OrT yj>AND s-'/utflce Ameriška Domoviim/i NO. /Iril/1EW€/1? flJ—HOIWIE' AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND 3, 0., THURSDAY / ,, SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER FEBRUARY 9, 1950 LETO LII —VOL. LIL VESTI ■ 3E S LO V IRO LIKVIDIRA. — Povsod po Evropi je videti znamenja, da IRO namerava polagoma likvidirati kampe. V Italiji pravijo, da bo IRO beguncem dajala malo podpore za življenje izven kampov. Dosedanje kampe bodo razdelili predvsem med razne zasebne dobrodelne organizacije, ki naj bi nudile streho za prvi čas, dokler si ljudje ne poiščejo zasebnih bivališč. DOBESEDNO IZ PISMA. — Za davke smo morali plačati 106,000 Din. Koliko je pa še drugega. Kruha nam bo zmanjkalo. žita smo morali oddati 60 mernikov in sicer rži in pšeni ce. Proso in ajda pa še pride na vrsto. Oddati bi morali 80 mer nikpv pšenice in rži. Ker pa je črv uničil, nismo toliko pridelali, srtjo pa zato morali plačati kazni 13,000 Dinarjev. Krompirja smo morali 'oddati 5,000 kg; ne gleda se nič, ali imaš kaj jesti ali pa boš od lakote umiral. Pred dvema dnevoma so pa prišli z aftom in nam kar vzeli b prašiče. Celo leto smo morali trdo dela'-i, nazadnje pa nimamo nič. Potem pa še strah, kedaj se boš znašel v lukni. Najbolje bi bilo ča bi šli kar v brloge kakor m^ved. Saj če bo šlo tako nap 'eJ, bomo šli za vedno. Saj si menda slišal, da je oni daljni sosed v lukni. Prej tako v>et, sedaj za mrežami premišljuje ... Tu moraš biti čisto pri miru in še roko imeti na ustih, da kakšno ne zineš. AJvlNESTIJA. — Pismo iz Ljubljane, napisano začetkom jandaria 1950: Koncem lanskega leta so razglasili po celi Jugoslaviji, da bo za 1. 1950 vlada odredila veliko amnestijo. Ob novem letu je vlada res objavila, da je izpustila in oprostila kazni 7,304 zapornikom. Čudno pa je, da nihče doslej še ni prišel domov. Radio Trst je celo objavil, da so v Sloveniji izpustili iz sodnih zaporov na osnovi amnestije 209 ljudi. Mnoge IV Ameriki je do 540,000 komunistov | in sopotnikov Tako trdi načelnik FBI, ki zahteva še 300 novih agentov Washington. — Načelnik družine so pričakovale svojce iz zapora. Ljudje so stavili veliko upanj e na to amnestij o in so sedaj razočarani, ko ni dejanskega učinka. Vlada pa ni objavila niti imen pomiloščenih, niti vr-1 ameriške tajne policije, ki je ste prestopkov za katere je bila naib°lj izvežbana na svetu, J. pomilostitev izdana. Tako nih- Ldgar Hoover, je bil poklican č e ne more vedeti kdo je pomi- Pre^ senatni odsek in je tam po-ioščen in nihče se ne more prito- vec^a^ cla je danes v Ameriki do žiti, ker ni pomiloščen. Med 540,000 komunistov in sopotni-Ijudmi je začelo prevladovati prepričanje, da je vlada pomilo- Od tega števila jih je kakih stitev samo razglasila, da bi na- 40 odstotkov, ki so člani komu-pravila lep vtis na zapadu, po- Mstične stranke, drugi so pa sa-sebno v USA, dejansko pa nobe- mo tovariši in sopotniki, ne pomilostitve ni bilo. Na to poročilo je izjavil sena- STRAšNE RAZMERE. — Iz por Capehart: “Ne morem pri-kranjskega okraja na Gorenj-pi k sapi! To je najbolj vzne-skem piše 70 let stara žena: Vpnirljiva vest, kar sem jih še sli-čirčicah pri Kranju je žena ubi-pab Kar poglejmo, kakšna moč-la svojega moža. Na Primsko- na peta kolona bi to bila v voj-vem pri Kranju je sin ubil oče-j11’-” ta. V Šenčurju si je mož prere- Načelnik Hoover je urgiral zal žile na roki in izkrvavel. senatorje, naj mu dovolijo naje-Ljudje so že ob pamet, tako sepi 300 dodatnih agentov, da bo grimajo in tuhtajo zaradi tež- lahko varoval deželo pred vohu-kih razmer, ki trajajo in traja-pu in izdajalci, jo, se vedno slabšajo, izgleda na Hoover je bil v petih dneh že i*ešitev pa ni. trikrat poklican pred senat in so SMRT V DOMOVINI. — V vselej zborovali za zaprtimi vra-Straži pri Moravčah na Gorenj- ti. Najbrže so govorili o najno-skem je nedavno umrl posest- Ivejši aferi angleškega znanstvenik Jože Cerar, po domače Ma- uika Fuchsa, ki je izdal atomske tevžkov Jože. Pokojni je bil bla-pajnosti Rusom in so ga pred ga duša ter je storil ljudem mno- par dnevi zaprli v Londonu. Ta go dobrega, saj je opravljal dol- Je bil dvakrat tudi v Ameriki, ga leta delo usmiljenega sama- kjer je imel dostop do vseh ritana. Kot vojak je služil v pr- atomskih tajnosti ki jih je rovi svetovni vojni pri sanitejcih, I eno izročal agentom iz Moskve, kjer si je pridobil sposobnosti tudi v Ameriki, za praktično zdravljenje. Pozna- Glede Fucbsovega slučaja je ia ga je bližnja in daljna okoli- povedal načelnik Hoover, da je PLAZ JE VZEL V DOLINO CESTO IN POSLOPJA V Brecksville, O., nekaj milj južno od Clevelanda, je včeraj zgodaj zjutraj nenadoma zače- Redovnica sme potovati po svoji volji Washington. :— Slovita redovnica Elizabeth Kenny, ki je doma iz Avstralije, sme priti Zed. države in oditi ven, kadar hoče, ne da bi morala imeti kak la polzeti zemlja na Fitswater potni list. Tako je odločil kon Rd. in kmalu je zdrčala v do- greš in predsednik Truman je to lino cela plast zemlje, ž njo pa ■tudi kakih 500 čevljev ceste, drevja in telegrafskih drogov. Premikajoča zemlja je povzročila, da se je zrušila garaža, last državnega cestnega oddelka. Kamenje in razna vlaka se je vsulo na stroje in orodje, vredno nad $50,000. odobril. Redovnica se udejstvuje pri iskanju sredstev proti otroški paralizi. NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI najnovejšTvesti Ob cesti je stala hiša družinei Phoenix, Ariz. — Dva roparja Razne drobne novice iz Clevelanda in pa te okolice Fisher, ki je slišala in čutila, kako se zemlja trese, pa je zbežala iz hiše k sosedovim. Prihiteli so gasilci in drugi ljudje, ki so naglo znesli pohištvo iz hiše. sta vzela iz tukajšnje banke $130,000 potem, ko sta zvezala uslužbence. Denar sta ..dela v kanto za odpadke in jo mirno nesla po cesti med ljudmi, ki so hiteli na delo. Zemlja je polzela naprej v do-‘Pittsburgh, Pa. — Jeklarska uni- iino in sicer za en palec na uro. Včeraj popoldne so zagrmele v dolino ze stopnice od verande pri Fisherjevi hiši. Inženirji sodijo, da je zemlja zrahljana od neprestanega deževja in ker tam v bregu ni nobene opore, je začela polagoma polzeti v dolino. Zidovje državne garaže se je vsulo na železniški tir B & O. železnice in en tovorni vlak so še pravočasno ustavili pred navlako. Cestni promet na državni ce-i sti št. 21 so morali obrniti na ja CIO je včeraj poslala pre-mogarski uniji ček za $500,-000. To naj bo v pomoč pre-mogarjem in njih družinam v borbi proti premogarskim baronom. New York. — Hollis Gale, star 58 let, ki dela v neki papirnici, je bil včeraj obveščen, da da je podedoval po svoji stari teti $5,000,000. Federalna in državna vlada boste pobrale nekako polovico za davke, z ostalim bo pa že kako živel, Pr e rzern podjetja— Rojaka Louis Planinc in Mario Kolenc sta prevzela znano firmo W. F. Hann & Co. na 15505 Euclid Ave. Ta firma posluje že 43 let v Clevelandu in v največjo zadovoljnost hišnih gospodarjev inštalira fur-neze, grelno -napravo, kuhinjske lijake, kopalne banje in vse druge monterske naprave ter izboljšave. Poznana Stefan Rob us h in John Prusnik sta dva izmed številnih zastopnikov te firm e. Opozarjamo na oglas v današnjem listu in podjetje toplo priporočamo. Boljših jih ni— V današnjem listu