132
Politični pregled
Položaj. — Notranjepolitična situvacija je jako nejasna. Desnica, katera reprezentuje parlamentarno večino, ni več jedina. Nemška katoliška ljudska stranka bi ministerskemu predsedniku grofu Thunu na ljubav rada igrala ulogo jezička na tehtnici, rada bi zdaj hodila z desnico, zdaj z levico, toda Slovani se nečejo dati za nos voditi. Na desnici vlada sploh precejšnje nezadovoljstvo, cehi in Poljaki so nezadovoljni, ker hoče groi Thun jezikovno vprašanje urediti z državnim zakonom, Slovenci in Hrvatje so nezadovoljni, ker jih vlada pač hoče vpreči v svoj voz, a se za njih potrebe in želje niti ne zmeni. Dočim so razmere na desnici jako zmedene, se levica čedalje bolj pripravlja na odločen odpor proti vsem vladnim odredbam in predlogam. Vse kaže, da je vladi čisto vse jedno, kako se razvijejo parlamentarne razmere, ker ona na sodelovanje parlamenta sploh več ne reflektira. Parlament je volil delegacijo in s tem je vlada dobila, kar je hotela. Vse, kar je drugače ukreniti, stori sama brez sodelovanja parlamenta.
Državni zbor. — Dne 2. t. m. je bila zadnja seja pred Veliko nočjo. Parlament je v tem času jako malo storil. V jedni zadnjih -sej so se primerili hrupni prizori, ker so bile konfi3kovane v drž. zboru podane interpelacije in so bili do-tiČni redakterji obsojeni. Gbvorilo se je o posamičnih justičnih funkcijonarjih in o justici sploh malo laskavo, toda v naši državi se mora ostro govoriti, če se hoče kaj doseči. Prihodnja seja poslanske zbornice bo šele 20. t. m, a od tedaj bo zbornica zborovala samo .do 7. maja v katerem časa ne more ničesar koristnega storiti.
Delegaciji — sta sklicani na dan 9. maja. Zborovanje delegacij v tem času ni ustavno. V maju delegaciji še ne mo-
reta dovoliti prispevka vsake državne polovice k skupnim potrebščinam, ker še ni določena kvota. Vlada je sklicala delegaciji, da jej dovolita novih milijonov za mornarico in da bi potem imela popolnoma proste roke napram državnemu zbora.
Pomnožitev mornarice. — Finančae razmere naše države so jako slabe, bremena, katera tišče ljudstvo, so velikanska, a vzlic temu hoče vlada tem izsesanim in sestradanim narodom zopet kri puščati. Dasi Avstrija po svoji legi in po svojih razmerah ne more tirati svetovne politike in jej torej zadošča prav majhna mornarica, vzlic temu zahteva vlada ogromno svoto 55 milijonov gld. za pomnožitev mornarice. Naj bi naša država ta denar rajše porabila za izomiko svojih prebivalcev in za deželnokulturne naprave, da pride malo naprej in da se bo smela šteti   moj civilizirane države.
Razvoj nemškega radikaiizma. — VVolf-Schonererjeva stranka je v parlamentu najslabša, toda vsled neumorne Wol-fove agitacije rase mej narodom njen upliv neizmerno hitro. Zdaj hoče ta stranka uničiti tri, doslej znamenite nemške politike, dr. Schtickerja, namestnika češkega de,ž. maršala Lipperta in beljaško-špitalskega poslanca dr. Steinwenderja. Proti tem trem poslancem se vodi živahna in uspešna agitacija in dobili so že celo vrsto nezaupnic Lahko se reče, da pridobi Wolf-Schonererja stranka celo vrsto mandatov, ako se danes razpišejo nove volitve.
Ogerska. — Agrarni socijalizem raste mogočno, vzlic temu, da postopa vlada uprav z bestijalno krutostjo. Te dni je bila pri nekem mestecu v Alfoldu prava bitka mej kmetijskimi delavci in mej vojaštvom. Vojaki in delavci so streljali. Mnogo oseb, vojakov in delavcev, je bilo ubitih, na stotine pa ranjenih.
