozd, da bi mu nabral sočnih vej za zajtrk. S. Nekoč, ko sem ravno nabiral veje, sem nenadoma zaslišal, da me v daljavi kliče Kari. Mislil sem, da mu hoče storiti kdo kaj hudega, zato sem naglo splezal z drevesa. Preiskal sem vso bližnjo okolico, a slona nisem mogel najti. Ko sem p-lšel do reke, sem zagledal, kako se na vodni povrSInl giblje nekaj črnega. Potem se Je tisto vzdignilo vis© in, glej. bil Je trobec mojega slona. Mislil sem, da se Kari utaplja. Bil sem kakor ohromel. *, Tedaj Je pogledal lz vode tudi njegov hrbet. Kari me je opazil, začel trobiti in bresti na suho. Na obrežju me je pahnil v reko; v vodi sem opazil, da leži na dnu struge neki deček. Ko sem splaval na površje, sem tagledal Karlja, kako steguje proti meni trobec. Spet sem se potopil, prijel utopljenca In se vzdignil t njim na površje. A ker nisem dober plavac, nisem mogel splavati na suho In tok me J« spet potegnil proti dnu. Oprijel sem se za blčje, « roka ml j« ^ntacala. 0^678957937189419745701438343^976473249773^64589^10341674507^19967727165 4393^7994403 75103743761^163040074304169558^^453013^51^37589452734297