lahko vidite oglas firme Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., lastnik splošno poznani John Sušnik. Oglas predstavlja 1950 Frigidaire ledenice, ki jih boljših ni na trgu dandanes. Stopite v prodajalno John Sušnika, da vam bodo to sijajno ledenico razkazali Pa jo tudi dobite na lahka mesečno odplačila, da jo boste plačali, da še sami ne boste vedeli kdaj. Za lepe suknje— Ženske in dekleta, ki imajo v mislih lepo spomladansko suknjo, bodo najbolj izbrale, če gredo z Mr. Bermo B. Leusti- RAIN bremenski prerok pravi: Včeraj smo imeli lepo vreme, sinoči smo dobili pa dež, ki bo nagajal še danes. Za jutri pa napovedujejo oblačno in nekaj mrzleje. ca; osobito ranjenci so iskali pri Jožetu prve pomoči in nasveta. Vse, kar se je bil naučil, je pozneje s pridom uporabljal. Poznal je vsa zdravilna zelišča, iz katerih je pripravljal učinkovita zdravila. Ljudje so ga spoštovali ter ga bodo občutno pogrešali. Dobri Bog naj poplača v RIVERDALE, Md. _________________ V večnosti vsa njegova dobra dela Springfieldu, Va., je 19. jan. z obilnini darovi. ----- imel Fuchs dvakrat na mesec sestanke z vohuni iz Moskve. Na sled mu je prišla FBI, ki je potem obvestila angleško policijo in sledila je aretacija. ------o------- Iz raznih naselbin je rekel srečni dedič. Riverview Rd. Nočni stražniki Cleveland, O. — Unija mesar- =------------ - ____ _______ v državni garaži so jdišali buča-! jev v Clevelandu je zagrozila, I gom v mesto ter si j p izberejo o in #hHh Vol™ »o ! c|a bodo šli mesarji v nedeljo iz tisočerih V tovarni. Pokliči- na stavko, ako se prej ne po- te Leustiga, da vas pelje v me- botajo s klavnicami. Samo sto, kadar vam je drago. Nje- Swift bi v tem slučaju obra-jgov telefon je: ENdicot 3426. tovala, ker ima svojo u,nijo.\Razprodaja, obuvala— Ako bodo šli mesarji tukaj! Zdaj je čas, da si nabavite na stavko bodo sli tudi mesar-j fino obuvalo po razprodajnih ji v Akronu, Youngstownu, cenah. Danes so začeli Iz raz-Warrenu in Cantoriu. j prodajo v prodajalni Mandel’s nje in čutili, kako se zemlja trese, pa so skočili ob pravem času na prosto. ■-----o----- Poizvedovalni kolifek Tri na dan Vlada naj bi preskrbela zdravila, vzgojo in drugo izobrazbo zastonj onim, ki to potrebujejo, pa ne morejo kupiti. To bi bila enostavna vladna podpora. * * * Ako bi pa vlada vpeljala sistem, da dobe zdravila in izobrazbo zastonj tudi taki, ki bi sicer to lahko sami plačali, potem je to socializem in bi ne bilo zdravo za deželo. * * * Naj bo tako, da vlada pomaga vsem, ki so podpore potrebni, naj bi vsem ki so potrebni plačevala tudi primerno pokojnino, vsaj $150 na mesec. A taki, ki pod inženirjem Drašlerjem, imajo 'svoje premoženje, naj pa j V glavnem bo v Gordon par-sami skrbe zase. Ako to vpelje-|ku izvršen načrt, po katerem bo mo, bo komunizem čez noč zmr-[ izpeljana nova cesta ob jezeru zn^* preko parka ter se zvezala z no- NOVI GROBOVI Louis Bavec Včeraj je umrl na svojefrn domu Louis Bavec, star 56 let, stanujoč na 1159 E. 76. 'St. Doma je bil iz Podgore pri Ložu, odkoder je prišej sem pred 37 leti. Dolgo let je delal v White Motor Co. kot mašinist. Bil je član društva Cleve. Slovenci št. 14 SDZ, Ložke Doline ter št. 126 SNPJ. Tukaj zapušča soprogo Ano roj. Eržen, hčer Ano in sestro A-gnes Bajt. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:15 iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 8:30 in potem na pokopališču Kalvarijo. umrl John Moravec, star 82 let, doma z Mirne pri Vel. Loki, Dolenjsko. Leta 1913 se je z družino preselil na farmo v Virgi-njo, kjer je živel do smrti. Zapušča ženo, štiri sinove, štiri hčere, 15 vnukov in pet pravnukov. FLEMING, Kan. — Po enoletni bolezni je 28. jan. umrla v bolnišnici Anna Pišek, stara 49 let rojena v Mindenu. V Fleming je prišla, ko ji je bilo tri leta in ves čas tukaj živela. Tukaj zapušča moža Bartel j a, tri hčere in dva sina, v Pittsburghu, Kan., 90-letnega očeta Johna Bregarja, brata Johna in sestro Christine Nankivel, v Tulsi, Okla., brata Leopolda, v Chero-keeju, Kan., pa sestro Mary Bergman. Markuš Jožefa, roj. Irman-čič iz Vrhpolja 14, p. Rečica ob Savij bi rada zvedela za naslov brata Franka Irmančič, ki se nahaja nad 30 let v Ameriki. Kdor bi kaj vedel o njem, je prošen, da bi sporočil na naslov: Josefa Markus, Gleichenberger Str, 36, Post Feldbach, Austria, Brit. Zone. * * * Jožef Korinšek, 47 rue St. Theodore 47, fosse 4, Lens — “SABOTIRALI” VOJNE NAPORE V EVROPI TOREJ ZDAJ VEMO, DA SO ZAVEZNIKI London. — Sovjetska zveza- obdolžil angleške in ameriške je javno obtožila zapadne za-'“vodilne kroge,” kriminalne sa-veznike, da so zakrivili “krimi- botaže. nalno sabotažo” s tem, da so! (Vodilni krogi takrat so bili Shoo Store, 6125 St. Clair Ave. Na razprodaji je vse obuvalo, od copat do naj finejših čevljev. Za cene lahko pogledate v oglas, ki je v današnjem listu. Trpežno obuvalo lahko zdaj kupite P'o nizkih cenah tudi za staro domovino. Poroka— V soboto 11. februarja bosta poročena v cerkvi sv. Vida ob 11 dopoldne Miss Marian Ann Močnik in Philip J. Croak. Marian je hčerka spoštovane in za vsako dobro stvar vnete Mrs. Mary Marinko, stanujoča na Bonna Ave. Oče in očim sta ji umrla še v rani mladosti, ko je bila še otrok. Obiskovala je šolo sv. Vida in John Hay višjo šolo. Uslužbena je bila 6 let in pol kot stenografka v državni službi, kjer se je spoznala s ženinom, ki je uslužben isto-tam. Ženin je sin Mrs. Martin Croak i|zi Madison, Wisconsin. Graduiral je na wisconsinski u-niverzi in iz odvetniške šole. Par cini po poroki se bosta no-voporočenca preselila v New York, kjer bosa živela. Želimo jim vso srečo v novem stanu. Prva obletnica— V nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pok. Margaret Kandare v spomin prve obletnice njene smrti. Za prvo obletnico— V soboto ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Antona Kastelic v spomin prve obletnice njegove smrti. V bolnišnici— V Charity bolnišnici je srečno prestal težko operacijo Peter Werlich iz 16011 Arcade Ave. Nahaja se v sobi št. 124. Obiski so dovoljeni od 2:30 do 3:30 popoldne ter od 7:30 do 8:30 zvečer. Vesela vest— Družino Mr. in Mrs. Bernard Schultz, 1113 E. 67. St. so ob- črpana in ni mogla izvesti stra- naino saootazo s tem. da so: (Vodilni krogi takrat so bili / ’ . odlašali z drugo fronto v zadnji okrog Roosevelta in če je kdojls^a'e r0Jen'ce ter jim prinesle vojni To obtežitev je razglasil kaj storil za Sovjete, je bi! Roose-I za^° deklico prvorojenko. Ma-Pas de Calais, France, prosi, da strmečemu svetu radio iz Mos-lvelt! Op. ured.) jteriro dekliško ime je bilo An- bi se mu javil njegov sorodnik kve ob času, ko je Sovjetska Ru-| Govornik je rekel: “Hitlerje-! na Krnc, hči Mrs. Ane Krnc iz Anton Grandel in njegova žena sija praznovala 7. obletnico zma- va armada je bila že precej iz- 1036 E. 72 St., ki je postala prvič stara mama. Srečni ata je sm Mrs. Elizabeth Schultz iz 789 E. 103 St. Čestitke! Vrnitev iz bolnišnice— Iz St. Alexis bolnišnice se je vrnila Mrs. Jennie Brodnik, 1324 Giddings Rd. Prav lepo za zahvaljuje za obiske, cvetlice in razglednice. Prijateljice jo lahko zdaj obiščejo na domu. Marija roj. Ribič. Anton Grandel je odšel v Ameriko 1. 1913, Jožef Korinšek pa se nahaja v Franciji od 1. 