Rusija in Kitajska. — Zlasti odkar je Nemčija obrnila svojo pozornost na vzhodno Azijo in pod pretvezo varstva svojih podanikov vstanovila ondi svoju naselbino, začeli sta tudi Anglija in Rusija gledati, da povzdigneti svoj vpliv ondi. Seveda je bilo treba z ondotnimi vladami se pogajati. Poroča se sedaj, da je Kitajska dala Rusiji Port Artur in Taljewan v zakup in dovolila, da Rusija oba pristana utrdi in da zgradi železnico od Petune do Taljenwana ter Port Arturja ter jo zvezo s sibirsko železnico Taljenwan bo za vse države odprt pristan. Rusija bo pobirala carine, a kar bodo nesle nad upravne stroške, dobi Kitajska. Anglija se nad tem velikim vspehom Rusije močno jezi. Rusija je s tem res veliko dosegla, kei bo mogla svojo sibirsko železnico do morja potegniti, kar je eminentne važnosti za promet in trgovino. — Dasi nova poročila pravijo, da Rusija ni dobila od Kitajske tega, kar je želela, vender ni dvomiti, da si bo Anglija vedela ondi svoj vpliv utrditi, posebno   ker   se   Kitajska   ne bo mogla ustavljati.
Kreta. — Sklenil se je že mir mej Turško in Grško, ki sta se bili zaradi Krete vojskovali in vender še danes ni redu na tem otoku. Veievlasti nemorejo guvernerja postaviti. Sultan dela vsemogoče   zapreke.   Sedaj so se Rusija,   Francija in Anglija izjavile,   da postavijo za guvernerja   grškega princa Jurija in če bi se tudi sultan ustavljal temu. Sultanu seveda to ni všeč in grškega   podanika   na   noben   način neče za guvernerja na Kreti.   V svrho, da bi imenovanje princa Jurija preprečil, predlagal   je nekega   Nemca za guvernerja,   svojih ljudij namreč dobro ve, da nobenega ne spravi na to mesto. S tem predlogom je seveda pridobil Nemčijo za se in s pomočjo te hoče imenovanje princa Jurija zaprečiti. Bo li to šlo tako lahko,   se neve.  Da bi pač omenjene veievlasti odločno poprijela   vmes in konečno sultanovemu komandiranju naredile   konec.
Grška. — Francija, Anglija in Rusija so prevzele poroštvo za posojilo v znesku 170 milijonov, katero je prisiljena najeti grška vlada, da more Turkom poplačati vojno odškodnino in poravnati doma nastalo stroške in primanjkljaje. Zbornica je sklenila velesilam najtoplejo zahvalo izreči. — Kardicija in Giorgisa, ki sta napadla kralja Jurija,   je   obsodilo   sodišče v
133
smrt. Kardici je izjavil, da ga je dovedlodo tega čina časopisje in javno mnenje, ki je kralja in politike proglasilo odgovornim za nesrečni izid grško-turske vojske. Princezinje Marije bi on ne bil umoril. Griorgis izjavlja, da je bilo orožje Kardicijevo in da je streljal v zrak.
Kuba. — Koliko se je prelilo krvi z?radi nesrečne Kube in še-le kaže, da bo tekla kri za pravice prebivalcev tega otoka. Da bi se razpor mej Španijo in Zjedinjenimi državami, ki je nastal zaradi Kube, poravnal, je malo upanja. Predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinlev in tudi španski prestol se za to močno trudita, a naroda obeh držav hočeta radikal-neje rešitve tega vprašanja, hočeta vojake. Amerika zahteva popolno neodvisnost Kube, vojno premirje takoj in ustanovitev stalnega miru, amnestijo za vse ustale in sprejetev vseh sklepov, katere dožene Amerika s Kubanci. Od tega je odvisen mir, če Španija sprejme te pogoje. Na to pa ni misliti, ker ta že iz narodnega ponosa nemore najmanje odjenjati glede zahtev na Kubi. Španija se močno pripravlja na boj, istotako Amerika. Slednja je zato na slabem, ker nima vojakov, ker v Ameriki in obvezne vojaške dolžnosti. Španiji pa nedostaje denarja. Španjci vsled tega pridno daiujejo za vojne namene. Papež Leo XIII. se je ponudil obema državama svoje posredovanje. Se bo li dosegla ohranitev miru, pokaže najbližja prihodnjost.