1926. Kdor bi kaj vedel za naslov Antona Grandel ge pri Stalingradu Govornik na radiu je poudar- tegičnih izpadov na več strani, jal, da so bili zapadni zavezni-: Ampak ker zapadni zavezniki ki nalašč počasni z odpremlja- niso začeli z drugo fronto toli-, njem bojne sile v boj, da bi se ko časa, je Hitler lahko izvajal m njegove žene, naj sporoči Jo-jolajšalo stanje ruske armade le- ofenzivo z vso silo v eno smer: zefu Korinšku na gornji naslov.(ta 1943. Govornik je naravnost proti Rusiji.” INŽENIR DRAŠLER PRAVI, DA BO ZAČEL S PROJEKTOM V GORDON PARKU KMALU Cleveland, O. — Državni inženir za 12. divizijo, ki obsega okraje Cuyahoga, Lake in Geauga, Louis L. Drašler, nam je povedal, da bo začel s prvim državnim projektom v tej okolici v Gordon parku, kjer bo država potrošila $6,000,000 za novo cesto ob jezeru in dohode do nje. Lansko leto je država potrošila v izpeljavi nove ceste skozi Bratenahl $5,513,597 ter za ceste v obeh ostalih okrajih, ki sta vo cesto skoz Bratenahl. Projekt bo šel od elektrarne na vrh Gordon parka in potem naravnost do nove ceste v Bratenahl, to je brez sedanj h nerodnih ovinkov. Kjer je zdaj dolina in tak zastoj pri obratu, bo postavljen most, ki O vezal sedanjo novo cesto s parkom. Pod železnico na 72. cesti, je rekel Drašler, bodo izpeljali cestni tunel. Na 55. cesti in Lake Shore Blvd. bo izpeljana štiriperesna cesta (clover leaf). Inženir Drašler sodi, da bo vzelo najmanj dve leti, da se izpelje ves ta načrt. Toda z delom bodo kaj kmalu pričeli. Darovi za begunce Na ulici v Belgradu. — Na glavni ulici v Belgradu pred trgovino “Državni Magazin” je videti skupino seljakov, ki so prišli menda na ogled mesta. Večina izmed njih je v svojih domačih opankah in noši. Za begunce oziroma za Katoliško ligo so darovali: Antpnija Luin, Farrell, Pa. $5, Joseph Trost, Oregon City, Ore. $3.25, John Košir, Bridgeville, Pa. $3, Frank Jivns, Hampshire, 111. $2.50, Ludvik Stanich, Indianapolis, Ind. $1.75, po $1.50: Martin Vraničar, Thompson, O., Frank Lipoglavšek, Milwaukee, Wis. in Frances Mlinar, Cleveland, O. Iskrena hvala vsem skupaj v imenu slovenskih revežev. Priporočamo še drugim, da bi ob priliki darovali po svoji dobri volji. Prošnje za vojaški bonus do 1. julija Columbus, O. — Vojni veterani 2. svetovne vojne, ki so upravičeni do vojaškega bonusa, morajo vložiti prošnje najkasneje do 1. julija. /iMEBiSKA Domoviima mmxjTrij ~m ®S*8fc (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEntlerson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as,second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMaroh 3rd 1879. FEBRUARY 1950 5UHMONTUEWTBTHU FR1 SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 19 29 212223 24 25 26 37 28 No. 28 Thurs., Feb. 9, 1950 Pismo o Titovem raju Nespametno bi bilo, če bi mi tu USA pripovedovali, kako je v Titovem raju. Upravičeno bi nas zavrnili; “Saj niste bili tam. Kaj delate propagando!’’ Pametno pa je, da poslušamo one, ki morajo tam v Titovem raju živeti, ker prosto ne morejo iz njega zbežati. To ni propaganda. Saj v pismih pišejo tako previdno — zaradi pisemske tajnosti seveda — da nam dajo pisma le slabo senco tega, kar je v domovini kruta resnica. Na ugovor, da_ so pisma ponarejena oz. izmišljena, moremo reči le to: “Falot misli da so faloti tudi drugi.” Torej poslušajte pismo moža, ki ima družino, hišico in mora delati sam in žena: “Ker si tako ljubeznjiv, da ponujaš paket tudi meni, Ti moram nekoliko opisati, kaj bi jaz najbolj rabil. Sedaj je nekaj dni deževalo. Ogledujem našo raztrgano bajto in sem tako slabe volje, da me prav zares srce boli. Štiri in pol leta je vojne konec, pa nam že curlja skozi streho, leze mokrota po zidovih, piha vsepovsod veter v stanovanje, ker so vsi panti skrivljeni in je na oknicah še vedno lepenka mesto stekla. Iz kuhinje se sveti v stranišče, omet visi od sten in stropa. Človek gleda kako se vsepovsod dela škoda, a si ne more nič pomagati. Ni denarja ni materijala, ni ljudi, ki bi prišli na pomoč. Zima leze v deželo in v hiše, a nikjer ni premoga in prav malo drv. Lani sem dobil 500 kg premogovih smeti, letos še koščka premoga ne in samo meter drv za stanovanje, skozi katero ima veter prosto pot. Jaz bi najbolj rabil košček atomske bombe da bi me grel celo zimo. Ali si moreš misliti kako je otrokom, ko pridejo premraženi iz šole, pa je doma vse zaprto in mrzlo, ker se zakuri samo zjutraj malo in zvečer malo. Na deželi stoje ženske že ponoči z vrečami na žagah, da pobero žaganje sproti izpod žage. Branili se ne bi seveda tudi onih boljših stvari, a košček kruha bi nam še nabolj prav prišel. Nazval sem Te; tovariš. To je za Te nekaj čisto novega. Mi smo pa sedaj vsi samo tovariši povsod; na cesti, v tovarni, v pisarni, v šoli. Smrkovec, ki se mu se cedi iz nosa, naziva svojega učitelja s tovarišem in ga tika. — Gospodov nimamo več. Ti so samo še v cerkvi, pa še tam jih ni več dosti, ker polagoma izumirajo. Mislili smo, da smo najbolj pameten narod na svetu, pa smo zašli bolj globoko kot nekdaj Babilonci. Tako smo pri kraju, da za nas ni pomoči. Delamo vse nedelje in praznike, a vse tako, da bomo vse zamečkali. Odstranili smo Boga, on pa nas je prepustil lastni pameti, ki je še precej slabša od Hitlerjeve. Vsega so imeli Nemci zadosti, zato so rekli, da ne rabijo masla, ampak kanonov, pa jih je njih ošabnost ponižala, da nimajo ne masla in ne kanonov. Mi smo pa tudi tam. da ne dobiš ne žeblja, da bi plot popravil, ne vijaka, ne špice za kolo. Vozimo brez luči in brez zvonca že dve leti, a dolgo ne bom več, ker tudi že gume ni. Mizo imamo hrapavo kot gramofonska plošča, a ne dobim lesa, da bi jo popravil. Štedilnik je preč kotel pregorel, a ni materijala, da bi se popravilo in ne ljudi. Taki tiči kot je Tvoj brat, so vsi v pisarnah. Tam je ljudi, da se gnoj dela iz njih. Vsak hoče biti kak šef, sekretar ali vsaj kurir. Na Štajerskem ima najvišji poglavar'le še to skrb, kako bi zadnjih 700 hlapcev in dekel spravil v tovarne, da ja ne bo v deželi nobenega “izkoriščanca” več; zato pa tudi ni od nikoder ne Špeha, ne drv, ne mleka, ne 'ajc. Dela se res železnica, avto cesta, novi Beograd, s čemer vas sedaj Adamič plahta. A po drugi strani se pa dela več škode, ker se stavbe, zlasti v vojni poškodovane, nič ne popravljajo. To vidiš je.resnica, od katere sem jaz že ves bolan, ker bi rad delal, a koder sem kaj povedal so me brcnili. Naj ii torej ne bo žal, da tudi Ti ne pomagaš obnavljati svojo domovino, lam sedaj lahko za svoje več storiš, kot pa bi mogel, če bi bil doma. Prvo in najbolj potrebno je sedaj moliti k sv. Katarini, naj nam izprosi zdrave pameti, ker sicer bomo domovino uničili kot kobilice. Po ustavi imamo zajamčeno tajnost pisem. Ali je to res, nisem siguren. Ako to pismo dobiš, dobro poglej, če ni Pilo odprto. Nič mi ne odgovajaj, omeni samo svoji sestri, da si ga dobil. Da ne boš rekel, da pretakam krokodilove solze, Ti prepišem ogledalo našega gospodarstva iz “Pavlihe”; V Šiški imajo čevljarsko zadrugo. Če hočeš, da Ti popravijo čevlje, svetuje Pavliha takole; “Prinesi s seboj poleg raztrganih čevljev še nakovice, lesene ali železne klince, dreto, čevljarsko smolo in orodje če le moreš pa še čevljarja, sicer li ne jamčijo, da bodo čevlji v doglednem času popravljeni.” Pravkar sem bi! na carinarnici in sem gledal kako pošiljajo kar čedne pakete premagani Avstrijci" in tisti, ki smo jih ven nagnali, nam zmagovalcem in tistim, ki so jih ven nagnali. Vsak srečnik, ki paket dobi, ga mora odpreti, da pregledajo, če ni notri kak strup v obliki kakega pisma ali kakega reakcijonarnega časopisa. Slišal sem pripombe, da avstrijski Miklavž pošilja pakete. Mi smo pa Miklavža’od- NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE" V AMERIKI CLEVELAND Zahvala. Draga rabina, prijatelji i znanci! Duižnost naj veže, ka se vam vsem naj lep-zahvaliva za vašo počastitev na najm 25 letnici zakonskega stana. Dosta posla so imeli naši pozvačini za to gostovanje, to so Mr. Steve Terstenjak, Mr. i Mrs. Horvath, naš prekmurski pioner, nadele Mr. Joe Matty mlajši, Mr. Kazimir Kazinski. Lepa hvala tudi vrlim kuharicam Mrs. Golinarova, Mrs. Markolijeva, Mrs. Ključarič, Mrs. Horvath, Mrs. Ftičar i Mrs. Tereza Kavaš, štere so tak lepo vse pripravile za najine goste, Naj lepšo hvalo naj prejmejo Father Godina za njihov pozdrav i govor kak tudi Mr. i Mrs. Dr. Krek šteriva sta naj poizidravila pri večerji i nama želela vse dobro. Iz Bridge-porta sta prišla Mr. i Mrs. Ze-li-č, iz Hamiltona v Kanadi pa Mr. i Mrs. Steve Nedeljko s sinom. Vsi drugi navzoči pri slavnosti, oprostite nama, če vas nemremo vse p>o imeni imenovati: Vsem najleplša hvala za lepe dare, štere ste nama naklonili ob toj prilki. Iskreno želeva dobiti priliko, ka bi ,se vam vsem več kak samo z rečjov zahvalila. Vse lepo pozdravljava. Mr. i Mrs. John Hodnik C H I CA G O 25 letnico poroke sta obhaja-našiva rojaka Mr. i Mrs. Joe Herman v soboto dneva 4. feb. letos. Prijatelj: so jima pripravila iepi surprise party na te večer v Jakšičovoj dvorani. Mr. Herman je rojak z Gornje Bi- strice, Mrs. Herman pa je Lu-tarova z Turnišča. Na mnoga srečna leta! B R I D G E P O R T Smrt našega gospoda župnika Vsemogočni Bog je odločo, da so nas naš župnik i ustanovitev naše fare Rev. Mihael Golob za večno zapustili. Sko-ro 40 let so bili dušni paster Slovencev v našem varaši. Nin-dri indri so ne bili v Ameriki. Vse svoje mlade i kesnejše mo-žke moči so darovali za nas. Zdaj ob njihovm grobi gledamo na vse to nazaj i vidimo, kelko zahvale i spoštovanja smo duižni našemi dobrotniki, našemi braniteli, nalšemi svečeniki, šteri nas je učio, šte-ri nas je svario, našo deco krsto, naše mrtve pokopavao, za nas molo, za nas sveto daritev duravao. — Dragi gospod Golob! Naj Vam dobri Bog vse to zdaj poplača. Mi bomo za Vas molili, Vi pa udi nas ne pozabite p r i Vsemogočnom Oči. Bridgeportski farani. STARI KRAJ Čerensovci. Za nedelo 19. februara letos se pripravlja v čerensovskoj cerkvi velko slavje. To de nedela, na štero de 22 parov te far obhajalo zlato poroko. Na te den de samo zlata poroka i nikša inačiša kak samo te. Vsa fara se že pripravlja na to slovesnost. Ve so pri toj zlatoj poroki ne samo taksi, ka bi ravno zdaj imeli 50 letnico, liki vsi pari, šteti so že več kak 50 v.'zakonskem sta-liši. Culi smo, ka do med temi tudi stariši od Mrs. Magdiče pravili, jih pa pošiljati ne moremo, temveč jih samo lahko prejemamo. Na Božič, čeprav bo letos na nedeljo, se bo delalo. Potem bomo tako obogateli, da bomo tudi mi lahko pošiljali pakete ven. Imamo “pike” za blago, a blago dobi samo tisti, ki je napravil letos najmanj 200 zastonjskih ur s krampom ali lopato ali motiko v državnem ali zadružnem podjetju. Lahko si misliš kako že izgledamo ko si že skoro 10 let ne moremo nič prida kupiti. Dela se res veliko, a še več se postopa. Zato ni nikjer ne sreče, ne blagoslova. Začeli smo jezo božjo prav očitno izzivati, da niti najlepši družinski praznik — Božič ni več svet. Nemci, zatiralci Slovencev in brezverci, so nam ga plačali in nam dali 5 dni prosto in v decembru še trinajsto plačo, ker niso hoteli vzeti, kar smo po zakonu imeli v Jugoslaviji. Pa jih kljub temu nismo marali. Naši “tovariši” se nam pa hočejo prikupiti na ta način, da nas vpregajo celo na največje praznike. Zato nam pa po petih letih miru tako sijajno gre, da nič nimamo, ko imajo po drugih državah že vsega na razpolago in v nekaterh niti drago. Veliko si zamudil, ko nisi doma. Jaz se samo bojim, da nas bo Bog Še bolj trdo prijel, ko Njegovo jezo tako izzivamo. Naš najlepši praznik Božič bo letos tak-le: Osnaži si čevlje — jih ne moreš, ker nimaš krtače in ne “biksa.” Pometi hišo — gre slabo, ker imamo samo brezovo metlo. Po-ribaj pod — ne moreš, ker ni ribarice ne cunje. Na sam Božič bodo trgovine odprte, a kupiti že en teden poprej ne moreš ničesar kar bi mogel dati komu za darilo, zlasti ne ničesar, kar bi mogel otrokom dati za Božič. Marsikdo bi še v cerkvi dal kak dar, pa tudi ne gre: cerkovnik ne^sme pobirati, nabiralnike so vse odstranili, če pa položiš na oltar, bo pa duhovnik moral plačati nekaj tisoč kazni ali pa bo poslan v delavsko taborišče, kjer je še huje kot je bilo pod Italijani na Rabu. Ti kaznjenci morajo delati ceste ob zelo slabi hrani ali pa pumpati vodo iz “ska-darskega jezera v morje.” Imeli smo volitve. Po zakonu se volitve začno ob 7 uri, časopisi pa poročajo, da so se po nekaterih voliščih ob po! 6 zjutraj že končale, na mnogih pa vsaj do 7 ure zjutraj. Vsepovsod so volilci 100% za rdečo skrinjico, za kandidate, ki jih ljudstvo ne mara. Noben pameten človek ne bo več pomagal porivati voz, ki je že do vrha koles v blatu. Tako nas uče ljubezni do domovine z nasiljem, ki ima ta uspeh, da bi menda ljudje danes z odprtimi rokami sprejeli drugega Hitlerja kot odrešitelja. Pa pomagaj Bog ljudem, če pameti ne znajo prav rabiti in bodo pokvarili še vse tisto dobro, kar naj bi toliko žrtev pretekle vojne vendar lahko dobrega rodilo. Jaz imam ta vtis, da smo res blizu konca sveta, kajti vsepovsod kažejo nove odrešenike, za katere pa ljudje ne vedo kateri je pravi, ker so pravega zavrgli, ki je edini povzdignil človeka. Šele sedaj razumem kaj pomeni: “Kdor pa pohujša katerega teh malih, bi mu bilo bolje, da bi se potopil na dno morja.” V imenu znanosti se onemogoča otrokom vsaka verska vzgoja, zraven pa uče, da bomo v Jugoslaviji po selekciji zredili take krave, ki bodo imele po 16,300 litrov mleka na leto. Sam minister za prosveto to predava in za njim učitelji. Žižek. Njeni oča Mr. Maučec so bili v Ameriki v Cikagi i jij pozna našega naroda tu v A-meriki. Kakpa oni obhajajo že 56 letnico zakona. Vsem zlatoparočencom želemo vse dobro i naj jih Bog ohrani ešče duga leta. Filovci. . V Filovcaj so pred dvemi leti nagnali ljudi k pri-silnomj deli (tam torni pravijo “prostovoljno’' delo), ka so za-čnol: ,'zidati zadružni dom. Kda je bila stvSba pod strehov, te je pritisk popusto, te je pa dom tudi tak ostao do dnešnje-ga dneva. Samo stene pa streha. Zdaj se kregajo, što je kriv. Največ jih pravi, ka bi mogli ešče tisti cement razdeliti med narod, ka je bio tam pripravljeni za dom, ka bi bar k haski prlšeo, tak se je pa po-kvaro. —iStrehovčari so pa imeli bouše priganjače. Ivančič Jožef pa Puhan Janči sta znala siliti. V strehovcaj zdaj že imajo skoro dograjeni dom. Tam do izdaj ležej silil kmete, ka dajo zemljo prek državi (zadrugi). -------o----— “Valentinov ples” na za-padni strani mesta Cleveland, O. — V soboto 11. februarja priredi društvo Valentin Vodnik št. 35 Z DZ veliko plesno veselico ali tako zvani “Valentine Dance” v avditoriju Slovenskega narodnega doma na W. 130 St. Vsi člani in članice društva, kakor tudi vse članstvo SDZ in ostalo občinstvo je vljudno vabljeno, da pridete na to našo veselico, ki bo v vseh ozirih nekaj izvanrednega. Vsak, ki bo stopil skoizi vrata dvorane, bo dobil lep' rdeč srček na prša, pa to ne samo moški ampak tudi ženske zagotavljam in vsakega posameznika, da ne bo šel noben žalosten d omov, ampak prav Židane volje, kdor se bo udeležil to naše veselice. Za one, kj radi plešejo bo sviral izvrsten orkester Stans Polka Knights, Vsi oni, ki bodo lačni ali žejni, bodo dobili uteho pri bari ali v kuhinji, kjer bo prvovrstna postrežba. Na tej veselici bo razvedrila na koše. Dekleta bodo prodajale “Valentinove karte” in vsak si jih bo nabavil, kolikor jih bo hote] ter razposlal med svoje prijatelje in prijateljice. Torej ne pozabite na ta večer. Vse one, ki so se prijavili za pomoč na veseici, prosim, da oriete malo bolj zgodaj v dvorano. Prav posebno pa vabim glavne odbornike SDZ, da nas vsaj enkrat obiščejo na naši veselici,- ki bo v soboto 11. feb. Pozdravljeni in na veselo svidenje v soboto zvečer vam kliče, Frank Lah, tajnik. Odbor SND, Lorain, 0, Lorain, O. — Pri Slovenskem narodnem domu je bil izvoljen sledeči direktorij za leto 1950: Predsednik Louis Balant, L podpredsednik Louis Kovolar, II. podpredsednik Anton Jevc, ajnik John H. Tomažič, blagajnik John Kumše, .zapisnikarica Frances Brešak. Nadzorni odbor-. Predsednik John Bruce. L nad7. Frank Ravnikar, II. nadz. Michael Černe. Stavb inski odbor: Predsednik John Kotnik. I. odbornik Rolph Kobal, II. odbornik John Šuštaršič. Veselični odbor: Predsednik J^)n Kozjan, L odbornica Agnes Uršič, II. odbornik William Brešak. Poslovodja doma je John H. Tomažič. Redne seje izvrševal-nega odbora so vsak ponede-deljek ob osmih (zvečer. Redne seje skupnega direktor!ja pa vsak tretji ponedeljek ob sedmih zvečer. — Pozdrav, Louis Balant. Podružnica št. 47 SŽZ Članice naše podružnice naj vzamejo v naznanje, da v soboto 11. februarja ne bo seje, pač pa se ista vrši 11. marca v navadnih prostorih, udeležite se. Pa še malo novic iz našega kraja: V soboto 11. februarja ob desetih se poročita v cerkvi sv. Lovrenca Miss Dorothy Russ Iz Rosewooda z William Bizjak iz Macomb. Sv. mašo in poročne obrede bo opravil nevestin brat Rev. Gabriel Russ. iS. M. Naše prisrčne čestitke mlademu paru, Bog jih blagoslovi. Dne 18. januarja pa sta Mr. in Mrs. Joseph Zidanic iz Rosewooda praznovala 40 letnico zakonskega življenja. ;Sin, sinaha, hčerke, zetje, vnuki in vnukinje so ju lepo presenetili na domu ter je bila kar lepa domača družinca skupaj zbrana pri večerji. Čeprav je že malo pozno, se k vsem čestitkam ipridužujem tudi jaz, s prisrčno željo, da bi dočakala zlato poroko, istih želja so prav gotovo vsi njiju prijatelji in znanci. V nedeljo 12. februarja pa bosta obhajala 35-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. Alfred Huth, 4984 E. 86 St., Garfield Hts. ob 7:15 bosta imela v cerkvi sv. Lovrenca zahvalno sv. mašo. Tudi njima kličemo Bog jima daj dočakati zlati jubilej. Mrs. Uršula Zala se že dolgo časa nahaja bolna, večina je primorana biti v postelji, vse vedno voljno in potrpežljivo z božjo pomočjo prenaša. Jože Cergol iz 117 iSt., Garfield Hts., je pred par tedni dospel iz bolnice, je pa še vedno primoran biti v postelji radi poškodb, katere je dobil v avtomobilski ne-srdči. Upam da se bo tja po veliki noči že lahko zasukal. Tudi Bricelnov oče ;z Grand-Div. je že če|z> dve Jeti hudo bolan, naj hujše pa je, ker mu je vid popolnoma odpovedal, da je revež popolnoma slep. Eva Ožbolt tudi pravi da z njenim zdravjem ni vse O. K., ter je zdravnik rekel, da mora en čas mirovati. Torej vsem, slavljencem še enkrat izkrene častitke, vsem bolnim pa naj Bog podeli zdravje, prijatelji pa jih v njih težkih časih obiščite, saj je to delo usmiljenja. Pa še drugič kaj, če se novice naberejo in če urednik ne bo rabil Škarji. Pozdrav, Helen Tomažič ------O Nekaj v pojasnilo ■Cleveland, O. — Naj mi bo dovoljeno, da dam nekaj pojasnila tistim, ki me vprašujejo, da 'katera sem vendar iz Osilnice, ki prosim za sveče za našo cerkev na prošnjo g. župnika Požuna. Ker ne morem vsakemu posebej pojasnjevati, naj zadostuje tukaj za vse. Jaz sem tista Kovačeva Micka na Selih' pri Osilnici. Potem sem bila pa Micka Bukovec. Moj soprog j e padel v prvi svetovni vojni 6. sept. leta 1914. Sem sem prišla leta 1920 in sem vas prosila 'nekdanje farane iz Osilnice, da bi zbrali skupaj in poslali za zvonove, ki jih je vzela vojska. Hitro smo zbrali skupaj za veliki zvon, ki nosi napis, da so ta zvon kupili nekdanji farani, sedaj v Ameriki. Zastopala jih je ga. Bu-kovoc, ki je bila obenem tudi botra zvonu. Toliko, da boste vedeli, kdo da sem. Veste, za kolektat sem še vedno dobra, hvala Bogu. Zelc me ipa veseli, ko vidim, da se tam v daljnem Kansasu, pa v Chicagu in drugod oglašate na moj naslov, kar mi dokazuje, da citate ta priljubljeni list, Ameriško Domovino. Iz tega razvidim, da ste še dobri, ker imate v hiši pravi katoliški list. Samo na ta list se moremo še zanesti, da pove živo resnico, vse po pravici in brez zavijanja. Eden nekdanji faranov osil-niakih mi je povedal, da osilni-ška cerkev ni bila porušena, ampak samo župnišče, da morajo prebivati župnik drugje. No pa, hvala Bogu! Niso mi prav poročali, ali pa nisem prav razumela. Torej naj ponovno prosim: pomagajmo jim, ker enkrat bo veliko plačilo tam gor. Zvonovi bodo peli in kratek čas delali, sveče nam. bodo pa svetile, da ne zaidemo s poti, ki je strma in dolga. Kot sem že zadnjič omenila, če hoče kdo kaj darovati, da bi poslali za sveče, ki jih nimajo, lahko odda ali pošlje name: Mrs. Mary Stanonik, 6209 Bonna Ave. Cleveland 3, Ohio Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” Nekemu večjčmu kmetu v Sloveniji so odgnale partizanske tolpe ob prevratu vso živino. Kmet je bil vso vojno odločno na strani partizanov, zato je bil silno razočaran ter se je pritožil na višje oblastvo. Zahteval je, naj popravijo krivico ter m % vrnejo živino, pa mu niso hoteli ugoditi. Naposled se je ob rnil na poveljnika s katerim sUa se dobro poznala. “Prijatej” ga je nagovori, “vsaj ti mi pom agaj !” — “Yaaaaz?” je oblastjo zategnil. “Ni mogoče, ker/ ne poznam tvoje živine.” — fTedaj je pograbila kmeta upravičena jeza. “Kako da jo ne pozniaš?” mu je zabrusil. “Saj si tik pred vojno služil pri meni dve* leti za hlapca” ... \ ' ........ LrtiiTr.^Whrr AL PA NE i Ongava gospa je prišla neko popoldne v vas k prijateljici, gospe Kopriva. Pili bosta kavo, malo pokramljale, pa malo obirale. Saj veste, kako je ob takih zasedanjih. Bili sta ravno v naj lepših razgovorih, ko prihiti domača hčerka Anica in zavpije že kar na stopnicah svoji mati: “Mama, Jožku se mudi! Ali naj mu jaz hlače odpmem?” Mamo je bilo tako sram, da ni vedela, kam bi pogledala, ker je soseda slišala take domače pogovore njenih otrok. Naglo steče gor ter obema otroka pove, kako je to grdo, da o takih stvareh vpijeta po hiši, pa ko so ljudje v vizitih. O takih dogodkih se vzpričo drugih ljudi ne izblekne kar naravnost, ampak se mora nekoliko olepšati, ju je učila mama. “Na primer, ako se bo še kdaj primerilo, da bi Joška kaj prijemalo in bodo ljudje v vizitih, naj pride k mami ter jih sladko reče: “Mama, jaz bi šej pa rad rožice trgati”. Mama bo takoj vedela, kaj to pomeni, vasovalci se pa ne bodo mogli zgledovati, da so otroci napol podivjani in ne vedo, kako se jo treba olikano obnašati vzpričo drugih ljudi. Anica in Jožek sta si dobro zapomnila mamin nauk in obljubila, da se bosta obnašala povsem drugače, da mame ne bo sram pred drugimi ljudmi. In zopet se primeri (to je potrebno, drugače se štorj e ne mori- izpeljati), da je imela mama vasovalce in prav v tem času je mali Joški spoznal, da bo treba nekam. Pa še kaj naglo ! Anica uvidi silo, pa steče k mami v parlor, vljudno pozdravi vasovalce, se sladko nasmehne in reče svoji mami: “Mama, joško je moral iti pa rožice trgat in jih je kar v hlače!” KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN ROMAN Zdelo se mu je, da vstaja od tal velik, ostro nabrušen nož, ki je nastavljen na najelražjo vez. In vedel je, dnevi teko. Prišel bo zadnji, ko ibo treba reči jasno besedo. Tedaj bo vse končano. Mati bodo sklenili roke in pogledali očeta. Klemen se boji tega dneva. Samo tega. II. BOG IN SVET Nox praecessit, dies autem apprapinquavit. (Rom. 13)* *Prešla je noč, dan pa se je približal. Župnik Vencel je čakal. Vedel je, da Klemen ne bo mogel mimo njega. Grabnarica je prinesla za mašo, pa samo zavoljo tega, da je potipala, če se je Klemen že kaj oglasil. Župnik Vencel se je drobno smehljal. “Nič iga še ni bilo, Grabnarica. Ne vem, kje tiči?” Prav nalašč jo je dražil. Kar stisnila se je, potlej se ji je odprla beseda. “Govore, da ne bo nič z njim. Z učiteljico pohaja in v gore hodih Včeraj ju je Selanka srečala za Dolgimi njivami. Tiho sta šla in deklina je imela obvekane oči. Nekaj se more plesti med njima.” Brada ji je migala od razburjenja. “Jezes, koliko škode lahko napravi takale ženska. Seveda, Klemen je fant, da ga ni v Kr-uici, ampak deklina bi vendar morala imeti pamet. Jaz tako msilim, da si bo velik greh nakopala nase če Klemena zmeša.” Kar zameižala je kakor kokoš ob soncu, čakaj e, da bi jo župnik pohvalil. Vencel je stopil nakajkrat po sobi, potlej pa trdo obstal pred Grabnarico, ki seje kar stisnila. “Tako ti povem, da nobenega. Ce jo ima Klemen rad. In nemara jo ima.” Grabnarica je onemela. Da morejo gospod župnik kaj takega reči! Za Kriščevo voljo! Še pozdraviti je komaj utegnila. S širokim krilom je plahutala po stopnicah, župnik Vencel pa se je zadovoljno smejal. “Klenske ženščine!” In še je pogledal skoz okno. Grabnarica je vihrala kakor huda ura. Videl je, da se je namerila k Selanu. Potlej se je zresnil. Kakor da za šipami vidi svojo prete-jflost, vse bridke in vesele ure t se krste in pogrebe in svojo starost, ki se bo skoraj srečala s smrtjo. Obrnil se je in pričel koračiti po sobi. ležko mu je bilo zavoljo Klemena. Naj hujše je, če ima fant poklic, pa je prišla ljubezen. Čudne so sicer takele Iju- Me This Your Buy Y/onJ For VITAM IMS oneI^day multiple VITAMIN capsules V)ne-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules are— Y-*OTENT-each eqpsule contains the dally basic needs of the five vitamins whose requirements have been established os essential to human nutrition. 2— CONVENIENT—take lust one capsule today and you can forget about : vtfamin supplements until tomorrow. 3— ECONOMICAL—a single capsule each day is all you take and all you pay for. <—GUARANTEE—t a k e one One-A-Oay (brand) Multiple Vitamin Capsule each day for sixty days. Vour money back if you are not satisfied. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana bežni. Nikoli ne zajamejo celega srca. Ob vsej sreči ostane v samoti bridka misel in zaboli, kakor bi šel s skrhanim nožem čez sredo srca. Jelka ni napak, le preveč zagnana je. Koj prvo uro se je obesila nanj. Take ljubezni so močne ali pa se hitro sprevržejo. Vencel se ne more prav znajti. Čudno, da Klemena ni nič blizu. Rok za prošnjo bo potekel, fant pa odlaša z odločitvijo. Sicer pa, če ju je (Selanka videla. nekaj sta morala imeti med seboj. Za prazen nič bi deklič ne vekah Ta misel ga je navdala s čudnim nemirom. Morda se je Klemen že odločil. Čudno pa je vendarle, da ga ni nič blizu. Zjutraj koj po maši zgine. Zdaj v Vencelna stopa tiha jeza. Seveda, vsa vas gleda sa-mov Klemena. Saj se revež še obrniti ne more prav. Mati tišči vanj in brez besede vprašuje, sosedje samo čakajo, kako naj se fant potlej hitro odloči. Do večerje ni 'bilo župnika nič na spregled. Ko ga je prišla Manca klica t,je bil tako zamišljen, da se je prav 'ustrašil. Tiho je šel za njo po stopnicah. Druge krati je po večerji še dolgo sedel v kuhinji. Ta večer ni imel obstanka. Koj je odšel. Že na sredi stopnic se je spomnil in se vrnil na kuhinjska vrata. “Manca, če bj Gornikov Klemen prišel, ga precej spusti gori.” V veži je za čas postal in prisluhnil. Od nikoder nobene stopinje. Nemara ga tudi nocoj ne bo. Čudno žalostno je klamal v svojo šob' Vsedel se je k mizi in skušal nadaljevati s pridigo, ki jo je bi] začel zjutraj. Ni mu šla. Mish so se mu kar vozljale. Žal mu je bilo, da je brevir že odmolil. Vstal je in stopil k oknu. Na pokopališču je bila tema, cesta prazna. V šoli je gorela luč. V Jelkmi sobi. “Nemara je tam”, se mu je utrnila misel. Skoraj je je bil žalosten. Pa se je koj zavedel. “Nisem Grabnarica. Naj fant naredi po svoje. Sam bo živel.” Kakor da ga luč ilz Jelkine sobe boli, se je spet vrnil k mizi. Prav po sili je segel po škofijskem listu. Saj je že vsega prebral. Obvestilo semeniškega vodstva. Rok za vlaganje prošenj je do 30. avgusta. Saj Klemen ye. Povedal mu je koj 'takrat. Potlej je nano-dama zaslišal, da Manca odklepa vežna vrata. Kar planil je pokon'ci in stopil na hodnik. Klemenov glas! “Nič ne sprašuj, kar pridi.” N; se mogel zdržati. Stopila sta v sobo. “Eh, počakaj”, je mendral Vencel. “Brez pijače ne moreva biti.” Kar z vrha stopnic je zaklical: “Manca, lite]1 belega prinesi in kruha nareži.” “Šele, ko je sestra odšla, se je Vencel razživel. Natočil je kozarca. “Pij, Klemen, da poplakneš žalost.” Naravnost v sredo je udaril z besedo. Naj se fant izpove, da obema odleže, kaj bi se borila. Klemen ga je začudeno pogledal. “Videl sem luč pri Jelki. Pre-* pričan sem, da bi bil tam.” “Bil”, rdi Klemen. “Pred menoj ti ni treba skrivati. Nisem Grabnarica in tudi Selanka ne, da bi gledal, če ima Jelka obvekane oči.” Slov. društveni dom j sov,, a sedaj sem pa prav vesel, _______ : da mi je mogoče dobivati vaš Ejclid, O. - Veseli'me, ^ Prav rad ga prebiram, saj^ najdem v njem vse važne novice s celega sveta. Povrhu tega pa morem sporočati, da ko bo posijalo prvo pomladansko sonce, bo tudi naša nova dvorana dogotovljena. To bo res dvo-rrna, ki' bo ponos naši naselbini in vsakemu, ki nas bo obiskal, V čast in ponos mi je, da vam lahko sporočim dan otvoritve, ki bc 23. aprila (v nedeljo) ob} eni uri popoldne. Zato vas že j sedaj prosim,, da če je le mogoče, da ne bi prirejali drugod prireditev na ta dan in da v čimvečjem številu prihitite k nam ha 'slavnost. Dalje opozarjam in vabim vsa društva in klube, da če slučajno ne bi dobili pismenega vabila, kar bi se moglo le pomotoma zgoditi, da se ne ozirate na to, ampak da se vseeno odločite in korporativno pridete v goste k nam. Vsi boste prav prijazno in vljudno sprejeti. Imena vseh, ki nas boste posetili ta dan, bodo zapisana v zlato knjigo, kjer bodo ostala v trajen spomin. Z narodnim poizdravom, Geo. Nagode, preds. •-----o------- I še razvedrilo in vse tako podo-mače, kar mi najbolj ugaja. Sporočam vam tudi, da sem se preselil in prosim, da mi pošiljate list na novi naslov. Prav prisrčno pozdravljam vse naše rojake v Zed. državah, Kanadi in Avstraliji. Jože Grekman 1. Reabrook Place Colehan Head, (Shrews,bury, England ------o----- On pa rad A. : “Kar odidite, z bedaki nočem imeti opravka.” B. : “Jaz pa prav rad; ravno radi tega sem pa prišel k vam.” 8EL0~D0BTJ0 MALI OGLASI Trgovski prostor in 4 sobe v najem Trgovski prostor, v katerem je bila dosedaj popra vij alnica radio in televizijski aparatov in poleg stanovanje (4 sobe) , se odda v najem. Prostor je primeren tudi za grocerijo ali delikatesno trgovino. Zanesljivim ljudem se da tudi najemninska pogodba za več let. Za pojasnila vprašajte na 6424 Spilker Ave. ali pokličite ENdicot 3093. —(28) Soba v najem V najem se odda spalno sobo moškemu; nahaja se v slovenski naselbini. Pokličite GL 1101 ali UT 1-2556. (28) Iz Anglije 'Shrewsbury, Angl. — Najprej se zahvaljujem uredništvu Ameriške Domovine za redno pošiljanje lista. Dolgo časa sem bil brez naših časopi- Razpis službe V smislu sklepa direktor! j a Slovenskega narodnega doma na 80. St. se razpisuje služba za delo pri “SNACK BAR” na kegljišču Doma. Kogar bi zanimalo to delo, naj pošlje pismeno ponudbo na tajnika Doma: Mr. Louis Supan, 7807 Union Ave., Cleveland 5, Ohio, najkasneje do 17. februarja, 1950. Direktorij SND. (Feb.7,9) Naprodaj lepa zidana hiša Z veliko lepo kuhinjo, 1 spal-I na soba in kopalnica v pritlitčj u, ; 2 spalnici zgorej, ima dvojno garažo, velik lot, nahaja se v le-I pem kraju na E. 232. cesti v STERLING SUKNJE Za fine in najnovejše mode spomladanske STERLING SUKNJE IN SUTE DIREKTNO IZ TOVARNE po veliko nižjih cenah kakor kje drugje, se obrnite z zaupanjem na BENN0 B. LEUSTlG-a 1034 ADDISON RD. Samo pokličite EN 3426, da pridem po vas in vas peljem v tovarno, kjer si boste lahko izbrali, kar želite po vaši volji. Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK GLenville 3830 982 East 152nd Street Moram prodati hišo Moram prodati hišo čez cesto Euclidu blizu nove šole. Za več' od Holy Cross cerkve in šole, informacij pokličite severno od Lake Shore Blvd. Eastland Realty Co. Cena znižana pod $16,000. Od-867 E. 185. St. 'prta za ogled na 174 E. 200. St. KE 8360, zveč. IV 3535 (29) (28) Sobo in brano išče Rad bi dobil za enega begunca hrano in sobo kje med Wa- are symbolic of happy events CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1539 3 ali 4 sobe išče Vdova, srednje starosti, ki je zaposlena, išče 3 ali 4 sobe ob St. Clair ulični železnici. Kdor j terloo Rd. in Grovewood, med mia kaj primernega, naj pokli-j 156. St. in Nottingham Rd. če PO 4086. j kdor ima kaj primernega, naj } (29) pokliče IV 1008. (28)1 VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. bok Outside! Look Inside! You Can't Match a s \ \\W ^ / n n INTRODUCING NEW 1950 FRIGIDAIRE REFRIGERATORS A' I FRICiMIRf U |i 3 i 3 types—4 series —10 sizes, 4 to 17 cu. ft. Wherever you live—whatever the size of your family, your kitchen or your budget—be sure to see the new Frigidaire Refrigerators for 1950. See all the reasons why your No. 1 choice is America’s No. 1 Refrigerator, FRIGIDAIRE ! Look at the two beauties below—just samples of the wonderful new models for 1950! De Luxe models with Super-Freezer Chest A colorful new beauty with shimmering Ice-Blue In- Model Shown f'n terior trim that strikes a new kitchen fashion note. Super - Storage design holds more in less space, including " $61 '”4* almost 50 lbs. frozen foods and twin all-oorcelain Hydrators. Also 10.7 cu. ft. De luxe MnrW V wW JF Master models with new gold-and-white beauty Model Shown MM-76 Low in price but big in value! 3 different sizes of models to choose from—each one having all the basic Frigidaire advantages that have made Frigidaire America’s No. 1 Refrigerator. Sizes for every family, every purse, from 7.6 to 17 cu. ft. »m15 Other Models as Low as SlftdJS EASY MONTHLY PAYMENTS! Norwood Appliance & Furniture 6202 ST, CLAIR AVE. JOHN SUSHI Ku je drugi dan po zajutre-ku Fouchard ostal sam, je vsopil Golijat v lastni osebi, velik, debel, in rožnatih lic, s svojim navadnim mirnim smehljajem na ustnicah. Nekaj je-popadlo kmeta ob tem naglem pojavljanju, a pokazal ni ničesar. Pomežiknil je s trepalnicami, ko je Golijat pristopil in mu prostodušno stisnil roko. “Dobro jutro, oče Fouchard.” Šele takrat se je zdelo ,da ga je spoznal. “Glej no, ti si, dečko! . . . Oh. postal si še krepkejši, nego si bil. Kako si debel!” In pomeril ga je 0d nog do glave; oblečen je bil v nekakšno sunknjo iz debelega modrega sukna in pokrit s čepico istega blaga; udobna zadovoljnost je sijala na ngegovem licu. Sicer pa je govoril brez tujega naglasa, s široko počasnostjo tiste okolice. “Seveda, seveda, jaz sem, oče Fouchard . . Ni mi dalo, da vas n bi prišel pozdravit, ko sem se vrnil v ta kraj!” Starec je ostal nezaupen. Čemu prihaja? Ali je izvedel, da so bili sinoči prostovojniki na njegovi pristavi? Treba je paziti. No, ker nastopa vljudno, je vseeno najboljše, ravnati z njim enako. “Počakaj fant, zvrniva kozarec vina, ker si tako prijazen!” Potrudil se je sam ter prinesel dva kolzarca in steklenico vina, s krvavečim srcem, kaj- pada, a zaradi kupčije ga je morai žrtvovati. Sinočnji prizor se je ponovil, trčila sta, z istimi kretnjami, z istimi besedami. “Na vaše zdravje, oče Fouchard !” “Na tvoje, fant!” Nato je Golijat vljudno posedel. Oziral se je naokrog kakor človek, ki ši z radostjo obuja spomine o bivših časih. Govoril pa o preteklosti ni, kakor je molča] o sedanjosti. Pogovor je šel o velikem mrazu, ki gotovo zelo ovira poljska dela; sreča je, da ima sneg svoje Vidine, ker ugonalblja mrčes. Jedva da je polrazločno izrazil svojo užaljenost, namigavaje o nemem sovraštvu in preplašenem zaničevanju, s katerim so ga sprejeli po ostalih hišah v Demilly-u. Kajneda, vsak je iz svoje dežele. Toda v Franciji imajo ljudje čudne pojme o ne katerih rečeh.— In starec ga je gledal in poslušal tako umno, tako pomirljivo, z veseljem na širokem licu, dočim si je govoril na tihem, da ta vrlja-čina gotovo ni prišel s slabim namemon. “Torej ste danes čisto sami, oče Fouchard?" “O ne! Tudi Silvina je doma tam doli krmi krave . . Ali bi rad govoril ,z njo?” Golijat se je zasmejal. “Bogme da . . Po pravici vam hočem povedati; ravno zaradi (Silvine sem prišel.” Oče Fouchard je nemudoma vstal in z olajšanim srcem zakričal na vse grlo: “Silvina! Silvina! . . Nekdo hoče govorit s teboj!” In odšel je brez vsakega strahu; češ, saj je dekle za to tukaj, da varuje hišo. Kadar drži ljubezen moškega toliko časa, čez leta še, je amen z njim. Ko je Silvina vstopila, ni bila presenečena, da najde v sobi Golij ata, ki je sedel in jo gledal z dobrodušnim smehljajem, dasi ne brez zadrege. Nadejala se ga je, in ko je prestopila iprag, je obstala nepremično, vsa odrevenela. In Chariot, ki je pritekel iza njo, se je vrgel med njena krila, začuden, da vidi naiznanega človeka. Nastal je neprijeten molk, ki je trajal nekaj trenotkov. “Tak to je mali?” je vprašal naposled Golijat s svojim spravljivim glasom. “Da”, je odgovorila Silvina trdo. Zopet se je razgrnilo molčanje. Golijat j c bil odšel v sirnem mesecu njene nosečnosti; dobro je vedel, da ima ona otroka, toda videl ga je danes prvikrat. Zato Se je hotel opravičiti, kot fant s praktičnim umom, prepričan, da ima dobre razloge. “Čuj, Silvina, saj vem, da se jeziž name; toda vseeno — pravično ni . . Če sem odšel in sem ti napravil to veliko žalost, bi si bila morala reči, da je bilo nemara zato, ker nisem sam svoj gosipodar. Ako ima človek predsojnike, jih mora ubogati, kajneda? Makar da so me poslali sto milj daleč peš, šel bi bil. In seveda, govoriti nisem smel: dovolj me je peklo v srcu, ko sem moral oditi kar tako, ne da ti voščim lahko noč . . . Danes, moj Bog, ti ne bom pravil, da sem vedel z gotovostjo, da se vrnem. Toda zanašal sem se trdno, in vidiš, zdaj sem zopet tu.” Ona je bila obrnila glavo vstran in je gledala skozi okno na snežno dvorišče, kakor s trdnim namenom, da mu ne odgovori. V zadregi nad tem zaničevanjem in trdovratnim molčanjem je Golijat prekini] svoje razlaganje ter dejal: “Ali veš, da si postala še lepša?” Zares je bila prelepa v svoji bledosti, s tistimi krasnimi velikimi očmi, ki so ji obsevale ves obraz. Njen težki črni lasje so pokrivali glavo kakor žalna avbica. “Tak bodi vendar prijaznejša z mano! Čutiti bi morala, da ti nočem (zlega; če te ne bi ljubil, gotovo ne bi bil prišel nazaj. In ker sem zopet tu in je vse zopet v redu, se hočeva zopet shajati, kajneda?” Z naglo kretnjo se je umaknila, ter ga pogledala v obraz; “Nikoli!” “Zakaj nikoli? Ali nisi moja žena, ali ta otrok ni najin?’” Ona ni obrnila oči od njega; počasi je dejala: “Poslušajte; najboljše je, da takoj končava . . Poznali ste Honoreja; ljubila sem ga, nikdar nisem ljubila drugega razen njega. In on je mrtev, ubili ste mi ga tam doli . . Nikdar več ne bom vaša; nikoli!” Dvignila je roko in prisegla z glasom tolikega sovraštva, da je bil on nekaj časa ves osupel; nehal jo je tikati, ter zamrmral : “Da, to vem, Honore je mrtev. Zelo dober fant je bil. Toda kaj hočete? Tudi drugi so padli, vojska je vojska . . . In zdelo se mu je tudi, da ni'več ovire, ker je on mrtev; kajti, naposled—dajte, da vas opomnim, Silvina — saj vam nisem stori] sile, privolili ste sami D Toda preden je dogovoril, si je ona zakrila obraz z rokami; v svojem strašnem razburjenju se je zdela vsa pripravljena, razrtgati se na kose. “Ah da, saj to je ravno, kar me dela blazno. Zakaj sem privolila, ko vas nisem ljubila? . Ne morem se spomniti, bila sem tako žalostna, tako bolna zaradi Honerejevega odhoda, in nemara se je tisto zgodilo zato, ker ste mi govoril] o njem in ker se je zdelo, da ga imate radi . . Moj Bog, koliko noči sem prejokala — izjokala sem vse svoje solze, ko sem mislila na to! Strašno je člo-veku, da je storil nekaj, česar ni hotel storiti, in si potem ne more povedati, zakaj da je storil . . In on mi je odpustil, rekel mi je, da če ga te pruske svinje ne ubij o, me vzame vseeno, kadar se vrne od vojakov ... Vi pa mislite, da pojdem z vami Oh, nate! Tud; če mi nastavite nož na grlo. porečem ne, ne, nikoli!” Zdaj se je Golijatu zmračil obraz. Prej jo je poznal kot poslušno, Izdaj je začutil njeno neomajnost in srdito odločnost. Kakor je bil dobrodušen, zdaj, ko se je zavedal svoje oblasti, jo je hotel vzeti makar po sili; in če ji ni burno vsiljeval svoje volje, se je krotil iz vrojene mu previdnosti ter instinktivne zvitosti in potrpežljivosti. -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride V- " : » *' , « " " -H " " " ' <5 yjjggpi|g CT' d RAZPRODAJA OBUVALA priMAMMI 6125 St Clair Avenue S § % ZAČETEK RAZPRODAJE JE DANES ZJUTRAJ! VSA NAŠA ODVISNA ZALOGA OBUVALA NAJBOLJŠIH TVRDK, ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE, MORA BITI RAZPRODANA NE GLEDE KOLIKO NAS STANE. ........ . * ^ Sedaj je prišel čas za vas, da si nakupite obuvalo po teh nizkih cenah. Mi imamo tudi % fak veliko izbiro obuvala za v Evropo in je tudi na tej razprodaji. 3------------------------------------------------------------------------1 1 LOT MOŠKIH DELOVNIH % ČEVLJEV regularna cena $5.95, na m S ^ 1 LOT ŽENSKIH ČEVLJEV || vseh vzorcev, reg. cene do $8, na razprodaji samo....44c 1 LOT ŽENSKIH ČEVLJEV ^ Arch Support, reg. Tarsel Tred, vredne do $7.95, na razprodaji samo ...--..$4.88 1 LOT ŽENSKIH FINIH ^ ČEVLJEV Novelty izdelka, prej do % $6.95, na razprodaji samo $1 4 1 LOT ŽENSKIH HIŠNIH COPAT vredne do 2.95, na razprodaji samo ..........77c i 1 LOT OTROŠKIH ČEVLJEV prej do $5.00, na razprodaji samo................$2.48 1 LOT IGRALNIH ČEVLJEV raznih barv, reg. do $3.98, na razprodaji ......$1.88 1 LOT ČEVLJEV ZA ODRASLA DEKLETA loafer in sling backs, reg. po $5.95, na razprodaji....$2.88 1 LOT OTROŠKIH HIŠNIH COPAT regularna cena $1.49, na razprodaji ...........48c razprodaji na i $3.97! 1 LOT MOŠKIH PRAZNIč-^ NIH OXFORDS prej do $8.95, na razprodaji samo .............$4.88 1 LOT DEŠKIH OXFORDS || vseh mer, regularno $5.50, ^ na razprodaji ....$3.97 1 LOT NYLON NOGAVIC čisto malo irregularnih, prej do $1.49, na razprodaji, samo po ................77c NA RAZPRODAJI JE TU- ^ Dl VSE OBUVALO IZ ^ KAVČUGA! MANDEL SHOE STORE >' 6125 ST. CLAIR AVE. || v Lauschetovi hiši H Zakaj bi še nadalje trpeli na VNETJU ČLENKOV in REVMATIZMU Dva splošno znana kemista: Dr. AJbert Fisher in Dr. J. Lewis_ od M.C.D. korporaciie sta po mnogih letih raziskavanja odkrila v bolnišnicah preiskano in preiskušeno zdravilo, ki vam prežene bolečine v členkih in revmatizem. SUMAN se imenuje to zdravilo, ki je hitro učinkovito. Vsak, ki trpi nai omenjeni bolezni bi moral poskusiti to zdravilo in ne bo več trpel na bolečinah v členkih in revmatizmu. Naročite takoj — cena je $3.00 in 9c davek Pošiljamo po C.O.D. ali priložite svoj ček ali poštni “Money Order” M. C. D. CORPORATION 1243*WEST 3rd ST. DEPT. H. CLEVELAND 13, OHIO Če vam zdravila ne pomagajo, vrnemo denar. Naznanilo ! Cenjeni javnosti sporočiva, da sva prevzela obče poznano firmo z grelno opremo W. F. Haim & Sons Company na 15505 EUCLID AVE. Zdaj bo vodstvo tega podjetja, ki bo še v naprej nosilo zgoraj omenjeno ime, in katero uživa splošni ugled v mestu že nad 43 let, v slovenskih rokah. Priporočava se vsem v naklonjenost, ko želite inštalirati nov fornez ali grelno napravo, kuhinjske lijake in omare, kopalne banje ali druge monter-ske izboljšave. Vašo sedanjo grelno napravo preuredimo na novo, moderno opremo, ki vam bo prihranila na kurivu, ter vam nudimo vso postrežbo v tem oziru v vaše popolno zadovoljstvo. Vam lahko postrežemo z opremo znanih in zanesljivih izdelkov, kot so: Bryant konverzijski burner ji in fornezi, Moncrief in Sonner, itd. V SLUŽBI IMAMO 29 IZVEŽBANIH PRODAJALCEV IN MEHANIKOV, KATERI SO NA USLUGO NAŠIM ODJEMALCEM 24 UR NA DAN, ZATO SE Za točno, pošteno in zanesljivo potrežbo, obrnite na LOUIS PLANINC 1 11 MARIO KOLENC nova lastnika W. F. Hann & Sons Company 15505 EUCLID AVE. MU 4200 — ob večerih pa GL 2260 Mi imamo zastopstvo za Minneapolis Honeywell firmo. G. WHISKERS